IZDAJA CP '»GORENJSKI TTSKt »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK • ODGOVORNI URED-KIK GREGOR KOČIJ AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KftANJ, PONEDELjT""' & JTTTJ.TA "1962 m A ST. 83 CIALISTICNE OVNEGA LJUDSTVA ZA IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK OD 1..JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TE-DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO V široki povezavi in aktivnemu sodelovanju Povojne potrebe po izgradnji suše industrije in nekaterih drugih »ospodarskih dejavnosti so kmetijstvo nekoliko pustile ob strani. Ufptovitev naj nekoliko dopolnimo it s tem, da nam je tedaj mno-lokrst primanjkovalo neke načrtnosti in perspektivnega programa. V kasnejših letih se je to stanje fiiUgoma izboljševalo in tako smo Uhko danes na nekatere uspehe, ki pno jih dosegli prav na področju kmetijstva, že kar ponosni. Današnji problemi, ki se nana-Ujo na nadaljnji razvoj našega kmetijstva, niso samo problemi te fispodarske dejavnosti, temveč so js vprašanja, ki so tesno povezana m prepletena z našo družbeno politično problematiko. Prav zato jih u moremo reševati izolirano le kot probleme neke gospodarske panoge I -izvoju, pač pa ob široki pove-tevi in najaktivnejšem sodelovanju dnibeno političnih organizacij. Vprtstnja s kmetijskega področja bomo uspešno reševali le, če ne kdo aktivne samo prizadete kmetijske in gozdarske organizacije, temveč bodo na reševanju problemov koordinirano delali tudi ljudski odbori, zadružne organizacije, Strokovna društva in drugi organi; fkrttka vsi družbeni in politični ki so poklicani za sodelo-**je pri preobrazbi naše vasi in fri izgradnji socialističnih kmetij-thh gospodarstev. Tudi na Gorenjskem so na kme-itkem področju dosegli zadnja ki lep napredek. Prepričljiv doku, kako se lahko ob smotrnem f/fodarjennt organizira kmetijska fmrvodnja, je prav kmetijsko go-mdarstvo Kranj, o katerem meniji nekateri republiški kmetijski trokovnjaki, da je glede na stanje jrti štirimi leti doseglo izreden ufrtdek. Določene uspehe smo do-tudi z izdajo odlokov o ob-nnem agrominimumu. Vendar pa t trav, da to vprašanje proučimo Bolita podrobneje. Odloki o m/minimumih so bili sicer popol-mmt v redu, žal pa se niso vedno tntjali ali P* i0 nastopile tehnič-tt ovire. Odloki so določali tako M tako potrošnjo umetnih gnojil dl temen, vendar pa ob času, ko U kilo to potrebno, vsega tega kmetijske organizacije ali zadruge m imel* dovolj na zalogi. Prav uko smo tudi premalo kontrolirali itMJanje teh odlokov in uspehe, (uuipehe), ki smo jih dosegli z dMkt o agrominimumih izdanih h prejšnja leta. V prihodnje bi morali skrbeti za to, da izvajanje uh odlokov nadzorujemo sproti^ in U morebitnega kršitelja pokličejo \mitki odbori na zagovor še pra-viuno, to je tedaj, ko je na ^primer setev ali druga akcija še v Samo s takim delom bomo umret dosegli tudi zaželene uspe-bt, ker samo sprejetje odloka še ni firoftvo za napredek. Vie to naj bi pristojni občinski rjtm upoštevali pri nadaljnjem idu. Hkrati naj bi proučili tudi možnosti, da bi odloki o agrominimumu zajeli tudi večje površine k i* bi te okrepilo sodelovanje mti kmetijskimi zadrugami in kmeti. — P. Novi zakonski ukrepi v blagovnem prometu Skoki v vodo imajo pri nas dokaj lepo tradicijo, kljub temu pa iz leta v leto lahko ugotavljamo, da je športnikov, ki bi z odskočnih desk ali stolpov skakali v vodo, vedno manj. Prav gotovo je največji vzrok za to, da je trenutno v Sloveniji več skakalnic kot aktivnih skakavcev, pomanjkanje trenerjev in inštruktorjev za to lepo športno panogo. Včerajsanja prireditev na Jesenicah bo morda tamkajšnjo mladino spodbudila, da bodo skakalnico bolj »zaposlili« kot je bila doslej. Lepe možnosti za gojenje skakavstva imajo tudi v Radovljici (na sliki), kjer se pogumni otroci sicer poganjajo z lepega stolpa, vendar tam ni nikogar, ki bi se za njihovo vzgojo resneje zavzel. — J. ž. — Foto: F. Perdan Praznovanje na Gorenjskem GORENJSKA, 22. julija. Danes so v našem spominu oživele podobe ljudske vstaje, ki so jo Slovenoi pod vodstvom Komunistične partije pričeli pred enaindvajsetimi leti. V nas so vstale slike borb za osvoboditev napadenega ljudstva (tiste žalostne in zmagoslavne), v nas s« se prebudili spomini na graditev novega življenja (na neverjetne podvige bratske skupnosti jugoslovanskih narodov). Današnji dan je bil praznik ljudi, ki so pred 21 leti revolucionarno pričeli graditi življenje svobodnjakov — življenje, ki ga dotlej niso poznali. Kako so na Gorenjskem praznovali 22. julij, nam poročajo naši dopisniki: Na zadnjem zasedanju Zvezne 'judske skupščine, ki je bilo pretekli petek, so ljudski poslanci sprejeli nekatere predpise, ki urejajo odnose na trgu. Prav tako je ljudska skupščina razpravljala tudi o nekaterih spremembah v zakonu o družbenem knjigovodstvu in v zakonu o javnih uslužbencih. Poslanci so potrdili tudi sestavo delegacije Zvezne ljudske skupščine, ki bo prihodnji mesec obiskala norveški parlament. V delegaciji je tudi naš zvezni ljudski poslanec Vinko Hafner. Pretekli teden sprejeti zakonski ukrepi na področju blagovnega prometa - resolucija o trgovini, zakon o družbeni kontroli nad cenami in zakon o reguliranju poslovnih odnosov na trgu - so z medsebojnim dopolnjevanjem vključujejo v vrsto ostalih ukrepov, ki naj pripomorejo k napredku in ureditvi naše ekonomike. Tudi trgovina se mora namreč razvijati in modernizirati tako, da bo lahko spremljala in sodelovala v celotnem razvojnem tempu proizvajalnih sil. Politika cen se mora vključevati v našo celotno politiko gospodarskega razvoja in planiranja. Prav služba družbeno kontrole pa mora zagotoviti stalni vpogled v tekoča gibanja cen na trgu. V trgovini je potrebno vzpostaviti tudi jasna načela poslovne morale m odpraviti vso tiste negativne pojave, ki danes razjedajo načela socialističnega gospodarjenja. Vsi B novi ukrepi so sicer poroštvo za nadaljnji smotrnejši razvoj blagovnega prometa, vendar pa samo z administrativnim poseganjem ne bo mogoče doseči vseh zaželjenih uspehov. