IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* * UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR * GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90,» GLAVNI UREDNIK 24-75 - TE-ROCl raC. PRI KOMUNALNI fiANKl V KRANJU 607-70-1-135 leto xiv kranj, ponedeljek, 13. novembra 1961 i A št. 129 IZHAJA OD OKTOBRA 1347 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1358 KOT POLTEDNTK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Občinska konferenca LMS v Kranja adina v naši draž Kranj, 12. novembra Osnovno vprašanje, ki je spremljalo današnjo konferenco mladine kranjske občineje bilo: mesto organizacije in mladinca — posameznika kot proizvajalca in upravljalca v naši družbeni skupnosti. V referatu in poročilih v komisijah so to vprašanje temeljito °bdela!i in ugotovili, da je današnja generacija, generacija, ki gradi h* ki si v nenehnem ustvarjanju in iskanju lastnega izraza, ustvarja "lesto v družbi. V preteklem letu je dosegla kranjska mladina štedne uspehe, ki ji dajejo hkrati realne možnosti k novim — še večjim. Prav zaradi tega b° potrebno, da se organizacija LM vključi čimbolj v vsakodnevno življenje in tako prerašča v organizacijo, ki je enjskega pomena za vsakega mladega človeka. Konferenci so razen številnih delegatov prisostvovali: predsednik CK LMS Francka Strmole, predsednik OK LMS Nace Pavlin, sekretar ObK ZKS Štefan Kadoič, predsednik ObO SZDL Stane Božič, Podpredsednik ObLO Ivo Sefic, predsednik ObO ZB tovariš Kepic *er predstavniki številnih organizacij. K-cn f erenca je po poslušanju re- j nadaljevala delo v treh komisi-Ierata o aktualnih nalogah LM jah, ki 60 obravnavale organiza- I cijsko-kadrovska vprašanja, vpra-[ sanja idejno-vzgojnega dela in j delovanje mlađih v delavskem in I družbenem upravljanju. Razvila ce je živahna razprava, saj je sodelovalo v komisijah okoli 35 delegatov, ki so opozorili na vrsto vsakodnevnih problemov in vprašanj, na katere so naleteli pri prizadevanjih za aktivno vključitev v splošno družbena dogajanja v kolektivih, terenu in šoli, kot na vrsto specifičnih problemov s katero se mladinec in njegova organizacija srečujeta. Iz razprav je bilo opaziti težnjo po organizacijskem in vsebinskem prilagajanju dela ljudske mladine. (Nadaljevanje na 2. str.) Ob tednu varnosti Varujmo sebe in sotovariše Judi v razvoju higiensko-teh-fnčnega varstva so nastopale in j* nastopajo številne spremembe. v začetku so za varnost pri delu skrbele sindikalne podružnice. ,2Poredno z uvajanjem delavskega^ samoupravljanja pa so proiz-VaJalci dokončno spoznali, da jih k služba dejansko varuje pred n9srečami. Zato so pričeli težiti 2a tem, da bi bilo delo varnostne službe čimpopolnejše; skratka — delavci so 6ami prevzeli odgovor-za organizacijo higiensko-tehnične službe. Preprečevanje Nesreč pri delu namreč ni samo v intresu družbe kot celote, tem-Več tudi v interesu slehernega ^arneznika. Zato bodo ob tednu Vamosti nedvomno marsikje presedali bilanco nesreč in se ob niej zamislili. Proučili bodo možati, kako bi število nesreč f-Tanjšali oziroma kako bi povedi i varnost, — ki 6icer povsod * pri delu v tovarni, na poti v tovarno in pri vsakdanjih drobnih opravilih. Nesreče pri delu so tudi na Gorenjskem težak problem, čeprav 6e odstotek nesreč na število zaposlenih v zadnjih petih letih ni "istveno povečal, v nekaterih primerih pa se je celo zmanjšal. Za Primerjavo v posameznih letih nam služi devetmesečno obdobje. V omenjenem obdobju leta J95G j0 bilo na območju OZSZ Kranj 42.251 zaposlenih in 3208 nesreč pri delu, v devetih mese-leta 1958 48.569 zaposlenih in *Bfl nesreč pri delu, v devetme- pri delu, do konca septembra le- I secih rxmesrečilo na poti na delo tošnjega leta pa je bilo 4075 ne- J in iz dela 452 oseb, kar je za 81 primerov več kakor lani. Mimo dejstva, da se je letos število nesreč na poti na delo in iz dela povečalo, ne moremo in ne smemo samo z ugotovitvijo. Promet na naših cestah namreč stalno narašča, saj je samo na Gorenjskem približno tri tisoč mopedov, nad 50 tisoč dvokoles, stilno pa se veča tudi število motornih koles in avtomobilov. To je sicer razveseljivo, v obravnavanih primerih pa tudi zaskrbljujoče. Zato bo treba nedvomno temeljito proučiti, kako bi zagotovili varnost na cesti in s tem tudi varnost delavcev na poti na delo. Verjetno bo tudi v tem primeru najuspešnejša vzgoja ljudi in stalno opominjanje, naj vedno vedno varujejo na cesti in drugod sebe in sotovariše — J. P. sreč pri delu na 55.641 zaposlenih. Iz omenjenih številk lahko povzamemo, da je bil največji odstotek nesreč pri delu na število zaposlenih v prvih devetih mesecih leta 1958 (8,3 odstotka), sledijo pa devetmesečna obdobja v letu 1956 (7,8 odstotka), v letu 1957 (7,5 odstotka), v letu 1961 (7,32 odstotka), v letu 1959 (7,3 odstotka) in v preteklem letu (7,2 odstotka). Odstotek nesreč v letošnjem letu se je torej v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem povečal za 0,12 odstotka. V letošnjem letu je bilo že tudi osem smrtnih nesreč na delovnem mestu, medtem ko sta dva zavarovanca umrla zaradi poškodb po nekaj dnevih. Vzroki, zaradi katerih je prišlo do smrtnih in drugih nesreč, 60 skoraj enaki kakor prejšnja leta. Urejena delovišča, prehodi, osnovni red in boljša zaščita strojev in delavcev — vse to ni lahko bistveno zmanjšalo število nesreč. Tretjina vseh nesreč pa še vedno nastane zaradi osebne nepazljivosti in neznanja. V preteklih devetih mesecih je bilo največ poškodb na prstih nog in na stopalih, nato pa sledijo poškodbe na prstih rok in na očeh. Največ nesreč se primeri tretjo (514 primerov) in peto uro dela (504 primerov). Glede starosti ponesrečencev pa velja isto kakor prejšnja leta. Največ zavarovancev se ponesreči mlajših kakor 30 let (2.069 primerov). Največ nesreč se pripeti v pono- snem obdobju preteklega letaldeljeh, sledita pa mu sreda in če 53 299 zaposlenih in 3830 nesreč i trtek. Lotos se je v devetih me- KRANJ (M. 2.) — Ob VIL konic renči Občinskega komiteja LMS Kraraj, fci je bila včerai, so v dvorani Delavskega doma (vbod 6) odpeli tudi razstavo ,ka prikazuje delo m življenje mladine ▼ kranjska občani med VI. in VII. konferenco Plinovod od Lahovč do Plin kot vir energije in toplote bo močno vplival na razvoj industrije — Tudi nova stanovanjska naselja morajo biti urejena za ogrevanje s plinom — Posebna komisija je že pregledala traso idejne (skice za plinovod skozi Gorenjsko — Načrt je narejen tako, da ne bodo rušili nobene stavbe — Veleplinarna v Velenju kakor tudi plinovodi naj bi bili končani do konca 1964. leta — Doslej samo jeseniška Železarna kot odjemalec. Pretekli četrtek