Temeljite priprave Komisija za vzgojo, znanost tn kulturo pri občinski konferenct 2KS Bežtgrad je v mesecu decembru organi-zirala posvet oziroma razpravo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja na naših srednjih Solah. Zveza komunistov }e v obiini glede priprav in idejnih usmeritev vzgoinaizo-braževalnega sistema odigrala pomembno in voditno viogo. Priprave so potekale od vsega zafietka z vključe-vanjem in aktivnim delom vseh dejavnikov na področju vzgoje in izobraževanja. Namen razprave je bil, seznaniti se, kako smo konkret-no pripravljeni na izvajanje usmerjenega izobraževanja v letu 1980 Vabljeni so bili po trije predstavniki z vseh srednjih šot. filani komisije za vzgojo in izobrazevanje, RepubliSki komite za vzgojo in izobraževanje, predstav-nik Mestne konference ZK. predstavnik Zavoda za Sol-stvo, predstavnik CK ZKS tn predstavnik občlnske izo-braževalne skupnosti. V razpravi so sodelovalt vsi predstavniki srednjih Sol. člani komislje, predslavnik CK ZKS in predstavnik Zavo-da za šolstvo. Predstavnica Zavoda za žoistvo je poveda-la, kako potekajo priprave na Zavodu Le~ta pripravlja celo vrsto učbenikov in meni. da bodo nastale težave pri dodatnih gradivih, kajti programi bodo morali upoStevati tfefi ravni Zavod bo izobraževanje organiziral v sodelo-vanju z visokoSolskimi zavodi in univerzo. Vključeni bo-do vsi ravnatelji in svetovaina služba, hkra(i pa se bodo izobraievali vsi pedagoSki delavci po predmetnih po-dročjih. Izobraževanje bo permanentno, in sicer med semestralnimi počilnicami, nato pa po aktivih. Veliko nalogo bodo imeJi ravnatelji, ki naj bi v svojih kolektivih ustvarili delovno področje. Na Zavodu za Sotstvo menijo, da nastajajo ovire zaradi kasnitve zakonov in zaradi bistvene razlike med predlogom in osnutkom zakona. V nadaljevanju razprave so predstavniki 4ol spregovo-rili o njihovi pripravljenosti na usmerjeno izobraževanje, o razpravah. ki so potekale, m videti je. da so se povsod odgovorno in delovno lotili nalog Na PTT so ustanovili odbore. ki naj bi dokončno pri-pravili konkrerne programe, učbenike in kader. RazmiS-Ijajo. koltko smeri je potrebnih in s lem tudi programov, kajtt to je povezano s prostorskimi zmogtjivostmi. Na Centru strokovnih Sol so So bolj heterogeni. tako So težji tudi programi, kajti Center je vezan na republiko, Ljubljano in mestno regtjo Med uporabntki prevladuje misel na ftnanciranje; prednjači zasebni sektor, kar re-sno ovira razpravo o programih. Prav tako nimajo nobe-nih podatkov, koliko bo združeno delo potrebovalo teh kadrov. Dosedanji razgovori z uporabniki so namreč pokazaii, da bi nekatera pod/etja potrebovata že toliko kadrov, kot jih dajejo sedaj. Menijo, da bo nastal pro-bfem pri prostorskih in kadrovskih potrebah. VeČjo po-zornost bo treba posvetiti poklicnemu svetovanju, uamerjanju, vpisom in dogovarjanju. Na poklicni gradbeni šoli Ivan KavČiČ nimajo težav glede programov in učbenlkov, temveč glede vpisa. Vsako leto je bilo doslej vpisanih 70-80% učencev iz sosednjih republik, nato učenci privatnikov in manjših podjetij v Sloveniji. Delavska univerza Se nima konkretnih podatkov. ker še ne vedo, kje je pravzaprav njihovo mesto v usmerje-nem izobraževanju. Menijo, da bo treba njihove progra-me uskfaditi s programi na drugih šotah zaradi (islih, fci iz kakrSnihkoli razlogov ne bi pridobili pokiica. S preusmeritvijo gimnazije uvajajo poklice, ki jih terja današnja tehnika; matematično-računainiška smer in je-zikovno-druzboslovna. Gtede izdelave programov so v dogovoru z inžiitutom Jožef Stefan, Metalko, Kompa-som, lnexom in drugimi. Prav tako je dogovorjeno gfede uČbenikov. menijo pa, da bodo nastale težave, ko bodo postali hkrati 12 oddefkov na protzvodno delo Posebno pozornosl zasluži center za govorno in stuŠ-no prizadeto mladino, kjer menijo. da se stvari še bolj zapletajo tako glede financiranja kot vpisa Tu morajo upoštevati kategorije prizadatosti. zato ne poznajo usmeritev, saj na tej podtagi ni mogoče narediti progra-mov (100 otrok. 60 poklicev). Prav tako nastajajo težave glede svobodne menjave dela, ne bo več periodičnega pouka. premalo je prostora In kadrov glede ozkih, specialnih poklicev. Razprava je pokazala, da so idejne priprave za nami, sedaj potekajo dogovori, priprave učbenikov, progra-mov, izobraževanje pedagogov. uveljavijane zakona o svobodni menjavi dela, iskanja reSitev prostorskih kapa-citet tn kadrovskih izmenjav, poklicno usmerjanje. sveto-vanje tn vpisi. S tem pa delo vseh na tem področju Se ni končano, kajii posebnosti in nekatere teiave se bodo Se pokazate, vendar jih bomo. tako kot doslej. odgovorno reševali.