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da tudi tu, kakor povsod, odigrajo pomembno vlogo subjektivne sile. Zato bo nadaljnji razvoj in krepitev naše trgovine znatno odvisen prav od osebnih prizadevanj delovnih kolektivov trgovskih gospodarskih organizacij ob splošni podpori ostalih družbeno-politič-nlh člniteljev. Na zadnjem zasedanju Zvezne I boncih predvideva, da Izdajajo ljudske skupščine so razpravljali izvršni sveti in ljudski odbori do-tudi. o vprašanjih honorarnega datne prepise, metem ko naj go-dela. V zvezi s tem zakon o spre- spodarske organizacije urejajo to membah zakona o javnih usluž- 'vprašanje z lastnimi pravilniki. PROBLEMI ZAPOSLOVANJA V ŠKOFJELOŠKI OBČINI Resen problem ŠTEVILO HONORARNO ZAPOSLENIH JE TREBA ZMANJŠATI — ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV NAJ USMERJA DELAVCE NA DELOVNA MESTA; SEVEDA V SKLADU S POTREBAMI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Ijia zadnjem sestanku predsedstva občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka so člani največ razpravljali o problematiki zaposlovanja v občini. V zvezi s tem so pregledali rezultate an>kete, ki jo je med učenci, ki letos zapuščajo obvezno šolanje, izvedel zavod za zaposlovanje delavcev. Ker vse te želje učencev po zaposlitvi oziroma nadaljnjem šolanju kažejo dokaj zaskrbljujoče podatke, če Jih primerjan™ s stvarnimi možnostmi, je predsedstvo priporočilo zavodu, naj v jesenskih mesecih spet organizira podobno anketo. Tako bodo podatki nekoliko bolj rcaini, posebno če bodo Naraščanje prometa Ljubelj - Zaradi slabega vremena bilo letos dl je na obmejnem bloku na Ljubelju precej dolgočasno. Dnevno je šlo preko prelaza ie majhno število potnikov in letošnjega prometa z lanskoletnim ni bilo moč vzporejati. Zadnje dni pa promet močno narašča in lahko računamo, da bo tudi lansko število vstopov in izstopov doseženo. Medtem ko jc šlo lani nekajkrat preko Ljube' ;a tudi okoli 6M vozil dnevno, je bila letos številka 400 v zadnjih dneh že tudi dosežena. dneva vstaje NA BLEDU Bled, 22. julija - Osrednja proslava zgodovinskega dne slovenskega ljudstva v radovljiški komuni, ki jo je pripravil občinski odbor SZDL skupno z mestnim Smotrnejše Izkoriščanie gret zrn industrijo ObLO Kranj je na minuli seji obširno raz-pnvtjal tudi o stanju, problematiki in delovnih pogojih v gradbenih fri j* jih. Le-ta. so se zaradi restrikci jvkih ukrepov znašla v dokaj segfodnem položaju, ker so se s tem znižala sredstva v gradbene name predvsem za negospodarske investicije. Trenutno so gradbena podjetja t Sloveniji zasedena le 60 do K V Podjetjem primanjkuje dela, ttto (A iKejo tudi izven 6vojega jfkfe (Gradiš Ljubljana, Tehniki Obnova). Konkurenca je pre-ortrs m včasih tudi nelojalna, smjsmo samo primer tfeitacije Mradnje hlevov KG Kranj na 4Unuv Šenčur, ko je nastopalo jpr 8 ponudnikov. Zaradi takega stanja podjetja gatflo najboljšega planskega deli 8GP Projekt je za letos platini %J» . milijarde brutoproizvodi, vendar ga ne bo dosesel. Po-40too je z drugimi podjetji. rJtod« n* intenzivno gradnjo v jrvjtojih 'etih so bila tudi na '•//•■nlakem ustanovljena številna IMaJM gradbena podjetja, ki so '■//. nakupovala razno mehani-tt^.jft po trenutnih potrebah. Da-»v je ta težka mehanizacija Izli približno 60%. Ne- katera podjetja so že razpravljala o tem, da bi to mehanizacijo bolj smotrno in polno izkoriščali z medsebojnim izposojanjem. Razdrobljenost v gradbeništvu onemogoča specializacijo kadrov in njihovo stalnost pri delu, kar vse zmanjšuje efekt dela podjetij. Projekt Kranj ima na primer povprečno zaposlenih od 800 do 900 ljudi. Po letošnji gradbeni sezoni jih bo podjetje moralo precej odpustiti, ker jih ne bo moglo prezimiti glede na slabo perspektivo v prihodnjem letu. Na seji so razpravljali tudi o gradbenem materialu, šušmarstvu, ki je v tej gospodarski dejavnosti, o osebnih dohodkih zaposlenih v gradbeništvu in drugem. O vseh teh problemih, zlasti pa o izkoriščanju težke mehanizacije, bo svet razpravljal še na eni izmed prihodnjih sej. — R. C. odborom, je bila sinoči na Bledu. V Zdraviliškem parku je vojaška godba iz Ljubljane pod taktirko Pavleta Brzulje izvajala večerni pomembna kot prej. To mesto bi moral zavzemati Bled tudi v bodoče, kar bo ena glavnih n;ilog krajevne skupnosti. Z aktivnim delom krajevnih samoupravnih organov i.n ob razumevanju ObLO za probleme našega mesta, uspehi prav gotovo nc bodo izostali.-« St. S. NA HRUŠICI Hrušica, 22. julija - V počastitev dneva vstaje so na Hrušici organizirali tudi prostovoljno delo za ureditev športnega igrišča in okolice doma TVD Partizan. Mimo številnih domačinov, ki so se odzvali na delo, sta prišli tudi obe ljubljanski MDB (ena dela na Jesenicah, druga pa v Kranjski gori). Z delom so začeli že zgodaj zjutraj. Ob zaključku današnje akcije je i bila tu skromna svečanost, na ka- promenadni koncert. Uro kasneje ' ........ je bila v festivalni dvorani slavnostna akademija, na kateri je sodeloval tudi kranjski pevski zbor »Franceta Peršema«. Po akademiji je godba igrala ob jezeru, še potem, ko 6C je z jezersko gladine odbijala svetloba raznobarvnih raket, ki so švigale z gradu. Minuli torek jc bila v počastitev krajevnega praznika Bleda slavnostna 6eja mestnega odbora, ki so se je med drugim udeležili: sekretar občinskega komiteja ZK Albin Jenstrle, sekretar občinskega odbora SZDL Ivan Cerkovnik im predstavnik enote JLA iz Bohinjske Bele kapetan I. klase Srečko Tušar-Mirko. V kratkem nagovoru je predsednik mestnega odbora Bled spregovoril o pomenu krajevnega praznika, o akcijah skojevcev in mladincev, o deležu Blejcev v NOB in o povojnem razvoju. Ko je govoril o deležu Blejcev v NOB, je omenil, da jih je 431 aktivno sodelovalo v borbi, da jih je 216 končalo v okupatorjevih ječah in taborifčih ter da jih je padlo v boju in umrlo zaradi na» silja okoli 300. Njihov spomin so počastili z enomimutnim molkom. V zvezi razvoja organov ljudske oblasti pa je predsednik dejal: »V okviru nove, teritorialno večje in gospodarsko močnejše komune je vloga Bleda, kot turističnega središča Gorenjske, ostala prav tako terl je vodstvo naselja mladinskih ! brigad podelilo priznanje za prvo . dekado. II. J..MDB Toneta Tom- I šiča Je dobila naslov »udarna brigada« In specialno pohvalo. V brigadi jc 110 brigadirjev, ki pri gradnji športnih naprav na Jesenicah dosegajo lope uspehe. V prvi dekadi so normo dosegali povprečno s 113 odstotki. MDB Tomaža Godca, ki ureja omu !