je posebna komisija pregledala idejni načrt za gradnjo plinovoda skozi Gorenjsko. Gre za prvi energokemični kombinat, ki so ga začeli graditi v Velenju s plinovodi do glavnih potrošniških središč Slovenije. Doslej so plinarne le v nekaterih naših mestih; v Ljubljani, Mariboru in v Celju. Prav tako imajo lastne plinarne tudi posamezna večja industrijska podjetja, zlasti metalurška. Tudi železarna na Jesenicah ima lastne generatorje. Toda te naprave so v večini že zastarele. Hkrati je tam izdelam plin znatno dražji zaradi velikih stroškov prevoza lignita. Prav tako je vse večja potreba splošne preusmeritve na plin, bodisi kot vira energije oz. rodi toplote, ker (Nadaljevanje s 1. strand) V sredo letna skupščina kluba gospodarstvenikov Kranj Novo delovno področje Perspektivni razvoj mesta Kranja je postal zlasti zadnje čase Dobro na Jesenicah, slabo v Loki PRAV BI BILO, DA BI IMELI VEC DELOVNIH DRUŠTEV Do konca tega meseca bodo imela vsa društva prijateljev mladine na območju našega okraja svoje letne občne zbore. Izmed 18 MDP, kolikor jih je sedaj na Gorenjskem, so imela te zbore društva v radovljiški, jeseniški in škofjeloški občini, medtem ko bodo ouč-ni zbori v Kranju in Tržiču v prihodnjih štirinajstih dneh. Letošnjo jesen so bili ustanovljeni pripravljalni odbori za ustanovitev DPM v Cerkljah, v Gor- jah, v Podnartu in v Mošnjah. J zato nima večjih težav. Na Hru-Tako lahko pričakujemo, da bo šici so govorili največ o ureditvi že ob koncu letošnjega leta na otroškega igrišča, prav tako je to Gorenjskem 22 društev prijateljev ' pomembna naloga društva na Do- Z otvoritve nove pošle v Radovljici V Radovljici so odprli novo pošto Radovljica ,11. novembra — Da- V^-^jo otvoritve nove poŠte v Rakijici so se med številnimi gosti ■*dr(X'itov<. /.;, potovanje poi"Jte Rakijica, pmstore zii avtomu'nko ,e:,,fonc. <■ n'ralo s 400 pri.kljuć-»»četne /.mo^l jivosti, prostore ** visok ofi ekvenene napravo in °»W doda is prostore u ruzne vzdrževalne službe no tem območju. Za novo posto so v Radovljici porabili skupaj z oprimo 44 milijonov dinarjev. 7,a opremo avtomatsko telefonsko centrale pa bo potrobno še 1 rmilijon dinarjev Nova centrala bo veljalo 75 mil. jonov dinarjev, krajevno omrc/je p., ]'• milijonov dimarjoV. Skupaj je PTT podjetje v Kranju vložilo ,., i- t,' naprav e Kil mili |onOV dinarjev, razen sredstev za medkrajevno telefonsko mrežo. Zato upravkeno pričakujemo, da bo nadaljnji razvoj PTT zvez na območju radovljiške občine Je občutneje podprla komunalna skupinici komune. Novo poftto bo upravljala ekonomska enota, ki ima začasno sedež na Bledu. Ta oe bo po do-končni gradnji toga vozlišča preselila v Radovljico. Prav z. novo poŠto v Radovljici postaja ta ekonomska enota tudi ekonomsko moonojsa. Novo poslopje poste v Radovljici je zgradilo gradbeno pod jedjo »Gon ii i/- Radovljice, projektant pa je bil ing. arch. Martine. Ob tej priložnosti so ob vhodu v zgradbo odkrili tudi spominsko ploščo mtm ta i NOB padlim 11 im uslužbencem z Ćori njuške. i M. Zivkovič mladine. Prav bi bilo, da bi v vseh preostalih večjih krajih, kjer teh društev nimajo, tudi čimprej proučili možnosti za njihovo ustanovitev. Potrebe po dejavnosti take organizacije v veliki meri nastopajo prav v slehernem naselju. V Bohinjski Bistrici so imeli širši posvet, ki se ga je udeležilo okol 300 domačinov. Pogovorili so se o svobodnih aktivnostih pionirskega dreda Tomaž Godec in o poteku proizvodnje v podjetju Pionir, kar vse so diskutant je soglasno odobravali. DPM Bohinj tesno sodeluje s šolskim odborom in pionirskim starešinskim svetom. V Ratečah so se pogovorili o možnostih za povečanje števila članstva in o tem, da bi bilo nujno treba urediti varstveno-vzgoj no ustanovo. V tem kraju ima DPM dobro povezavo z ostalimi krajevnimi organizacijami, posebno še s KO SZDL. — V Kranjski gori prvotno za delo DPM ni bilo preveč zanimanja. Vendar se je končno na občnem zboru zbralo precej članov. Pogovorili so se o pripravah za novoletno jelko, o sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo in o oživitvi dela v pionirskih krožkih. — DPM Dovje se je že z dosedanjim delom uveljavilo, OBRAZI IN POJAVI bravi. V tem kraju bodo skušali razviti tesnejše sodelovanje s stanovanjsko skupnostjo in povečati število članstvo. — Posebno dobro je bil pripravljen občni zbor DPM v 2irovnici, kjer so se na sestanku predstavnikov vseh krajevnih organizacij pogovorili o pripravah nanj. Pomenili so se o ureditvi drsališča pred osnovno šolo, o ureditvi varstveno-vzgojne ustanove in o sodelovanju DPM pri pionirskih praznikih. Na splošno so bili občni zbori v jeseniški občini zelo dobro pripravljeni in to v večji meri po zaslugi Občinskega odbora SZDL, kjer so pripravili poseben plenum o vlogi in nalogah DPM. Najslabše je trenutno v Skofji .Loki, kjer DPM še ni našlo svoje prave vloge. Občnega zbora se je udeležilo le 19 ljudi. Del krivde za tolikšno nezanimanje brez dvoma nosi društvo samo, saj za svoje delo ni izdelalo dobrega programa. M. S. Se nadalje pretežno oblačno s postopno ohladitvijo in snežnimi padavinami v višjih legah. zelo aktualno vprašanje. Zato bo v 6redo, 15. novembra ob 17. uri, v klubski dvorani Kluba gospodarstvenikov Kranj predaval mestni urbanist ing. arch. MILAN JE-RALA o DANAŠNJI VLOGI IN PERSPEKTIVNEM RAZVOJU MESTA KRANJA. V zvezi s tem bo mestni urbanist omenil tudi ohranitev starega mestnega jedra z izrazito srednjeveškim konceptom in opozoril na razvojne možnosti Kranja glede na ureditev prometne mreže. Po predavanju mestnega urbanista bo v istih prostorih tudi letna skupščina Kluba gospodarstvenikov Kranj. Skupščina bo nedvomno zelo pomembna, saj bodo obravnavali številne predloge, ki jih je za skupščino pripravil upravni odbor Kluba. Med temi je tudi predlog o osamOstvojitVi dosedanjih podružnic Kluba na Jesenicah, v Tržiču in Skofji Loki. Delo Kluba 6e mora- namreč prilagoditi splošnemu družbenoekonomskemu razvoju. Komune vedno hitreje preraščajo v druž-beno-politično in tudi ekonomsko skupnost. S tem v zvezi pa se pojavljajo razni gospodarski problemi, ki terjajo temeljite strokovne obravnave. Pri reševanju teh vprašanj bodo nedvomno mnogo pripomogli prav Klubi gospodarstvenikov. Ti bodo skrbeli za skladen gospodanski razvoj komune in obravnavali ter reševali specifične probrime. S tem jo začrtana tudi nova smer dela Klub a gospodarstvenikov. — P. nmunfliiiin sta tudi v družbenih organizacijah ga, ko s tako trdim delom služi kolektiva in tudi njegovo delovno denar. Toda — nič. Minil je dan, j mesto in s tem tudi prejemki so dva — in teden. Prizadeti delavec bili kar lepi. Kar nenadoma pa se je pred dnevi razširila po kolektivu taka lenovica, ki je na mah pokopala se je že skoraj sprijaznil z nesrečo in sodelavci ga že niso več niti spraševali o tem. Lepega dne pa je stvar prišla na dan. V menzi vsako prejšnjo oceno. Takole je Podjetja so izsledili, da je nekdo bilo. Eden 'žrhed zek> pridnih de- potrošil kar tri bloke za kosilo. Da, tokrat ne gre za nezadostno l»v«*v * *tt«bil denarnico in to Postali so pozorni in ugotovili da v šolskem zvezku v Podjetju. Vsi in tudi v tajništvu so bili to bloki iz izgubljene de- _ ' . '** Lj, so mu pomagali, da bi jo našel, narnice. A novi »lastnik« — Jer- To so je zigodhlo Jermanu. Tako naj bo njegovo ime, zakaj tu nam ne gre samo za ta dogodek, marveč za podobne pojave v družbi. Jerman' je bil dober delavec. Hkrati pa je bil tudi na raznih sestankih čestokrat zelo odgovo- Malone ves dan so oglaševali po man. Tisti dan ob dveh, ko so ren. Čutiti je bilo, da zelo pravil- zvočniku, da je ta in ta delavec odhajali iz tovarne, so skoraj vs: no ocenjuje stvari, da se zavzema izgubil svoje težko zaslužene in govoriil o tem. In vsi so obsojal: za skupne napore, da rad prisluh- edine prihranke z dokumenti, boni dvolično Jermanovo moralo. Pri ne težnjam delavcev itd. Zato si za menzo itd. Delavci so ga po- kolektivu je izgubil zaupanje -je pridobil zaupanje v kolektivu, milovali in tolažili, da bo pač »cvek«' iz etike, čeprav je dober Spričo toga je dobil primerna me- vsakdo toliko pošten, vsaj do nje- strokovnjak. K. M. nilllllllllllllllllllUlIllIMM^ „Cvek" ob javni oceni / iMinmuiiiitftitiN l1NI!IIIIIM!lli:lll!1!!lllll!llllll!|lilll!llllll!milllllllllll nmiiiitiffljiiinninuitniuuiitrainiHiiiiniHinimminimfflnin finiiwwwwniw)nw!rTir^'''ffl! GORENJSKA IN n. KONGRES KPS Te dni poteka trinajst let od II. kongresa KP Slovenije, ki je bil v Ljubljani od 11. do 15. novembra 1948. leta. Kot delegat z Gorenjske je na kongresu govoril tudi tovariš Ivan Bertoncelj, in sicer o revolucionarni vlogi KP v teh krajih. Iz njegovega govora povzemamo naslednje: . Do prvega kongresa K P Slovenije leta 1937 so bile partijske organizacije predvsem v industrijskih središčih (Jesenice, Tržič, Kranj) in na podeželju (Dobrava pri Kropi .Nomenj pri Bohinju, na Bledu in v Kropi). Partijske organizacije na Gorenjskem so dosegle v tem času največji uspeh z organizacijo kranjske tekstilne stavke, ki se je razširil* skoraj po vsej Sloveniji. Brutalna zadušitev stavke je do golega razkrinkala Stojadinovičev režim in posebno takratnega notranjega ministra Korošca. Precejšnje uspehe je dosegla v tem času tudi partijska organizacija na Dobravi pri Kropi pod vodstvom Staneta Žagarja. S pomočjo »Društva kmečkih fantov in deklet«« je ta organizacija dosegla precejšnjo množičnost. Po I.kongresu KPS so organizirani okrožni komiteja povezali partijske organizacije, ki so se dokaj uspešno borili proti Stojadinovi-ćevemu režimu. V tem boju so organizacije številčno narasle in se šo bolj razširile na vasi. Močno se je povečala partijska organizacija v kamniškem okrožju. Partijske organizacije na Dobravi, v Bohinju, v Lescah in v Kropi so se povečale in razširile na Otoče, Ljubno, Črnivec. Gorje ftd. Uspešno je napredovala partijska organizacija tudi v kranjskem okrožju. Ob okupaciji je bil organiziran operativni komite iz treh članov, ki je organizacijsko pripravljal NOB. Za vso Gorenjsko je bilo Organizirano poverjeništvu CK pod vodstvom Staneta Žagarja in sodelavcev Lojzeta K obe ta in Toma Brejca. Poverjemštvo se je nato spremenilo v Pokrajinski komite in kasneje v Oblastni komite za Gorenjsko. Vodstvo partije je odločno interveniralo, ko so se kasneje v nekaterih organizacijah pokazali škodljivi pojavi zadrževanja v zalednih organizacijah. Tako so več: no aktivistov poklicali v voj- sko. Mnogo političnega in gospodarskega dela v zalednih organizacijah na terenu pa so prevzele tovarišice — članice AF2. Hkrati 6 tem 6e je razvijala in utrjevala tudi ljudska oblast. V 1944. letu so se pričeli i rvajati 6klepi AVNOJ in SNOS. Narodnoosvobodilno gibanje se je razvijalo dalje, krepila se je partizanska vojska, ki je končno z vsemi silami naše slavne armade premagala okupatorja in narodne izdajalce. ZA BEOGRADOM SE SKOPJE Pred šestnajstimi leti so prve enote NOV prišle v glavno me?to Makedonije in druge kvislinške enote so krčevito branile tamkajšnje utrdbe. Enote NOV pa so v sodelovanju z nekaterimi oddelki Rdeče armade po osvoboditvi Beograda (25. oktobra) nezadržno preganjale sovražnika in 13. novembra 1914 drugi republiški center — Skopje. Ljudje inAdoqpdki njihovo usodo hi prizna pravico, tom klasične rneščanske svobo- ženjc ljudi ni popolnoma obla- | da nadaljujejo po svoji pota. V ščrne no bodo vrnjene v takšni dilo. To so Kuzbarjevi vladi sve- | teh dneh, ko se ni še vedelo, obliki, kj so si jo zamdšijaif si- tovali Iz tujine. Na tem je vztra- | Sest tednov ps sirijskom pre- kdo pije in kdo plača, je vlada rijski poKtieni prvaki. jalo tudi skrajno desničarji) g vrata že lahko precei točno oti- obljubljala nebesa na zemlji. Strankarski voditelji so s ti- krilo v Kuzbarijevi vladi, na C2- | parno politično žilo Kszbarije- Sestanki in sleherna dejavnost »kovne konference odšli z zlom- lu s finančni« ministrom Lee- | vega režima in usrnlštJh sil, vlade v tej smeri pa je zamrla, Uendmrt srci, razočarani in jezni, nora Zamarijom. Sam KuzbariJ g ki stojijo za senco nove sirijske ko se je »uporniško gibanje« ko- Toda v bistvu nosijo sirijske po- je bil precej neodločen. Ni želel | vlade. Kronalo sirijske velepo- likor toliko utrdilo. Vlada je pre- litica* stranke sokrivdo za ne- tako kmalu preklicati besed, U § sestruške prevratndške skupine klicala svojo prvo odločitev, da všečnosti, H so se zgodile. Vsi jih je v težkih trenutkih za svoj § je te izbralo osnovno politično bo obnovila politične stranke in so najbrž vedeli za vttr moči in obstoj obljubil. Po zelo vročih | smer. Neprizadeto smemo po še- politične svoboščine. Predstav- iz katerega so »zarotniki*- črpali razpravah so zmagali skrajneži, g si;'.\ tednih ugotoviti, da je sirijskim političnim strankam postalo vedno bolj žal za začetni-ško napako, ko so jo zagrešiti, ko so te v odločilnih trenutkih opredeJMli za Kuzbarijcvo stran. Las si ne pulijo samo pripadniki komunističnega gibanja, ba- Embrionalna prevara nik vlad* je pozneje dejal za- svojo oblast. Vsak preprost tlo- Skrajneži so bili v svojih zahto- | stotnikom strank: »Stranke srni vek v Damasku je vedel, da je vah nepopustljivi in so vzrajalJ. | in pripadniki razpustili in jih ne nameravamo Kuzbari nekaj dni pred zaroto ker so vedeli, da imajo za seboj g muslimanskega bratstva ampak °bnov5tJ- Stranke v Siriji so pre- potoval v London in da je esecn podporo višjih oficirjev in po- | večina prebivalstva, ki so v pre- povedane. Ne bomo dovolili ni- ur pred odločilna uro bil na raz- veljnlka sirijske vojske genera- | vratu videli vrn^ev v stare časa kakšnih strankarskih formacij in govorih v Amcnu, kjer s* Je se- la Zahredtaa. meščanskih pravic O vseh teh dejavnosti na strankarski osno- stal z britanskimi svetovalci in Po razburljivih razpravah P g obljubah in plačilo za vzarn* vi. Vsi, ki se bodo spustili v hašlmitskim monarhom. zmagala skrajna desnica, ki je § podporo ni več govora. Sirijska strankarsko delo bodo pokošeni Zarotnlška vlada se je znašla nrav t**0 želela, da nacionalni- g politična borza prodaja še na- z železno roko nasilja*. Ko so v škripcih. Ni mogla več držati ran«t banke in tovarne vrnejo | prej mačka v vreči ,s to rarriko, predstavnika vlade povprašali za na oddaljenosti političnih strank, lastnikom še pred novimi volu- ^ da j« vedno bolj težko zakrivati razpis volitev, ki bi po obljubah Ce pa bi strankam prepustila varoi- Kuzbariju je v teh vročth | pravi obraz skritega mačka v vlade morale biti po treh meso- vajeti Ji svojih rok, petem za razpravah uspelo, da odlo&tet | vreči. cih. je zastopnik vlade dejal: »zarotnik-« ne bi več ostalo pro- • icm Preloži na pez:>ej i čas, g Vlada je imela v začetka vrsto Volitve bodo razpisane, toda ne štora v de'Jtvi oblasti. Edini iz- d° «»vc »<*Jo vlade. Vsekakor p* g sestankov in sej na katerih so na strankarski osnovi«. Sirijskim hod je bil v tem, da so prope- *° s načelno določene smer- g razrpavlJaU o pomenu Naserjeve politikom so ▼ obrt* povedali, vedaM stranke in na bi trie o rrz- nicr za sirijsko prihodnost, odločitve, da prepusti Sirijcem da a prekaarttvije zveze s r.gip- pisali volitve, dokler se raz pol o- Zdravko TomažeJ g m Mladina v naši družbi (Nadaljevanje s 1. strani) I tesnejšem sodelovanju z ostalimi življenje gospodarske organizacije V razpravah o idejnem delu je |političnimi organizacijami. Govo- !kot take, da pa marsikje še vedno bilo ugotovljeno, da so bili dose- rili so o številnih problemih, ki ^^jo roke križem. V razpravi sta ženi dokajšnji rezultati na tem sodijo v okvir vključevanja v or- ^ §tefan Kadoic in področju, da pa obstajajo kljub ganizacijo LM. Ugotovili so, da se temu še nekateri nerešeni pro- v nekaterih gospodarskih Organi- j P* Francka Strmole. Slednja je blemi. Izražena je bila težnja po 'zaci j ah mladina ie vključuje v j poudarila velik pomen bližnjega kongresa Ljudske mladine in opo- Od Lahovč do Jesenic (Nadaljevanje s 1. strani) je to ob sodobnih pogojih mnogo ceneje in primernejše. Splošni idejni načrt zajema tudi Gorenjsko. Plinovod bo speljan mimo Lahovč (kjer pride v na* okraj), nad Brniki, mimo Šenčurja in Primskove^a. Cez Kokro ga bodo speljali mulo niže od sotočja Kokre in Rupščice, nato pa bo zavil za stadionom, pod vojaškimi objekti proti Kokriel, mimo Nik-lega. 2ej, pod Taborom do Po-savca. Naprej bodo spravili cevi ob glavni cesti do Podvina, zatem ob stari cc~*; rn;r:o Zr.nuž in Hlebe proti Javorniku. Glavne načrte bodo še izdelal'. Po dos3-danjih načrtih je predvideno, da ne bodo s to gradnjo podirali nobenega važnejšega objekta, razen morda kak kozolec. Cevi bodo položili meter globoko, tako da tWM"SV'«**rs?' tudi zadete zori 1 a na potrebe demokratizacije. Ob koncu so izvolili tudi novo njive ne bodo pri tem pri- r^Sstvo. Novi plenum občinskega komiteja šteje 31 članov, revizij-Gradnja plinovoda bi morala ska komisija pa 3 člane. Izvolili biti končana do konta 1904. lota. | pa so tudi 13 delegatov, ki bodo Takrat bo končana tudi velepli- jmladmo Krailja zastopali na VII. narna v Velenju in bodo potr oš- , _ . , , , ,. . ,, ikongresu Ljudske mladine Slove- nski lahko takoj dobiva'i plin. Načrti za odiemalne postajo niso|ni^ v Kranju v januarju 1962 le-5e izdelani. Tj bodo morali nare- **• P° konferenci je bila prva si diti predstavniki industrije in ljudskih odborov za določena območja. Doplej je samo 2eiezErna na Je enicah kot odjemalec. Predvidevajo pa, da bo industrija tudi na Gorenjskem iskala ta vir cner-,Tij» in toplot?, ki bo znatno cenej .V kot doslej. Tudi projektanti novih etanoven'skih nreelij oziroma hiš morajo v novih načrtih upoštevati nov. ceneJSi način centralnega ogrevanja s plinom. j a novega občinskega kom kjer so izvolili novega predsednika - tovariša Jožeta Kavčiča. B. N. BREZ JAVNEGA KOPALIŠČA Kje se Kranjčani kopljejo? — Vsekakor nevsečno vprašanje, ki spravlja v zadrego. Odnv.raLimo najprej tiste, ki imajo doma kopalnice. Teh je nedvomno preeej. Se več pa je menda tistih, ki nimajo doma kopalnic. In beseda je o teh. Predvsem zato, ker so na Stari cesti v Kranju že pred časom zaprli edino javno kopališče. V letnih mesecih, ko se človek koplje kjerkoli v naravi, stiska ni tako velika. Teže pa je v zimskih mesecih. Tu pa so z*šli mnogi meJeani pa tudi okoličani, ki nimajo doma kopalnic, v hudo stisko. Menda Jim ne preostane drugega kot umivanje, se pravi — kopanje »na obroke«. To pa še zd.oleč ne ustreza potrebam in zahtevam sodobnega delovnega človeka. Kaj je torej z jarmi m kopali- Vandalizem doraščajoče mladine Zadnje čase je bilo več prime- . O tem sem še pred dnevi porov vandalskih početij v ckelici 'govarjal s svojim znancem sta-Leac in Radovljice. Po ugotovi Je- Irejšim intelektualcem, ki mi je nih sledovih ln drugih znakih Ja potožil, kako mu neznanci stalno Se malo in klanca ob plavža v Železnikih ne bo več razvidno, da to počenjajo neznani mladinci. In ravno zato so ti pojavi zaskrbljujoči in vse obsodbe oredni. Kje so vzroki za take pojave? Po mojem mnenju predvsem zaradi pomanjkljive domaČe vzgoje, slabih vzgledov, gangsterskih in drugih nečvrednih filmov, alkohol in ničvredna »šund« literatura. Večkrat beremo o t ah negativnih pojavih v dnevnem ti-cu, toda koliko več bi našli tega po zapiskih naših krimćTvaliotticnih organov. To so problemi, o kateri h neradi govorimo in mislimo, vendar ne smemo pozabiti, da se i'l«vei hitreje množi in uspeva kot žitno klasje, zato pred dejstvi ne smerne zapirati oči in se uspavati nad velikimi uspehi naše mladine pri raznih delovnih *k-crjsh. Motorizacija Jo v zadnjih letih Lado Pečenko, s katerim smo se dobila vse vsi privržencev. »F16- v petek pogovorili o nekaterih koti«, »spački« ali vsaj mopedi so zadevah. postali že skoraj obvezni sestavni »Koliko kandidatov z* šoferje- »Nnjkrajše bom otgsvoril. če rnopedJste poostrili kriterije pri rečeni, da so zastareli. Ze dolgo izpitih.« čutimo potrebo, da bi Jih morali v »S kakšnim uspehom so doslej naškrajsem časa prilagoditi rasvo- delali Izpite kandidati za šoferje- jsj motorika«*je,« amaterje?« »Sn kaj bi lahko rekli o kamri- ^1^^.^*^^.^đM?** *° »Najbolj hvalešni poalnlafrl *o estriek im na prtmsr delalo tesre- amaterj* j« že ftlo skozi tečaje, na starejši Uodj*. U §m lotijo aesnja Učni del tapMa ti kandidatov, prav katerih ste predavali tudi vi? cesinspronieinih predpisov z naj- toMko tadt t petek, med vssni pa »Ne n mosel povedati niti pri- večjo resnosti«. Največ preglavic je —me eden »karacnboilral«, bliine Številke. Ne spominjam se PS je • kandidati, starimi med Odstotek za letos la srn preteklo niti na kolikih tečajih sem pre- It »n «. letom. Le-U sarao čakajo. le*° ▼ uspeha je za kranjsko AMD daval. Vera samo, da se • tem seveda tesa ne smem posplošiti. najbolJHi v okraja. Od vssk kan- Petnajst let predavatelj ukvarjam že od leta 1946.« da dobijo knjtskm s lofcrskem cUdaiov nI prvtf napravilo Izpila »Kako to, da Ste se loti M tega dovoljenju. In ne bom pretiraval. 19 % tečajnikov; na J Menicah dtlat« os teskn, da prav ti zagrešijo naj- -1%. medtem ko imajo nekatera »Oe sem iskren. Je tako hotelo vrč karambolov, aj nastanejo Mjnt> društva tudi samo potovićen naključje. Leta 1946 sem se pro- treznosti voznikov. Po cmtah drve uspeh.« ■tovoIJno j.ivd. da bi v okvir*. 1 željo, da bi prehiteli čimveč av~ »Crstnopromstni predpisi oe v AMD Kranj na tečajih za ioferje- tontobltov, na ovinkih pa uživajo, zadnjih lotih hitro spreminjajo in amaterje predaval o cestnopro- če jim uulnja kolesa drse po ce- dopolnjujejo. Ali so z vsem tem metnih predpisih. Vsi se sporni- stišču in razumljivo, da »o v taki- seznanjeni šoferji, ki so te pred njamo tistih časov. Manjkalo je nih primerih karamboli kaj po- več leti dobili vozniško dovoljedel standarda. Kdor nima takšnega strokovnjakov in dela smo se mo- gosti.« nje?« ali drugačnega motornega vozila, rali lotiti t odi prostovoljci — ama- _ . . »Prav gotovo ne vsi, zato bomo ima pa vsaj žsijo, da bi znal šari- ter jI. Kanalu pa so cestno promet ni jj*J ** moperiiste m nič |Jk |# y Uiinjl prihodnosti prirc rati. Tečaji, ki Jih za to prirejajo predpisi postali moj »konjiček« in J dlll več predavanj. Za varno*! AMD, so zato vedno številčno oe po pravtej povem, bi se brez »Ker predpisi za ta vocLU niso prometa Pa »ino osnovali v pod- obtskrmi. V Kranju pa so prav v njega v privatnem življenja sedaj zahtevali .trožjih Izpitov, uno Jeijlh tudi posebne kontisije.« preteklem tednu delali Izpite za dolgočasil.« opustili tud| tečaje. Izkušnje pa »Za konec se on podatek: koli- iofsrje kandidati, ki ao letos »Ker se že toliko časa ukvarjate so pokazale, da prav mopediati k" kandidatov je obiskovalo lc- © »kovali že doneti tečaj pri AMD s tem, kakSno Je vaša mnenje o povzročaj« precej karambolov. Za- toinjih deset tečajev?« Kranj. Na vseh tečajih Je preda- sedaj veiiAvaJh. prometnih predpi- to se ie ukvarjamo s mislijo, da »Nekaj nad 690.« val • csstnoiaoroatnth |pg^aa»q »Mkfm »* -sjat sjsiali teosjjs in ksAl as uničujejo to, kar ob svojem prostem času rc' ni zaslužek, ki ga je ncoil« aktovki — ropar. Ko se j" Pf majala nasproti moška P06'*^ kot da je pijana, je mcni'a. ' bo pač srečala nekoga, ki re ga J nalezel čez mero. Toda nenado*'1 je pozni gest s sklonjeno l?l*v planil proti njej, jo pograbil * roko, v kateri je nosila okioV'. m jo skušal iztrgati. Rckarjcva izgubila poguma in se je tem11 ■, vsemi molmi uprla. Tedaj jc n"'.j padalec uporabil pesti in jo z;'y na tla. Uspelo mu je priti dO a"v tovke in je s plenom izs*1 nil v temo. Oškodovan k a je kljub ^ rovemu napadu ostala prs^b*18 J? spoznala v napadalcu obto*oi>c-., Jožeta Kvara. Spomnila se ga K namreč še iz časa, ko je Pr v sedmimi loti delal pri kmetih i*1 Žerjavku in Trbojah. .fl Ko so obtoženca prijeli, n»l na Reknrjevo ni talil. Trdil rj da Jo jo počakfll zato, ker i* ^ nagovoril rteki France, češ d« p. Je ©skodovanka »odbila«. oe Je mnSčevatl. To pa naj opravil obtoženi Jo*e Kvf.r 1 nagrado 5000 dinarjev. Vendaf ' mu je pa, kot Je obtoženec Vf' znal, prvotni namen, ko Je z**"'' dal v roki Rckarjevo aktov* ^ takoj snravrgel in sklenil, da 6 bo raje »zadovoljil« s plenom- ^ Na obravnavi Je Kvar tP01*^ da s fabulo o »maščevanju« . nič, zato Je priznal, da je vwj da Je RekerJeva delals tlsteg-« "JJ r drugi iTmeni. Vedel Je. da «* j vrača ln domov pozno ponoo ^ mesečnim zaslužkom, ki so t* podjetju iznlačali sredi m«^^ Omiliti je skušal svoje ravnanJj da ji je aktovko že s prvim segom iztrgal iz rpk in da J(> . podrl po tleh. Odlivi s«' jr„;,j fop semo 7-i'n, ker je bil žo n0;^ časa brez dda in bvo* d1"1^^ Zadnjo sspcaultev pri avtobus8 podjetju »Ljubljana transP0'^ ki jo jo nastop]] v maju l<,tol,'nlu J« v juliju že opustil, ker sc Jo go^iilu -krivica«. V resnici ' najbrž le ai maral za kakšno r no in vostno delo. Življenj« flJ-^ govlh mlaj* i h let ni bilo lop0- , z dvanajstim letom Je rn°I?ini. d«>ma (male kmetije) za krU w|i, Slulil j« večinoma pri med tem twli v ZerJšVlCU inflic-bojah. Nihče so ni br!«al govo vzgojo, prepustili st> memu sebi. Te i ko mladostno^. Je sodi*'^ v veliki m«-ri ^Zggt valo, ko mu Je sodilo zVo£jj>' sjr0^ tiudo pred zimskim počitkom November je mesec odmiranja rastlin. V vrtu je mnogo odevelih cvetic — enoletnic in trajnic. Kaj naj storimo z njimi? Vsi dvomi glede enoletnic so rešeni s prvim Vrazom, ko jih popari slana. Tedaj jih brez obžalovanja odstranimo z gred in z njimi povečamo kompostni kup. Ce pa naj odstranimo tudi stebla odeveteiih trajnic, je stvar okusa posameznika. Nekatere so lepe še tedaj, ko jih Pobelita slana in sneg. Tako vzcvete v vrtu novo cvetje iz ledenih kristalov. Da pa ne izgleda vrt preveč zapuščen, porežemo odevetele flokse, ostrožnike, astre m podobne trajnice .pustimo pa na primer markantne cvetne glavice orientalskega maka, stebla zlate rozge, suhe cvetove rumene- ga rmana in klase okrasnih trav. Dalije in gladiole morajo iz zemlje še preden nastopi mraz. Stebla porežemo 15 cm nad tlemi, nato jih izkopi jem o in odstranimo večje kepe zemlje. Dva dni jih pustimo še na vrtu, da se osuše, nato pa otresemo z njih še preostalo zemljo in jih spravimo v klet. V prostoru, kjer prozimuje-mo krompir, tudi dalije in gladiole ne bodo utrpele preko zime škode. Dalije spravimo lahko čez zimo v plastične vrečke, gladiole pa tega ne prenesejo. Gomoljaste beg oni je so ostale nekam dolgo zelene, zato jih moramo prisiliti, da stebla in listi odmro. To dosežemo, če jih vedno manj zalivamo ali pa rastline pri-dvignemo s kopuljico, da počasi Lokal in skladišče v središču mesta Kranja ugodno prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek Pod »Ugodno« 4361 Prodam cementno strešno opeko •Pole-«. Naslov v oglasnem oddelku 4366 Prodam mizo, leseno kad in če-briček. Naslov v oglasnem oddelku 4389 Brzoparilnik, rabljen, 100-litrski, Prodam. Sturm, Podpora 3, Gor. VaK nad Škofjo Loko 4431 Prodam »filodendrum« 9-peres-ni, visok 140 cm. Naslov v oglasnem oddelku ' 4432 Poceni prodam vprežne sani. Franc Potočnik, Bukovica 24. Selca 4433 Prodam 30-litrski bojler znamke *Ignis«. Naslov v oglasnem oddelku 4434 Kupim italijanski kombiniran °iroški voziček. Turcl, Kolodvorska 11. Kranj 4404 Kupim stroj za strešno opeko »Folc«. Oddati ponudbe v oglasni Oddelek 4443 razpisuje delovno mesto kurirja. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo na območju občine Kranj. Prošnje naslovite na upravo zavoda 4408 Cenjenim strankam sporočam, da sem preselil mizarsko delavnico iz Škofjeloške 7 v Troj ar j evo 9 (Kalvarija) in se še za naprej priporočam. Andrej Ogriz 4416 »Izolirka«, Ljubljana — Moste sprejme takoj šoferja za tovorni avto v obratu na Jesenicah. Ponudbe sprejema vodstvo obrata »Izolirka« Jeesnice 4435 Prcklicujem izgubljeno mesečno vozovnico Kranj—Voklo na ime Jože Božič 4436 Opremljeno sobo oddam 2 tovarniškima delavkama. Ponudbe oddati pod »Starejši« 4437 Pevcem, ki so na zadnji pot: spremili tov. Mohorja, se iskren'j zahvaljujemo za poklonjeno darilo. Okrajni odbor Zveze slepih Kranj 4433 Preklicujem izgubljeno mesečne vozovnico na poti Voklo— Kranj. Marija Stefe 4439 Nudim posojilo ali nagrado tistemu, ki mi preskrbi sobo ali garsonjero v Kranju ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod »Nujno« 4441) Pozor! 100.000 din dobi, kdor preskrbi oz. odstopi stari upokojenki sobo in kuhinjo v pritličju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »V Kranju« 4441 Kuharskj pri učni k se žeji takoj ■ zaposliti kjerkoli v kuhinji. Na-I slov v oglasnem oddelku 4442 usahne. Na vsak način je bolje, da rastlina sama dozori in odpadejo listi, kot pa da zato poskrbi prvi hujši mraz. V vrtu okopijomo še enkrat cv etnične grede, zasadimo spomladanske čebulnice in gomolj -niče, lahko celo že sejerno nekatere enoletnice, da bodo spomladi prej cvetele. Globoko moramo prelopatiti vse izpraznjene zelenjavne grede, ki jih pustimo v grobi grudi, da jih predela mraz. Sedaj je tudi zadnji čas za delitev trajnic. Spomladanske in poletne trajnice bi lahko delili že prej. Trajnice, ki so preveč razrasle, izkopljemo in jih razdelimo na tri do pet delov, nato pa jih zasadimo na novo mesto v dobro prerani j ano in 6 kompostom izboljšano zemljo. Večino trajnic je treba presajati vsakih tri do pet let, ker sicer v cvetenju in v rasti popuste oziroma v sredini prično odmirati. Deliti je potreb-I no perunike, trajne astre, rud-bekije, velikocvetne marjete, lupine, ostrožnike, enodnevne lilije, krizanteme in helenije. Sedaj je pravi čas za sajenje trajnic, grmovja in drevja. V vrtnariji Komunalnega servisa v Kranju imajo pripravljene za Upravni odbor KEMIČNE TOVARNE PODNART razpisuje natečaj za prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Ponudbe z opisom strokovne izobrazbe in dosedanje zaposlitve sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe je možen takoj.. Umrla je naša dobra sestra, svakinja in teta NEZA PERNUS osebna upokojenka Pogreb bo v torek popoldne ob 4. uri na Kokriel. Žalujoči rernuševi in Narat Kokrica 12. 11. 1961 BBtBBOkvnaaa skarp, skaljnakov, ozkih cvetličnih obrobkov in grobov pa so posebno hvaležni rumeni grobelj- ' niki (Alvssum), raznobarvne ho-muljice (Sedum), zimzeleni iberis, pritlični floksi, modre aubriecije, rožnato ali rdečecvetoo sončece (Helianthemum), arabske šmarni -niče, pa še mnoge druge. Izbira je že precej obzirna«, zato bo vsakdo lahko izbral primerne cvetice za svoj vrt. Na zalogi imajo pa tudi sadike drevja in grmičevja. Za živo mejo, s katero popolnoma nadomestimo drage zidane ograje, je primeren liguster. Morda bi se vzdolž meje bolje podala prostorastoča živica forsitije, vajgele ali metuijevke, ali pa lepa in docela neprehodna meja ognjenega trna. Ob cesta pred hišo ne sadimo visoke meje, tja bi se morda prilegal bolje nizek obrobek iz rdečelistnega česmina ali pritlikave spireje. Vse to najprej dobro premislimo, šele nato naročajmo in sadimo, saj bo vsaka napaka, ki jo pri tem zagrešimo, vidna šele po letih, ko se meja popolnoma razvije. Kdor pa vrt pravkar ograjuje, naj prav tako premisli. Z mrežo in betonom ograjen vrt ne pridobi na lepoti, saj vrt potrebuje zelen okvir, ki mu ga dajo -le žive rastline. Za prihranjen lenar pa bo lahko ves vrt vzorno urejen. ing. Anka Vinšek Prebivalci na levem bregu Save od Prebačevega do Smlednika s* dobili vodovod. Te dni so zasipavali jarek, kjer je položena glavna vovdovodna cev. Naloga je sedaj, da posamezni stanovalci v krajih ob novem vodovodu napeljejo še priključke do svojih hiš in stanovanj (M. Z. - Foto: F. Perdan) Poskusi, tovari ljubitelje mnoge 9epe trajnice. Za sajenje na grede priporočamo nekaj višje trajnice, posebno še modre in bele ostrožnike, raznobarvne lupine, orlice, gloksinijam podobne rožnate inkarvileje, trajne astre, perunike, tritome, od pritličnih trajnic, ki so primerne za zasaditev terasastih vrtov, Vsako jutro te dohitim. Kako ti je ie ime tovariš? Z menoj delaš v istem podjetju. Priden si, slišim, kolikor si pač lahko . . . Tvoje oči so rdeče, obraz zabuhel, z muko delaš. Ti pije)! Že dolgo ... Vse nt. tebi priča o tej žalostni resnici. Vsakokrat teze na daleč opazim: sklonjene glave, s staro črno aktovko pod roko, hlače zamaščene in razcefrane, suknjič oguljen, čevlji veliki in široki - Čevljarja ali sme-tarja Učni, nogavic skoraj ni več, srajca ni ie od trgovine sem videla vode ... Tako zunaj. Pa znotraj? Ko te prebitim, slišim, kako poka-šl ju ješ, da o drugem ne govoriva .. Pobrskal sem po tvojem plačilnem spisku (»prosti!). Od petnajst do dvajset se suče mesečni easluiek. Kaj ko bi naredila majhno računico. Poskusiva.' Kje bi začela? Pri hrani, jasno! Deniva v ta namen osem asov! To morava storiti, da se ne izravnaš. . . Zdaj pa najprej operiva tvoje perilo. V pralnici ti ga bodo oprali in zlikali za dvesto dinarčkov. Ali ni malo? Pof/c;: samo literček manj ga spiješ, pa boš čist! Pojdiva naprej! Vzela bova par nogavic, srajco, spodnje hlače, kak robec . . . Kaj, da bo preveč? Ne, ne bo! Še bo ostalo nekaj za tisto, kar vem, da ne boš tako zlahka opustil. Poglej zdaj imaš ie sveze perilo, umit si in svei, in spočit si, ker ga sinoči nisi toliko srknil. .. In na- prej? Nekaj gumbov bo treba, samo za dva dečka boš prikrajšan, nič več. Ko si še očistiš obleko, bo za ta mesec dovolj. Plača, stanovanje in poglej, koliko ti bo ostalo. Mislim, da bo nekaj čez pet asov. Vidiš, to bova pa pustila v žepu. Poskusi iti enkrat na mesec v gledališče, v kino, pa na nogometno tekmo pojdi v nedeljo, ši ie pozabil na tako reč, kaj? Poglej ga! Kako si se spremenil! Skoraj bi te ne spoznal. Še pogledovale bodo za teboj, saj pri teh štiridesetih nisi še za v smeti! Pojdiva malo v gostilno, da proslaviva tvoje »spreobrnjenje*. Kaj boš? Ne, najprej bova nekaj pojedla, potem pa ga bova malo srknila, tako iz potrebe. Poglej onega za mizo, samo vliva, nič ne je! Pa kakšen je! Ves visi z njega, pa nos si v rokav briše, kakor ti nekoč ... Oprosti, nisem hotel! No, pojdiva! Jutri me pa počakaj na cesti greva skupaj v tovarno! Poskusi tovariš! Boš videl, da bo šlo! R. Kokalj Zapisek na rob Odlašanje brez opravičila Skočil z drvečega avtomobila Pretekli petek, 10. novembra, se je na železniškem prelazu ob 18.25 uri pri vasi GodeSč pripetila svojevrstna prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Gašper Karlin iz Suhe pri Skofji Loki je peljal proti Ljubljani. Na nezavarovanem železniškem prelazu pri Godošiču, se ni dovolj prepričal, če je železniška proga prosta. V tistem trenutku je pri peljal mimo vlak in Škofje Loke proti Ljubljani. Ko je Karlin zagledal vlak, je skočil iž drvečega avtomobila. Vlak in avtomobil sta trčila skupaj. Vlak je zaradi precejšnje brzine vlekel prazen avtomobil za seboj kakih 140 metrov. Na vso srečo Gašper Karlin ni bil telesno poškodovan, medlem ko je na osebnem avtomobilu škode za približno 200.000 dinarjev. Čeprav je stvar dobila obliko zapiska na robu«, pa le ni tako j nepomembna, da bi jo smeli odrivati tudi »na rob« vsakdanjih 'opravil in dolžnosti. Gre namreč j za leseni most čez Savo pri Planiki v Kranju. Narasle vode so ga med zadnjimi poplavami pre- jcej poškodovale, tako da predstavlja brez ene strani opornikov I resno nevarnost. Ob malo ve"j! obremenitvi se utegne porušiti, kar ne bi bilo ob deževnem vremenu nič čudnega. Most pomeni toliko resnejšo nevarnost, ker je precej obremenjen. Čezenj hodijo delavci iz Planike, Tekstil indiga. Zfezde in drugih podjetij, pa tudi mnogi prebivalci z desnega brega Save, ki so namenjeni v mesto. — Vprašanje je sprožil delovni kolektiv Planike, posredovali pa so ga na 'zadnji seji ObLO Kranj. O "k :. da se 6 popravilom mosta preveč odlaša, je sledilo naslednje pojas- I nilo. j Nalog za popravilo mostu je že pred časom dobil Komunalni ser-I vis v Kranju, ki pa se izgovarja, da za popravilo nima primernega ' lesa. Tak izgovor pa se ne zdi po- sebno tehten, saj ima Gorenjska lesa na pretek. Zategadelj je tudi odlašanje s popra vilom neopravičeno. Prišlo pa je tudi do predloga, da bi bilo morda pametno zgraditi namesto sedanje brvi, most trajnejše vrednosti. Brv namreč popravljajo že več let zaporedoma. Naj bo tako ali drugače — dokler ne bo novega mostu, bo treba starega dovolj zavarovati, da ne bo prišlo do nesreče. - S. S. Ljubljanski gledalžščniki v Kranju Kranj, 13. novembra (S. Š.) — Drevi ob 19.30 uri bo Mestno gledališče iz Ljubljane gostovalo v Kranju. Gostj« se bodo v Prešernovem gledališču predstavili z igro ruskega književnika Valentina Katajeva Dan oddiha. Delo je režijsko pripravil režiser Iger Pretnar, ki ga kranjsko gledališko občinstvo pozna že od prej kot solidnega režiserja. — To bo prvo gostovanje ljubljanskih gledali šč-nikov v Kranju v letošnji gledališki sezoni. iCI iisaaiiii i in jrzrv- BSJSJ Bans VVerncr Rlchter 45 »Vstopite!« je vpil. Odmrli so vrata in zdrveli v vagone. Vagoni so bili visoki in ozki. z oblazinjenimi sedeti. Na vsakem sedežu so bile tri konzerve. Posedli so In se dejali. S sedežev je pronicala prijetna toplota. **o širokih okenskih steklih so curljale velike kaplje. Grundmann Je dejal: »Začetek Je dober.« Vseli so konzervne škatle ln jih odpirali. Skozi bn-hod na sredi Je prišel častnik in Jih vprašal, če 'majo cigarete. Sprva so molčali, ne da bi odgovoril. Potem je Santo dejal: »Ne. že veo tednov nismo dobili ničesar«. Častnik je nejeverno z udiral z glavo in izrinil. {>|i'l je vojak / veliko škatlo ln vrgel vsakemu cigaret. Vlak je počasi odpeljal s kolodvora v noč. Pri °oeh vhodih v vagon Je pred odprtim strani«čem. j**ar vrata so bila sneta, stal ameriški vojak z bambusovo palico v rokah. Hurhvvald se Je vrnil s stranica in dejal: »Človek, ne morem lulati. če me kdo sleda.« Vsi so smejali, kadili cigarete in leno ležali, na-■lonjonl v svojih sedežih. s.( podaljšali irt-deZc in zaspali. Samo r"«t'ht,r Je bede sedel. Zrl Je v temno noč, ki Je đrvela mimo, ln nI mogel spati. Na ulicah Je videl faane, svetleče se reki a ni v, hlse i močno ra/svet-'■i°nluii okni, za njimi pa povsod božična drevesca * Velikimi pisanimi, svetlimi obeski. Na nasprotnem sedežu Je spal Pip«. Slekel je letalski plašč ln bil videti kakor sedemnajstleten deček. Glava z odpr-I/ml usti mu je omahnila na prsi. lasje so mu viseli prek čela, na licih pa so mu rdeli svetleči kolobarji. Po vagonu je prišel častnik ln se ustavil pred Pipsom, ki je spal in kimal z glavo. Nekaj časa za je opazoval, potem pa odšeJ. Guehler je spet gledal skozi okno. Drveli so mimo hiše, razsvetljene s svetlimi mavričnimi barvami. Pred n.lo Je stalo nešteto avtomobilov. Potem se je ča-stnik vrnil. V rokah je nosil nekaj čokoladnih tablic. Ustavil se Je pred Pipsom ln mu pazljivo n.-'tlačil čokolado v žepe. Pips se nI niti premaknil. Častnik je tiho odšel. Pips je naslednjega Jutra našel čokolado. Pričel je plesati in poskakovati po vlaku. »Mar nisem vselej govoril?« je vpil. »V Ameriki letijo ljudem v gol>ec pečeni golobi.« Vozili so se vedno globje v notranjost Amerike. Ves dan so gledali skoči okna in videli majhne, lesene hišice, ki so drvele mimo. Pred nJ5mi so stali elegantni avtomobili. Po poljih so videli traktorje in se vozili preko gričev Virginije, skozi Chi-eago In Kt. I/Ouis. V 8t. Loudsii so videli siromašne črnske kolibe. Na njihovih balkonih so vihrale zastave umazanega perila. Čudili so se velikim avtomobilom, ki so stali pred kolibami, /večer so jih i/.tovorlll. Pred seboj so videli v siju žarometov In tisočerih svetilk celo mesto barak. Spet so se razvrstili pred vlakom. Prevzeli so jih ameriški vojaki. Vojak, ki j« stal zraven Bucb-waida, Je dejal: »Tukaj vam bo dobro. Pravo zdravilišče.« »Nikar,« Je dejal Buchu-ald. »Tega ne morem verjeti.« »Cez filirl tedne boste imeli takšne obraze,« je sprt povzel vojak in napihnil lica. »Lepo bi bilo,« Je odvrnil Rtichwald. »Ob naslednjem Ito/iču lioste spet doima.« ..Optimist.« jo dejal Buchvvald. Guehler je pogledal vojaka, potem pa na drugo stran proti razsvetljenemn mestu barak. CuMl Je, da stoji pred novim življenjem, polnim nepričakovanih možnosti. Skozi temo se je razlegal ukazujoč glas vodje transporta. Obrnili so se ki odkorakali proti razsvetljenemu taborišču. Sli so ▼ peterostopih, drug poleg drugega z mirnimi koraki. Lakota zadnjih mesecev jih je povsem izčrpala. Na njihovih upadlih obrazih Je bilo še vedno videti vročičnost fronte. Pred vrati, sredi žične ograje, ao stali ameriški vojaki in jih preštevali. Kolona za kolono je korakala mimo njih v taborišče. Za žično ograjo je stalo božično drevesce. Štrlelo je visoko v nebo. Okrašeno je bilo z neštetimi svečami. Korakali so mimo božičnega drevesca po dol ti taboriščni cesti. Taboriščni ujetniki so stali v tesnem špalirju ob cestnem robo. Vsi so nosil! enake obleko in modre klobuke, ki so bili v mraku videti kakor tropske čelade. Molče so stal poleg ograje. Nobene besede v pozdrav, nobenega veselja. Iz njihovih vrst ni bilo slišati besede. »Pribeiniki,« Je zaslišal Guehler glas poleg sebe. Začudeno je zrl v sovražne obraze In molčal. Iz nemega zidu je vel občutek grožnje. Vedno hitreje so stopali po dolgi taboriščni cesti. »Izdajalci,« so šepeiale temne vrste mimo njih, »prlbežnlki, strahopetci!« »Ti, tile so znoreli.« je dejal Buemvald, ki je hodil zraven Guehlerja. »Vsi so fz afriških Čet,« je dejal Pips za njim. »Od kod prihajaš?« je nekdo vprašal Pipsa. »Iz Italije,- je bilo slišati Plpsov odgovor. »Dezertirali ste, kaj, dezertirali. No, pokazali vam bomo, kar vam grel« »Zapri gobec!« mu Je odvrnil Pips. Temni zid okoli njih se je vedno bolj ožil, postajal Je hladnejši, sovražen in poln mržnje. »Kaj pomeni tole?« je dejal Grsndmamn. »Pravijo, da smo pribeiniki.« Je odvrnil Guehler. Korakali so tmimo tropskih čelad. Se vedno so hodili sklonjeni, trudni, lačni in ravnodušni. Zraven širokih, polnih postav v modrih plaščih, so bili kakor zapuščeni, lačni berači. »Pribeiniki, strahopetci, izdajalci,« so šepet ili okrog njih. »Lep sprejem,« je dejal Buchwald. »Kaže, da so sami nacisti.« »Zahvala borcem s fronte!« je dejal Santo. Molče so korakali dalje, kakor da hodijo skozi trnov drevored. Tesen zid modro oblečenih uj-et-nikov se je vlekel v neskončnost. »Osraneta,« Je šepetal Pips za Guehlerjem. Guehler se je obrnil in dregnil Pipsa v prsi. »Ostani miren!« Nobeden ni rekel besede. Utrujeni so šli skozi molčeč, ozek špalir, iz katerega so padale besede: »Izdajalci, prlbežnlki, strahopetci!« Na koncu taboriščne ceste so jih odpeljali v barako. Slekli so obleke in jih zmetali na kup. Neki ameriški vojak je dejal: »Vrzite vse stran! V Ameriki dobite vse novo.« Potem so goli odšli v kopalnice. Grundmann in Guehler sta stala pod isto prho ln pustila, da je vroča voda tekla po njunih telesih. V dolgih kopalnicah so se svetlikali porcelanasti umivalniki. Na stenah so se svetlikala zrcala. »Morda pa bo življenje tukaj lepo?« je dejal Grundmann. Guehler je molčal. Poleg sebe Je videl Grundmamovo čokato telo in skoraj telesno zaznal optimistično vero, ki je Izžarevala iz njega. Potem je dejal: »Ta sprejem mi ni všeč.« »Ah, kaj, ti so neumni.« »Morda niso neumni, temveč jezni.« »Nacisti, meniš?« »Gotovo ne vsi, toda mnogi izmed njih, ln to oni, ki imajo glavno besedo.« »Toda, človek, saj so menda vsi že ozdraveli.« »Morda je ta stvar tukaj spet oživela, ali pa so šele postali nacisti.« »Pravijo, da so same afriške čete. »Afriške čete ali ne. tega ne vem, toda ti fanatični obrazi mi niso všeč.« dokumenti! IVAN JAN dokumenti! dokumenti 32 CMMIJIKI »Banditi so isto noč vlomili v podružnico zadružne i delavnice DAF (Deutsche Arbeitsfront — Nemška delov- } na fronta) na Zg. Dobravi, okraj Radovljica in pokradli r za 4000 RM blaga, nato pa v hiši neke izseljene osebe i razbili vrata in omare ter pokradli perilo in obleke. Na } Sp. Dobravi pa so prisilili hapca Zupana, da je vpregel ) konje in naložil na voz krmo iz gospodarjevih zalog, na- ^ kar so hlapca odvedli s seboj kot talca. Vendar je Zupanu i uspelo pobegniti. . .« Tako torej: oni so pri nas kot okupatorji lahko ropali in izseljevali, partizani pa ne bi smeli delati prehranje- . valnih akcij. To naj bi pri njih izzvenelo kot vlamljanje J in ropanje. V zvezi s tem ni težko uganiti, kaj so hotele $ okupacijske oblasti. Pri ljudstvu naj bi se širila propa- i l[ ganda. da uporniki niso nikakršna vojska svojega ljud- i Ji stva, temveč navadne tolpe, ki divje žive po gozdovih, i odtrgane od ljudi in se preživljajo in izživljajo z ropa- j njem in ubijanjem. t Toda takšno zmerjanje ni pomagalo, kajti vsa njihova J dejanja so bila en sam zločin, boj partizanov pa nujna aktivnost na svoji zemlji za svoj, narodni obstoj! Zdaj, ko smo s cankarjevci prišli v Dražgoše, nekaj \ J besed o tem kraju. Dražgoški otroci so jih opisovali po svoje. Takole povedo: — Dražgoše so gorska vasica. Čepi pod robom Jelovice v prelepi Selški dolini, med pašniki in visečim: njivicami, sredi hrušk in češenj. Razdeljene pa so na tri zaselke: najzahodnejši se imenuje Pri cerkvi, na sredi je na Pečeh ali v »guni« vasi, najvzhodnejši del. nad katerim se dviga skala Jelenca — zdaj Bičkova skala pa je zaselek Jelenšče. Naša nova vas šteje 63 hiš. Med vojno so Nemci staro vas porušili. Niti ene hiše niso <| pustili... Pri nas se ukvarjamo s poljedelstvom, živino-J( rejo, očetje in starejši bratje pa hodijo v Jelovico sekat in vozit les ... Pri nas znamo peči tudi »mali kruhek«. Tako otroci. Dražgoše so raztegnjena, prijazna vas. Tedaj je bilo tam 83 številk s Prosvetnim in Sokolskim domom v višini 860 m nad morjem. Na drugi strani globeli je ponosna Novakova kmetija, nekdanja domačija svobodnjakov. f Samo te hiše niso požgali. Takrat so Dražgoše štele 444 J a prebivalcev. Odročnost in strmina jih je silila, da so bili J 1» že tedaj nekakšna republika zase. I j Do prihoda cankarjevcev Dražgošani pravzaprav še ć 0 niso v polni meri poznali vojne. Do tedaj se jih še ni ^ j[ dotaknila preveč s svojo trdo roko. Na Silvestrovo in na f J, Novega leta dan 1942 pa so po vasi opazili gruče oboro- 1 ženih ljudi, ki so kadili in se med seboj mrmraje pogo- ^ i> varjali. Oblečeni so bili napol vojaško, napol civilno. Vsi J '[pa so imeli na pokrivalih rdeče zvezde. j I Tudi njihovo orožje je bilo že na prvi pogled vseh £ (I vrst. Domačini so jih čudno ogledovali in nekako zaslutili, f V da je zdaj »vojna« prišla tudi k njim. Zato so jih spočetka \ K prestrašeno ogledovali in bili nezaupni, kar tudi niso ^ ■ 1:1, Kavčič : Stajmec 1:1, Sifko-vič : Kukovec 1:1, Bavec : