Če smo še januarja letos stali na razpotju naše stvarno-sti in hotenj, nam je nadaljnjih dvanajst mesecev štiriinosem-desetega leta pomenilo jasen kažipot k premislekom, kaj je bilo v preteklosti narobe pa ,
Trezni optimizem
kažipot tudi k novim rešitvam in odgovorom, kako bo boljše in prav. Postavili smo si nove stnernice, v katerih je bilo vča-sih še čutiti težnje pretekle ne-realnosti, pa so jih jasni argu-mentt dan za dnem vse bolj za-
vračali in dajali trezno podobo našega časa in prostora, pre-pletajočega se z vse večsvežimi mislimi za napredek jutriš-njega dne. Zavedali smo se, da rie premagujemo samo naših slabosti, temveč moramo hiii
kos tudi vse bolj neugodnim svetovnim gospodarskim gi-banjem. Le-ta pomenijo za nas dodatno breme in nas ne-nehno opozarjajo, da v tako ozkem manevrskem prostoru ni več mesta za čakanje ali — še slabše —. za obrat nazaj, ampak samo za vsesplošno zagnanost pri ustvarjanju dote za bodočnost.
Temelji za leto 1985 stojijo. Graditelji se mnoiijo,  zakaj
tudi zamudniki vse bolj spoz-navajo, da za omahljivce ni prostora in njihovo zaviranje lahko pomeni samo izgubo lastnega obstoja. 'Osnova, ka-kršna je, je dobra in le ad ve-liko kvalitetnega dela vseh nas
bo odvisno, kako visoko in kdaj bo zrasla la naša zgradba. V novem letu si lorej zaie-litno veiiko djlovnih uspehov, sreče in miru v prepričanju, da bomo s kvaliteinim delom in tovariškimi medsebojnimi odnosi še hiireje utrjevali naš samoupravni socialistični si-stem ter pogtabljali bralstvo med narodi in narodnostmi Jugoslavije.
MARTIN POGRAJC