š< na področju Vitranra in šteje 56 brigadirjev, pa jc bila pohvaljena in prejela naziv »udarna brigada*'. Brigada je dosegala povprečno normo s 121 odstotki. Pri ocenjevanju so upoštevali tudi čistočo in urejenost naselja ter ostale dejavnosti. Z omenjeno delovno akcijo so hkrati počastili tudi krajevni praznik, 20-letnico ustrelitve 46 talcev na Hrušici In 20-letnico mladinski delovnih akcij. Na Hrušici pa je bila že v soboto zvečer slavnostna seja KO SZDL, ki so se jc udeležili tudi i predstavniki ObK ZKS in ObO (Nadaljevanje na 2. strani) dotlej gospodarske organizacije izpolnile priporočila sindikalnega sveta v zvezi z zaposlovanjem. Po podatkih, ki jih je zbral škofjeloški zavod za zaposlovanje delavcev, je v podjetjih na območju občine honorarno zaposlenih 209 ljudi. Sindikalni svet bo zato poslal podružnicam podjetij, kjer so ti honorarci zaposleni, priporočilo, naj ugotove, kako bi se to število moglo zmanjšati. Proučiti morajo predvsem, če je delavec na tistem delovnem mestu podjetju res potreben. Ce je, naj sprejmejo nanj delavca, ki tako zaposlitev išče (in še ni v delovnem razmerju), zakaj večno naše gospodarske organizacije ne bodo mogle z raznimi honorarnimi zaposlitvami (celo preko različnih poznanstev) izboljševati posameznikom - največkrat upokojencem in kmetom — njegovega socialnega položaja. Posebno to ne bo šlo, ker se na drugi strani v zvezi s takimi zaposlitvami že ka žejo možnosti brezposelnosti za tkite, ki so do teh delovnih mes upravičeni — to so predvsem iz učeni strokovnjaki in učenci, k so končali šolanje. Omenjena analiza je pokazalr. tudi problem prevelike fluktuacije delavcev, ki brez dvoma povzroča tudi druge težave, ki so v zvezi 7. gospodarjenjem, zato se bodo morali pristojni organi načrtno zavzeti proti samovoljnemu prehajanju z enega delovnega mesta na drugega. Sindikalni svet predlaga gospodarskim organizacijam, naj gledajo na zaposlovanje delavcev kot na splošen problem, ki ga morajo reševati 6kupnb* z zavodom za zaposlovanje delavcev in s posvetovalnico za poklicno usmerjanje mladine, ne pa da z nastavitvijo novih delavcev odpravijo svoje trenutne težave oziroma (preko poznanstev) »pomagajo« posameznikom. Občinski sindikalni svet bo zato predlagal tudi zboru pro-izvajavcev ObLO, naj izdela daljši perspektivni načrt zaposlovanja delavcev v loški občini. Da gospodanske organizacije premalo sodelujejo z za to pristojnim zavodom, se vidi tudi iz podatka, da je v letošnjem prvem polletju zavod posredoval zaposlitev 158 osebam, medtem ko 6e jih je zaposlilo skupaj 1045. Iz te zadnje številke pa se vidi tudi velika fluktuacija, saj naravni prirastek delavcev prav gotovo ni bil tako velik, ker pred polletjem tudi šole niso končale s poukom, da bi iz njih morda prišli novi delavci. — J. Zontar Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi # Obrazi in po Zorko je zaveden in vesten kurirja, včasih trgovskega potni- jali. Videl ju je delavec, ki sta-človek. Tako govorijo o njem ka, komisionarja... Zmeraj ;c nuje prav tam zraven. In tisto delavci, ki so ga spoznali v tem naokrog in vse opravi. dopoldne so iz tajništva vsem kratkem času, odkar je prišel v Toda na upravnem^ odboru je tolmačili, da jc Zorko »bolan* in njihovo podjetje. Na priporočilo, med druga poročila všlo tudi to, tudi Ludvik je bil »službeno od-ki so ga dobili, so mu bri za- da je Ludvik ti malomarnosti šoten*. Prav v tej odsotnosti fa upali odgovorno službeno mesto, zamudil sestanek z nekim važnim so ga videli, da jc šele ob devetih To je on tudi zaslužil. Vsaj po kupcem — trgovcem, ki bi ga bil dopoldne šel zdoma in jc kasneir posedal v bližnjem gostišču. A vse to je bilo prav na isti dan o katerem so razpravljali na upravnem odborm- To jc ugotovilo nekaj delavtmv in zaupanje v Zorka se je *«-čelo majati. In ka'< so naredili* Namesto, da bi sklirali sestantK, da bi zahtevali odkrit pogovor tam kjer jc treba, so pisali pismo Besede in dejanja dosedanjih ocenah. Udeležuje se moral pričakati na postaji in vseh sej delavskega sveta, uprav- spremljati v podjetje, nega odbora, sindikalne organi- »Tisti dan je imel Ludvik pnl- zacije... Celo mladini je ie da- n0 drugih poslov. Vem za to. Ne jal zanimive nasvete, kako »ozi- more $e en človek pretrgati na \n prosili za intervencijo. »Mj veti* njeno dejavnost. Povsod )c vse kraje. Ne bi smeli vzeti tako ne Hpamn sami, saj veste kako poln idej, predlogov in zna oce- strogo ta dogodek in ga dajati jc>, pravijo v pismu med drugim, njevati stvari »iz sirse perspek- prec[ disciplinsko komisijo.* Tako Pozanimali smo se malo stative* kot on navadno P™vi. je zadevo pojasnil Zorko in nih- okrog, kako je s to rečjo. Vse Zato je pridobil zaupanje in radi le vel si iz tega ni delal pro- kaže, da imajo delavci prav. ga poslušajo. Kar on svetuje na- blema. Zorko se ie že v Prejlnjem pod-vadno obvelja. Toda »vsi ljudje vse vedo* jetju »odlikovaL boli z beseda-Tako je bilo tudi ondan na pravi naš stari pregovor. Tako je mi in teorijo manj pa z delom in upravnem odboru. ondan prišlo med delavci do be- dejanji. Beseda je bila o Ludviku (oba sede o Zorku in Ludviku. Neko Trenutno naj zadostuje to. Ct imena sta za časopis spremenje- noč sta skupaj proslavljala po- pa se stvar ne bo premakmlš, na). V tem malem podjeVu memben dogodek pri znani dru- bomo o zadevi poročali' kon- opravlja Ludvik včasih posle zini. Ko se je že danilo, so odha- kretno. K. M, Uudie in dogodki • Lludje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Lj, PO SVETU # PitCaLAVE OB DNEVU VSTAJE Po vsej Sloveniji so se včeraj nadaljevale proslave ob prazniku dneva vstaje. Nekdanji borci in mladina so tokrat spet obiskali številne partizanske kraje, nekatere krajevne organizacije Zveze borcev pa so sprejele v goste borce iz drugih slovenskih mast. Ob tem pomembnem prazniku je glavni odbor SZDL Slovenije sprejel čestitke vseh ostalih GO jugoslovansKin republik. # ČETRTI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ Včeraj dopoldne se je v Beogradu pod predsedstvom generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije pričel četrti plenum centralnega komiteja ZKJ. Po otvoritvi je podal referat o izpolnjevanju sklepov Izvršnega komiteja CK ZKJ in o nadaljnjih nalogah komunistov sekretar C K ZKJ Aleksander Rankovič. # SPORAZUM O LAOSU Na zaključni seji ženevske konference o Laosu m> sporazum dosegli pol ure po začetku seje. Deklaracijo o Laoski nevtralnosti pa bodo podpisali danes. Trinajst držav se je zavezalo ,da bodo spoštovali laoško nevtralnost. # OBNOVITEV JEDRSKIH POSKUSOV Sovjetska vlada je sporočila, da bo obnovila jedrtke poskuse. Ta sklep so sprejeli kot odgovor na ameriško poskuse, ki so jih pred kratkim izvršili na področju Božičnih otokov. # OGENJ NA INDIJSKO-KITAJSKI MEJI Kitajski vojaki so predvčerajšnjim zopet streljali na skupino Indijskih vojakov. V tem spopadu sta bila dva indijska vojaka ranjena. Indijski vojaki so na napad odgovorili z ognjem. Berlinski problem, ki Je skoraj eno leio počival na stranskem ti-I ru, je zopet stopil v ospredje s »črkarsko pravdo«. Dvostranska pogajanja v Moskvi In pozneje v t VVashinglonu, ki se vlečejo kot t »dolgo črevo* v nedogled, so spro-I žila številne predloge na obeh j straneh. KMub obilici predlogov, I ki so nastali po zgraditvi beton-S skega obmejnega zidu v Berlinu, j so izgledi za berlinski sporazum še vedno precej v zaledju in brez skupnega imenovavca, na katerega hi postavili pogodbo o rešitvi berlinskega spora. Mednarodne izkušnje zadnjih let kažejo, da se pri vsaki učni uri na svetu obnašajo /eleelle kot .da bi se učile govoriti. Izgovorjava vzpodbudnih besed je v teh uenih urah dokaj zanemarjena. Laos je to znano pravilo sicer »koliko ovrgel, toda ne poznamo pravila brez izjem. Novo »črkarsko pravdo«, ki se je vnela v zadnjem času je sprožil sovjetski premier Hruščev v razgovoru z ameriškimi novinarji. Hruščev je ameriške časopise izkoristil, da bi v njih napovedal neke nove zamisli o ureditvi ber- linske krize. Osnovna novost teh' predlogov se kaže v pripravljenosti, da bi vojaške enote zahodnih zaveznikov v Zahodnem Berlinu '..menjali s ietami iz Norveške, Danske ali iz Belgije in Holand-ske na eni strani in » čehoslova- berlinskem betonskem zidu. Toda na zahodu so moskovsko razlago drugače razumeli. Eden najboljših poznavavcev berlinskih razmer general Lurius D. Clay, ki je HI v vročih berliroskih dneh »na straži« v Zahodnem Berlinu je BERLINSKA ČRKARSKA PRAVDA škimi in poljskimi četami na drugi strani. Berlin je osrednja točka, kjer si stojijo lice v lice armade dveh svetovnih velesil in najnevarnejši- kraj za izbruh nove svetovne vojne. Z zamenjavo teh čet bi Hruščev najbrž hotel zajeziti nevarnost spopada ob prvi odgovoril na »vzhodne teze«, ko je uradni Washington zavrnil nove sovjetske predloge o berlinskem sporazumu. Na zahodu se predloge Hrušče-va ocenili kot »zvito potezo«, da bi zahodne vojaške sile izrinili iz Zahodnega Berlina. Prisotnost zahodnih vojakov v Zahodnem Berlinu je pravica, ki jo imajo zahodni zavezniki z zmago v drugi svetovni vojni. Ta pravica je po zahodni razlagi takšne narave, da se ne more prenesti na druge narode. Zagovarjanje zavezniških pravic v Berlinu Je neoporečno, ker vse države, ki bi zamenjale sedanje vojaške oddelke v glavnem mestu tretjega ltcicha, niso sodelovale v vojni proti hitlerjevski Nemčiji. Pravne razlage in trenutni politični položaj pa »ta lahko marsikdaj v navzkrižju in mednarodno življenje ne pozna malo pravic iz mednarodnih pogodb, ki so v prvotni obliki postale nesmiselne in nasprotne svojemu namenu. Zanimivo je, da je berlinska »črkarska pravda« ostala brez vpliva na dejanja, ki jih obe strani negujeta, da bi v medse-jbonih sestankih našli neko osnovo in napredek v berlinski slepi ulici. Dvostranska pogajanja v Waskinglonu niso prekinjena. V Berlinu je položaj neizpremenjen. Nemci se vedno znajo zaposliti z bolj obrobnimi stvarmi, ki pa jih napihujejo tudi v mednarodnei merilu. Zdaj so v ospredje mL _ med dvema Berlinoma nadieanlj ske železnice. Po potsdaoukiHr, sporazumu »treh vlildh« so sovjetske okupacijske sil« —irtahiL železnice in v njihovi pristojno« je bila železnica na področju lotne Vzhodne Nemčije ln jA hodnega Berlina. S prenosom pravic na vzhodnooemško so tudi železnice v Zahodi*, Berlinu prišle v pristop vzhodnonemške države. V»hodn Nemci razen uporabe i^jjjj. nadzirajo tudi železniška gS— ja, ki jih Je v Zahodnem Berlin 75 ln 25 tovorni pastaj. JJJ noberiincani ze precej ea*a nad~ meljsko železnico popoloomT^ po stavlja jo in se ne p^lut-u, njenih nslug, zato so vlakiT ozemlju Zahodnega Berlina v* ali manj prazni. Zahodni Beri« dreka Pankouu lastninsko Wiv. co nad železnico v Zahod Berlinu in to je dovolj ta žj^?i vojno na obeh straneh betomk ga zidu. •^■ae- Ljudje in dogodki • Lju^e in dogodki • Lfadje in doeodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Lludlt in d NA DOMŽALSKEM POTROŠNIŠKEM SEJMU Zanimivo za proizvajavce in potrošnike Domžale, 21. julija - V Domžalah so že nekaj let pripravljali razstave izdelkov tamkajšnjih podjetij, letos pa «o prvič prevzeli novo obliko — potrošniški sejem. 2e pri pripravljanju sejma Belgijski prijatelji »RDEČI SOKOLI« ŽE ŠESTIČ V NAŠI DRŽAVI Taborniki iz belgijske taborniške organizacijo »Rdeči sokoli« eo si pridobili v Jugoslaviji že veliko prijateljev, 6 katerimi si zamenjujejo obiske. Doslej so bili že ćestkrat v Jugoslaviji — predlanskim in letos kot gostje okrajne zveze tabornikov Gorenjske. Gorenjska tem mladim Belgijcem nadvse ugaja, zato leloš-jknji obisk prav gotovo ne bo zadnji. Pretekli teden je dopotovalo 24 belgijskih tabornikov v Kranj, od koder so odšli na več zanimivih izletov. TftlM so bili na Bledu in v Bohinju, namenili pa so se celo na Triglav, Da jih je več kot polovico prišlo prav na vrh ni majhna 6tvar, saj nimajo nikakršnih izkušenj s plezanjem po gorah. Najvišji vrh v Belgiji ni- ma niti 700 metrov nadmorske višine. No, če je bil Triglav prenaporen, je bilo navdušenje na Krvavcu, kamor jih je potegnila žičnica, povsem neskaljeno. V Kranju so belgijski taborniki obiskali mladinsko delovno brigado na stadionu, sprejeli pa so tudi povabilo tabornikov iz Splita, ki so se utaborili na Rupi. Med svojim bivanjem v Kranju (sedaj se mudijo na taborjenju v Kopru) so mladi Belgijci večkrat izrazili začudenje nad spremembami, ki jih opažajo pri nas iz leta v leto. Svoje zanimanje za so lahko ugotovili, da je zanj veliko zanimanja pri proizvajavcih, saj so se radi odzvali povabilu za sodelovanje. Razen podjetij iz domžalske občine sodelujejo s svojimi izdelki tudi druga slovenska podjetja, med njimi 8 proiz-vajavcev z Gorenjske. Prvi vtis o domžalskem sejmu (odprt bo do 29. julija) je morda nekoliko skromen, vendar pn njegovem podrobnem ogledu ugotovimo, da so sodelujoča podjetja zastopana tu z vrsto za potrošnike nadvse vabljivih artiklov, katerih večina je naprodaj po ugodnejših cenah kot v redni trgovski mreži. Letošnji sejem ima začasno obliko, ker organizatorji domnevajo, da bodo že naslednji sejem lahko pripravili v novi zgradbi komunalnega centra, ki ga 6edaj v Domžalah gradijo. Večino podjetij, katerih paviljone zasledimo, na domžajskem sejmu, poznamo že s sejmov v Kranju. Po izbiri, posebno v nekaterih paviljonih (npr. Tekstil-indus, Toko, tovarn pletenin in drugih) lahko sodimo, da se go- V Domžalah so v sobdto odprli potrošniški sejem. Gneča je bila samo pred vrati pred mizami pa je bilo več prostora. - Foto: F. Perdan Delitev dela je že pokazala uspehe tr*ovsfcini naš razvoj so dokazali tudi na spodarsko organizacijo vedno bolj sprejemu pri predsedniku Občinskega odbora SZDL, kjer so zastavljali številna vprašanja o dejavnostih in problemih v kranj-I ski komuni. - M. S. ravedajo pomena take oblike stika s potrošniki, ki čeprav občasni, vendarle idealno dopolnjujejo sicer šibko trgovsko mrežo. M. S. Praznovanje ob dnevu vstaje (Nadaljevanje s 1. strani) SZDL. Nato so gasivci z Jesenic prikazali sodoben način gašenja fn reševanja iz goreče hiše. Na okoliških gričih so goreli kresovi. Slavnostna seja jc bila uvod v praznovanje krajevnega praznika na Hrušici in občinskega praznika Jesenic. Program športnih, kulturnih In ostalih prireditev bo vse do 14. avgusta. — J. P. NA JESENICAH Jesenice, 22. julija - Promc-nadnemu koncertu godbe na pihala domače Svobode je sinoči sledila pred železniško postajo na Jeesnicah proslava v počastitev dneva vstuje, ki so jo organizirali brigadirji mladinske delovne brigade Toneta Tomšiča ob eodelovanju jeseniških svobodašcv. Ob tabornem ognju je imel uvodni govor predsednik občinskega odbora Zveze borcev Ciril Triler. Za njim so izvajali program recilatorji, komorni zbor Svobode in brigadirski pevski zbor. Svojstveni in uspeli proslavi so razen brigadirjev prisostvovali tudi številni Jeseničani, ki so s tem počastili uvod v pi-aznovanje dneva vstaje slovenskega naroda. P. U. V BEGUNJAH Begunje, 22. Julija - Večja krajevna proslava ,ki jo bila zdru-lena s praznovanjem 80-letnice | tukajšnjega gasivskega društva, je bila danes v Begunjah. Na preti- | večer dneva vstaje je bilo zborovanje z dviganjem zastav, kjer so nekaterim gasivcem podelili tudi priznanja za njihovo dolgoletno službovanje. Igravska skupina Svobode pa je na prostem uprizorila Miklovo Zalo. Danes so ga- sivci nadaljevali s spojim pestrim programom, ki so ga zaključili s povorko gasivecv in narodnih noš. St S. V ŠKOFJI LOKI Skofja Lcka, 22. julija - Osrednja prireditev praznovanja dneva vstaje je bila tu sinoči v domu Svobode, kjer so mladi člani igravske skupino izvajali kulturni program. V Zmincu pri Skofji Loki pa so člani krajevne organizacije Zveze borcev in svojci prenesli posmrtne ostanke padlih borcev s Florjanskega hriba v posebej zn to urejeno drevesnico na pokopališču v Oabrku. - Sinoči sta bili krajevni proslavi dneva vstaje tudi v Železnikih in Go-renji vasi. - J. Z. V KRANJU Kranj, 22. julija - Pred spomenikom revolucije so danes zgodaj zjutraj starlale ekipe za pohod OD SPOMENIKA DO SPOMENIKA, tu pa je bil tudi cilj tega zanimivega tekmovanja v počastitev dneva vstaje. Na pot mimo obeležij iz narodnoosvo-dilne vone so tokrat odšli brigadirji, taborniki, pripadniki pred-vojaSke vzgoje, športniki. Na po-,i to urejenem prostoru na Trgu revolucije so dopoldne mnogi Kranjčani pozdravili vse nastopajoče iekmpvavce. - j. z. PRITOŽBA PODJETIJ »ISKRA« IN »RUDI CAJEVEC« PROTI ODLOČITVI JUGOBANKE Pritožba podjetij »ISKRA« in »RUDI CAJEVEC« proti odločitvi Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, da dodeli devize za proizvodnjo televizorjev le RR zavodom v Nišu, je te dni izzvala živahno razpravo v naših gospodarskih krogih. Preteklo sredo se je sestala na izredno zasedanje skupščina delavskih svetov kot vrhovni organ delavskega samoupravljanja v industriji ISKRA. O tem Je v četrtek razpravljal tudi zbor proizvajavcev ljudske skupščine L RS, ki je zadolžil IS LS LRS, da pokrene pri zveznih organih vse potrebno za ponoven postopek glede dodelitve deviznih sredstev za TV sprejemnike. Domača proizvodnja televizijskih sprejemnikov je zaradi tehnoloških zahtev in zaradi nesmotrnosti osvajanja nekaterih sestavnih delov, ki se potrebujejo le v manjših količinah, še vedno v določeni meri navezana na uvoz. Vrednost uvoženih delov znaša nekaj manj kot 20 odstotkov cene televizorja. Vendar se tudi na tem področju domača industrija naglo osamosvaja. 2e pred dvema letoma so proizvajavci televizorjev s posebnim sporazumom uvedli delitev dela na področju sestavnih delov, ki je že pokazala zelo dobre rezultate. Iskra še vedno zagovarja 6odoben način delitve dela zlasti v industriji. Pocenitev proizvodnje televizorjev lahko prinese samo tesno sodelovanje. Združevanje in montaže vseh televizorjev na enem samem mestu v državi pa nima ekonomskih prednosti, ker predstavljajo stroški montaže le deset odstotkov vrednosti televizorja. Razen tega bi to uzakonilo monopolen položaj proizvajavca, zavrlo dosedanjo delitev dela in onemogočilo potrošnikom možnost izbire med televizorji raznih tipov in proizvajavcev. Zato ni čudno, da je odločitev Jugobanke, da dodeli devizna sredstva za proizvodnjo 56.625 televizorjev le RR zavodom v Nišu, izzvalo ogorčenje delovnih kolektivov industrije Iskra in Rudi Ča-jevec, ki so poslali na natečaj Jugobanke skupno ponudbo. Na na- tečaju za dodelitev sredstev je razen omenjent'^ Zagreb, ki se bo tudi prit W* odločitvi kreditnega o^S?*1** goslovanske banke ^ * Jv trgovino. tunanv Glede na pritožbo tkvH«*-, in Rudi Cajevec je T^SS1JKto posebno obvestilo Jm,orw,fi.0bJ,v dar podjetje Iskra « • ke" ta Tanjugov koment^0^«" na mnenje sveta za »i^J?****1 strijo FLRJ, ki ga je tTTf*** banki še pred objav« ***** Svet namreč opozarj^bl^ se še premalo časa uv!*0* * oskrbovanjem naših : deviznimi sredstvi ierA *^ 1 dela za obdelavo ponudbJlJfcJ! ta premalo strokovnjakov il :uf> premalo proučila podatki*1 v blematikl elektrolndueta^^ ° W Skupščina industrije fKv_ preostalimi sklep! K tenT? tudi odločno zahteva d* preneha a prakso birota»t ?J ** ministrativnih poseeov t ° zl licitacijo izvajajo v to?* proizvajavcev. O problemih meč *l JicitaciJo izvajajo v toj razpravlja prav tako naj to obravnVJ^ ^bor za gospodarstvo >?Q:'-V /vezaa ljudska skupščin,. iV" delitve dela v Ir^ustrijV"" ^ nike pa naj se razpravlja* Uspehi jeseniških folkloristov Jekleni konji vseeno še niso potisnili povsem na »slepi tir« starih kočij in konjev z naočniki. Od starih časov se je spremenilo samo to, da je kocijaš dobil sončna očala, ki jih v avstrijskih operetskih Časih Se ni nosil. Starejša družba, ki je sedla v kočijo je a avojlml spomini najbrž prav tako v opereti. Turistično društvo v Kranjski gori je povabilo ansambel, ki izvaja narodne plese Svobode z Jesenic, na gostovanje v Kranj-i»ko goro. Na predvečer praznovanja 70-letnice gasivske čete v Kranjska gori so na hokejskem igrišču priredili jeseniški folkloristi samostojen kulturni večer. Zaplesali so pred številnim občinstvom, med katerim je bilo lepo število turistov — tujcev, šest jugoslovanskih narodnih plesov v pisanih narodnih nošah. Odmore med plesi pa je izpolnjeval instrumentalni sekstet istega društva. Nastopajoči, ki so v Kranjski gori manj poznani, so bili toplo sprejeti in deležni velikega ploskanja. Turistično društvo, je ansambel povabilo na ponovno gostovanje v Kranjsko goro. Jeseniška 6vobodaši, ki imajo že stalno pogodbo s Turističnim društvom na Bledu in bodo navezali podobne stike s Kranjsko goro, se bodo predstavili s svojimi plesi v soboto, 4. avgusta tudi v Beljaku. Nastopili bodo na tamkajšnjem vsakoletnem tradicionalna niku, naslednja dan v nod? do pa gostovali na OboJS! _ zeru. Piesavci in plesavke ^, nih plesov z Jesenic častn?^' stopajo svoje društvo S%x>bortr," so povsod navdušeno sprejJT ' Kulturni večer za brigadirje Ansambel narodnih plesov Suv bode Jesenice je v petek —^T" priredil pred brtgad^BtcJnTTf mom Ferda Korena pod afea^T ljo kulturni večer za brindfej mlad-n-ko dolovr.e V— ^ ta Tomšiča. Ansambel -0 slovenske plese ^n narodne aZ (»stalih jugoslovanskih nyq>kw solist Kavčič Je zapel nekaj prt ljubljenih popevk, instrumentalni kvintet pa Je rasen xa nrtesa« točke poskrbel tudi za prijetno brigadirsko rajanje, potem k» * bil kulturni spored končan. « jj. tA W^ • W Priredil* Stanke SI P* EN t ot Uimac Riše: Janei-CIRUDEV pOVrnrr f»r no ----- " t , fnA9 115. Kriš in Cok stat planila. Udarci so se začeli vsipati nanj f leve in desne. vVentvvorth se je zgrudil. Kriš je začel otipavati Trečo; v njej je bil krompir. Stari lisjak je začel prositi na kolenih: •Jutri sem ga vama hotel izročiti! Samo deset mi jih dajta! Samo pet! Krompir, to je življenje!« 116. »Kje pa je druga vreča?« je na slepo srečo vprašal Kriš. »Ni je več, sem pojedel,« Se je glasil nedvomno resnični odgovor. ►»Požrl si ga!« je besnel Cok. »Polno vrečo si sam požrl, medtem po so tvoji tovariši umirali zaradi pomanjkanja krompirja!« Izdatne brce so prilile VVentvvortim k molku. 117. Kakor bi odrezal, smrti ni bilo več. Tretji dan so po berg-Ijah prilezli iz koč bolniki, ki so bili že tedne prikovani na svoja ležišča. In tisti dan je sonce na poti proti severu prvič radostno pogledalo preko skalnatih sten, Wcnlwortha so spodili, Kriš in Cok pa sta zapregla in oddrvela. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam stanovanjsko hišo Tržiču, eno stanovanje takoj vse-rjivo. Informacije pri Zupan, Pod-ljubelj 41 2888 Prodam elektromotor 22 V, t«. KM. Naslov v oglasnem oddelku 2984 Brivsko frizersko vajenko sprejmem takoj. Stanko Kunstelj, Prešernova 4, Kranj 2963 Od Tržiča do Podljubelja sem v * izgubil dokumente na ime P. B. Najditelja prosim, da mi jih vrne denar pa obdrži za nagrado. 3002 Ob Prešernovem gaju sem našla starejše moško črno kolo. Doma sem dopoldan. Ivanka Močnik, Zupančičeva 2, Kranj 3003 Prodam 4 m3 smrekovih desk % in M mm. Naslov v oglasnem oddelku 2997 Prodam 20.000 komadov zidne •peke. Naslov v oglasnem oddelku 2998 Prodam kravo, ki bo v kratkem tdetila. Gorenjesavska 21, Kranj 2999 Prodam moped. Vodice 112 3000 kupim Kopi m 2.500 komadov nove ce-njmtns stresne opeke -Folc«. Nado? v oglasnem oddc-leku. 3001 ostalo Sprejmem vajenca za pleskar-jMvO in soboslikarstvo. Naslov v agLasnem oddelku 2911 tržni pregled V KRANJU Korenček 15 do 20 dni, zelena 20 do 30 din, peteršiij 20 do 30 din za šopek; smetna 20 din, gobe 100 din za merco; jajca 30 din, kokoš 700 do 1200 din, piščanec 400 do 500 din, česen 10 do 30 din za komad; sir skuta 160 din, surovo maslo 720 din, čebula 100 do 130 din, krompir 40 do 65 din slatko zelje 100 din .solata 50 do 80 din, stročji grah 100 do 120 din, pesa 70 do 100 din, češnje 100 do 120 din, jabolka 100 din, hruške 120 din breskve 120 do 150 din, cve-tača 220 din. kumare 100 din, stročji fižol 140 din, med 650 din, fige 180 din, marelice 120 do 200 din za kg; fižol 130 do 160 din, mleko 45 din, ajdova moka 140 din, koruzna moka 56 din, kaša 150 din, ješprenj 100 din, krma za kokoš 50 din, oves 30 do 35 din, proso 70 din, krhlji 60 do 100 din, lisičke 60 do 80 din, borovnice 150 do 180 din za liter. Ob ranem izkopu krompirja za seme Pridelovavcem semenskega krompirja je znano, da rani izkop krompirja oziroma zgodno uničenje krompirjeve cime ugodno vpliva na zdravstveno stanje krompirja. Rana izkop je namreč ukrep, ki v znatni meri preprečuje širjenje virusnih bolezni krompirja. Vzrok tega pojava so odkrili nekako pred štiridesetimi leti. Tedaj so namreč ugotovili, da nekatere virusne bolezni krompirja prenašajo listne uši, ki živijo na krompirju. Med njimi je najvažnejša 6iva breskova uš (Myzus prezical), ki je glavni prenašava mnogih virusov na krompirju Spomladi odlete te uši z breskev in se naselijo na krompirju, poleti (običajno v juliju) pa se množično selijo s krompirdšča nu krompiriAče in prenašajo okužbe Ce uničimo krompirjevo cimo prej, preden nastopi množična poletna selitev navedenih listnih uši, obvarujemo krompir pred virusnimi boleznimi, ki jih te uši ra znaša jo. Da bi tudi pri nas na Gorenjskem lahko pridelali čimveč kvalitetnega krompirja za seme, imamo letos tri posebne postaje, Iti vsak dan spremljajo razvoj listnih uši na krompirju. Ena izmed teh postaj je v Šenčurju, druga v okolici Škofje Loke In tretja v Poljanski dolini (Gorenje Brdo). Po podatkih, dobljenih s postaj v Šenčurju in Škof ji Loki, se je poletna selitev nevarnih listnih uši na tem območju že začela. Skladno s tem so določeni tudi roki za rani izkop semen-sega krompirja, odnosno za uničenje cime, in sicer: — za A in B razrede zgodnjih sort (Saskia, Sirtema, Bintje, Truhmolle, Rani poljanec in križanca I./14 in VII./7) do 20. julija, za C razrede teh sort pa do 25. julija. — Za A in B razrede srednjo poznih sort (Cvetnih in križanca I./6 in I./38) do 25. julija, za C razrede teh sort pa do 31. julija. — Za A in B razrede poznih sort (Merkur, Voran, Capella in križanec XV. '16) do 5. avgusta, za C razrede teh sort pa do 10. avgusta. V višinskem področju (predvsem Poljanska dolina), kjer se nevarne Iiistne uši na krompirju letos še niso pojavile, se navedeni roki za uničenje krompirjeve cime lahko podaljšajo za 5 dni. O tem bo odločala komisija, ki potrjuje semenski krompir na tem področju. Pridelovavcem semenskega krompirja priporočamo, da se navedenih rokov za uničenje cime v celoti drže. ing. Miloš Ku* Jakob Žvab - osemdesetletnik ZAHVALA Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dobrega moža in očeta Janeza Legata ter mu poklonili vence in cvetje. Najlepša hvala vsem za izkazano pomoč in izraze sožalja. žalujoča žena, sin in hčere z družinami: Stular, Ribnikar, Pernuš, Jurkovič, Stular Grigorij BAKL4KOV Sežeiij zemlje Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga bo izdala v knjigi. ▼asm mi ponudi slušalko. Zaslišim glas polkovnega intendanta K*pikova. »IfOtovitov? Kakšen samokres imaš, razumeš? Lastnega ali vojni plen? Posebej zato sem prišel, razumeš? Inventuro imam, razumi? Jaz...« Vasin me ogleduje od spodaj. Po očeh razberem, kakšen pomen pripisuje temu pogovoru. Caka. Nalašč zato se je priplazil 6emkaj, • tMMeoB na eni in telefonom na drugi nogi. Molčim. »MotovUov? Me 6lišiš, razumeš? Kaj jo. razumeš?« Kadar je {MPurjen, povzame vselej ta '►razumcš.i kakor jecljavec. »Najb/rž se šališ, razumeš?« Strašno občutljiv je. tale Klepikov. Stotnik je in vselej je prepričan, da frontni častniki ne spoštujejo v pravi meri tega dejstva. 09 baterijskega poveljnika, ki je prav tako stotnik, imajo mnogo Hi spoštovanja kot do njega, polkovnega intendanta, ki ima višji položaj, edinstven v vsem polku. »Posebej zato sem prišel sem. Inventura orožja, razumeš...« NRi psovati ne morem, zraven mene stoji Vasin. Zaradi tega je pjMaksI sem aparat — še zdaj vidim, kako se je plazil in so ga •uUreljevali. »Hitro, izgini!-« ukazem Vasinu. Ko odide, prikrijem z roko slušalko in povem Klepikovu vse, ttt sodim o njem in tej inventuri. Rjove, da se bo pritožil pa da kkoriićam dejstvo, ker je med nama Dnjester. Govori z žalostnim glasom. Nenadoma 6e mi zasmili. Ne bi ga smel užaliti, posebej še, ker m« vendar ne more razumeti. gibanje prebivalstva Plorjan Bečan, Majer, frizerska Kokalj, delavec v Tržiču Poročili so se: mizar in Gizela pomočnica; Vili in Marija Kokalj, tkalka; Vincenc Velkavrh, delavec in Marija Osterman. delavka; Matija Meglic ,kmetovavec in Barbara Primožič, delavka; Kranj, 22. julija - V pisarni škem prostoru krajevne organdza cije SZDL Stražišče v Kranju, jo bila danes dopoldne skromna slovesnost. Vse krajevne množične organizacije so naredile skromni sprejem osemdeseti etniku Jakobu Zvabu, ki se je rodil 19. julija 1882 leta. Tovariš Jakob je kljub visoki starosti, a še vedno čdl in zdrav, že vsa povojna leta nadvse aktiven član v raznih odborih množičnih organizacij, v zadnjem času pa predvsem v organizacijah RK in ZVVI. liki svetovni vojni, v katerih je mnogo pretrpel, vendar pa je vedno upal, da bodo lepši časi, in sicer takrat, ko si bo delaven človek'sam izbojeval svobodo. Zato je tudi razumljivo, da ga že julija 1941 najdemo sredi navduše-Jnkob Zvab je preživel obe ve-nih mladih ljudi, ki jim je usmer- j Po sklepu Upravnega odbora podjetja »Instalater«, Kranj razpisuje komisija za sklepanje delovnih razmerij mesto strojnega tehnika ali mojstra za vodstvo kleparskega obrata za prezračevalne, toplozračnc, kli-matične naprave in stavbno kleparstvo. Pogoj: zaželjena praksa vsaj 5 let v podobni gospodarski organizciji kot strojni tehnik ali kot mojster vsaj 10 let. V poštev pride tudi kandidat strojni tehnik, ki ima veselje do zgoraj navedene službe. OD po pravilniku podjetja. Oglas velja do zasedbe mesta. Ponudbe poslati na upravo podjetja »Instalater«, Kranj. jal misli in delo za organiziran odpor proti Nemcem. Njegov Skromni dom je bil vedno odprt na steza j, da so se v njem lahko zbirali pošteni ljudje in kovali načrte za lepšo prihodnost. S ponosom je poslal v partizane tudi svojega starejšega sina, ki je padel, vendar pa tovariš Jakob kljub temu ni klonil. Se bolj je 6tisnil pesti in zasovražil okupatorja in njegove hlapce. Ker jo nadaljeval z delom, je moral v pregnanstvo v Hagenbuchach. Toda tudi tam ni pozabil, da jc domovina v nesreči in z bogatimi nasveti j marsikomu pomagal. Po vsem | trpljenju pa se je leta 1945 srečno vrnil v Jugoslavijo,. v svoj kraj, kjer je ostal aktivni delavec vse do danes. Zaradi tega so se ga ob visokem jubileju z veseljem spomnile vse množične organizacije v Stražišču in se mu za njegovo delo oddolžile s skromnim darilom, vsi pa so mu zaželeli še mnogo, zdravja in uspehov, tej želji pa se pridružuje tudi naše uredništvo. - B. F. illllflllllllliMifilililll...............liiluiillilllllllllUUlUlill VREME V tem tednu bo v naših krajih spet čutiti povečanje oblačnosti z nevihtami. Oblačnost bo prevladovala zlasti v prvih dneh tedna, ko bodo na Gorenjskem tudi padavine, kasneje (proti konce ted-da) pa se bodo vremenske razmere spet izboljšalo in bo sončno. JAKOB ZVAB S Klepikovim se pač ne moreva sporazumeti. Najbrž je prišel z najboljšimi nameni iz zaledja na pristavo onkraj Dnjestra pa se mu zdi ,da je v prvi črti. Osebno orožje popisuje, ker teli iz poštenega prepričanja dejavno in neposredno sodelovati v vojni. Toda hkrati bi jaradi te nenadne vestnosti skorajda nekdo izgubil življenje. Tega zdaj ne morem dobro premisliti, čutim le, da je v ozadju nekaj večjega kot samo Klepikov, Vasin in jaz. In čeprav služiva s Klepikovim v istem polku, imam več skupnega s tujim pešakom, ki ga po naključju srečam. S takšnim pokadim cigareto ali spregovorim nekaj nepomembnih besed in nenadoma se izkaže, da se razumeva le s pol besede. Na Klepikova nisem več jezen. Zares ne več. Kar sam odgovorim na njegovo vprašanje: nimam predpisanega samokresa, temveč zaplenjeno parabelo. Klepikov pogodrnja in se pomiri. Pravzaprav je dobrodušen, le malce občutljiv človek. Najvažnejje se mu zdi, če resno jemlješ njegovo delo. Storim mu veselje in ga potrpežljivo poslušam. Izkaže se, da zaplenjenega orožja ne zapisuje v svoje sezname. In da ne bi ostal^brez pojasnila, čemu je tako, mi podrobno obrazloži, zakaj ravna tako. Vse je hudo logično. Le Vasinu moram nekaj reči. Saj vendar ni storil vsega kar za prazen nič. Zahvalim se mu. Pred petimi minutami, ko se je še plazil med kroglami, nisem vedel, kaj se utegne zgoditi. Zdaj pa se mu zahvalim. »Toda če se nameravaš še kdaj takole plaziti tod okoli se M boj Nemcev, temveč mene!« Vasin je zadovoljen. Do večera ostaneva tukaj. Ljudje iz baterije gostijo Vasina. Odidem k bataljonskemu poveljniku Babinu, ki mu je prideljena naša baterija. S sončne pripeke, s peklenske vročine se spustim v hladen polmrak bunkerja, kjer poplesuje Tumenkast plamenček sveče. Kratko pozdravim. Babin me molče pogleda in razmišlja. Leži, sklonjen nad šahovnico in naslanja na roko močno, temnolaso glavo. V majci je, eno nogo ima v škornju, drugo steguje v sami nogavici. Takole mu pravijo: »Bataljonski poveljnik, ki se leže bori.« Drobec granate ga je ranil v nogo, ko smo se tukaj utrdili. Odtlej se bori leže in Nemcem doslej ni uspelo, da bi preniaknili njegov bataljon. Pravijo, da je bila tukaj sprva le bolničarka, predrzno dekle. Ta ga je negovala. V rumenkasti luči sveče se zdijo Babinove roke, vrat in obraz rjavi. Velik, močat obraz ima in hrapava lica, človeka, ki se že dolgo brije. Nasproti njega, na drugem pogradu, s čepico na tilniku, kjer tiči kot da se posmehuje zakonu težnosti, sedi ltrivenosi poveljnik druge čete Maklecov. Tiho, da ne bi motil Babina pri razmišljanju, igra na kitaco in poje: »Pozdravljeni, vi skalnati vrhovi.« Bataljonski poveljnik ljubi pesmi o morju. Pred vojno je plul na severu kot kapitan ribiškega parnika. Iz žepa vzamem cigaretnico in sedem zraven Maklecova. Pravzaprav je imel Jazenko prav, ker ni dal 6treliva: streljanje iz 15,2 centimetrske havbice na osamljeno stražo je podobno bombandira-nju vrabcev s topovi. Toda človek lahko resno presoja le, kadar je miren in ne, ko čepi v luknji in ne sme stegniti glave, vrhu tega pa mu ne dajo streliva. Ko so se oči privadile teme, zagledam v drugem kotu pri vratih suhljatega, drobnega telefonista. Gladi slušalke na glavi, sedi pri aparatu m poskusa biti čim tišji. Očitno je v zadregi. In kako tudi ne bi bil, ko pa je zmagal pri šahu s poveljnikom. »Nekje sem moral kaj prezreti,« pravi neodločno Babin. Ugaja mi. Miren, vztrajen človek je. Dobrega šahista utegne spoštovati kot boga. Babin leže na hrbet, vzame z mize svečnik in potegne med prižiganjem ves plamenček v pipo. »Čemu ste se zravsali?« vpraša in odloži svečo. »Razbili smo strojnico!« pravim kot da sploh nimam drugega opravila. »In pospravili dva strojničarja.« Babinove oči se smehljajo skozi dim. »Nu, lepo, kmalu bo konec vojne.« Od nekod potegne zemljevid. »Pokaži!: Pokažem mu, kje je stala strojnica. »Zraven jablane?« Veseli ga, da se tudi vidno spominja te točke. »Prav jima je, neumnežema. Čemu sta zlezla pod orientacijsko točko!« * Odloži zemljevid, »»Torej, postavi še enkrat« C5 I < A S81 QRT • ŠPORT • ŠPORG. ŠPORT. ŠPORT V novi sezoni s spremenjeno enajstorico Pred kratkim Je spet začelo trenirati ligaško moštvo kranjskega Triglava. Na treningih, ki jih vodi trener Stane Bre-zar, so bili vsi lanski igravci prvega moštva, razen njih pa še nekateri novinci. V vrste kranjskega ligaša se je vrnil Verhič I, ki je nekaj sezon nastopal /.a mladinsko moštvo mariborskoga kluba. Z njim bo kranjska obramba verjetno veliko pridobila. V vrstah Triglava bo igral tudi Hiti, ki jc prestopil v novi napad po sporazumu med Triglavom In Mladostjo. Razen njiju bodo v prvem moštvu igrali še Andrič (prišel iz JLA), mladinca Verbič II in Korenjak ter bivši igravec rezervnega moštva Rekar. Govorice .da bosta v prihodnji sezoni v Kranju igrala še Sobočana Vrdujka in Puška-rič, se zaradi materialnih pogojev, ki sta jih ta igravca zahtevala, niso uresničile. Razen prvega moštva so začela z delom tudi rezervna in mlade ekipe. Triglavani bodo letos posvetili posebno skrb mladincem in pionirjem, zato vabijo vse dečke, stare od IS do 18 let. Id bi radi igrali nogomet, da se vključijo v njihove vrsto. So ena zanimiva vest. Po daljšem času bomo v Kranju spet lahko glodali prvoligaša, kajti moštvo Rijeke je ponudilo Kranjčanom, da v začetku avgusta nastopi v Kranju. Upamo da bo Triglav ponudbo sprejel s tem omogočil Gorenjcem ogled kvalitetnega nogometa. - Maks Jeza PRED DIRKAMI V ŠKOFJI LOKI Spominska plaketa in denarna nagrada za rekorderja Prireditelj letošnjih metnciklističnih cestno-hitrostnih dirk za krovitelj tekmovanja. Razen pri državno prvenstvo - nvtn-mc'.o društvo Skofja Loka — je že zelo 'njem pa so organizatorji našli zgodaj pričel s pripravami na to pomembno tekmovanje, ki bo čez I razumevanje za pomoč tudi pri 25 dni na znani 4.500 metrov dolgi tekmovalni stezi Skofja Loka— 'nekaterih podjetjih v občini. Tako Trata-Skofja Loka. Prvi sestanek prireditvenega odbora za izvedbo upajo, da bodo lepe nagrade pri-dirk je bil namreč že zeodaj spomladi, merltcm ko so v društvu vabile v Skofjo Loko precejšnje pozimi v ta namen izšolali 11 športnih funkcionarjev. Organizator- j število tekmovavcev. Tistemu vo-jem pri delu, ki je razdeljno r,a več komisij, pomagajo tudi športni začu, ki bo uspel prevoziti krog s funkcionarji avlo-moto zveze Slovenije pod vodstvom tovariša Kosa — mednarodnega športnega funkcionarja. O tem in o ostalih podrobnostih v zvezi s rl!>t-no: Furst (Prešeren) 1:16,1. šta" feta 4x50 ni mešano: Triglav 11 2:18.6; ženske - 100 m prosto: Vinšek (Ljubljana II) 1:21,6, 100 m prsno: Prešeren (Prešeren) 1:37 9 50 m metuljček: Majer (Ljubljana ID 50 m P1"05101 Vinšek (Ljubljana II) 34,7, 100 m hrbtno: Linhart (Prešeren) 1:41,5 štafeta 4x50 m mešano: Ljublja na II 2:52,2. - J. Javornik A -t • 1 e_'^M Spet slovenski rekord Satlerja Ljubljana, 21. julija - Včeraj je bil na stadionu Olimpije-Svobode atletski miting, na katerem so nastopili tudi kranjski atleti. Pionir Satler je postavil nov slovenski pionirski rekord v metu diska z rezultatom 41,65 m. Boljše rezultate so dosegli še Galjot v teku na 60 m - 7,4 in 100 m 11.8, Kleč v teku na 300 m 38,1 in Satler v metu kladiva 32,20 m. - M. J. Nova ljubeljska cesta Bržžkone je bilo že precej ra*" prav, pa tudi takšnih ali drugačnih govoric glede predora °* Ljubelju in novi ljubeljski cesti Zlasti za turiste pa je ž« dlK aktualno vprašanje, kdaj bodo končali na Ljubelju z srradbenirni deli? s podobnim vprašanj*" smo se pred dnevi tudi mi obrnili na nekatere strokovnjake, vodijo na Ljubelju gradbena del*' Glede predora je zadeva bolj ali manj urejena. Letos bodoldokončno urejena izolacijska delati0 razsvetljava, kar bo predor usposobilo za promet, čeprav pr** dor s tem še ne bo dokončno tf* delan. Večja ovira za pjotn«* skozi predor je cesta z Ljub«*)8 preko Tržiča na cesto 1. r«* Ljubljana - Jesenice. Z gradnj« nove ceste so sicer začeli že 1&^< seveda v glavnem s pripravami* vendar pa se je delo zaradi el«* bega vremena (zima se j« začel« že z novembrom) zataknilo v strnem začetku. Se bolj kot lan1 nagaja deževno vreme letos. *° nepotrjenih podatkih je za grad-njo ceste letos predvidenih P0* milijarde dinarjev, ki pa jih 1,0 namensko težko potrošiti, če se o* bo izboljšalo. Brž ko bi se vremenske razmere izboljšale, lahko pride tudi do zastojev v gradnji« če sredstva ne bi bila pravočasno zagotovljena. Ze sedaj pa lahko zapišemo, da cesta od predora d° spomenika v Podljubelju do 1. avgusta letos prav zaradi slab*** vremena še ne bo asfaltiral-' čeprav so strokovnjaki predvidevali, da bi lahko bila. In še nekaj besed o trasi nove ceste. Dokončnega sklepa še kje bo potekala ljubeljska cesta-vendar se večina Izvedencev *** vzema za naslednjo varianto: •°-predora dalje bo peljala ©ov3 cesta deloma po sedanji cesti pa ob njej, potem pa bo ved!l» nad Tržičem preko Zalega rov»-Bistrice in se bo v Podbret)** priključila cesti I. reda LjubU*" na — Jesenice. V tem primeru 00 potrebna gradnja še treh manj** predorov, in sicer skozi hrib mladinskim domom, nato dekliškim domon, tretji pred* pa bo v Bistrioj Kljub tem pr** dorom je opisa« ta varianta no** ljubeljske ceste med vsemi od" cenejša in najprimernejša, dof*" jena pa bi bila lahko v treh l«** seveda če bodo dobri vremen«*' I pogoji in potrebna sredstva, S "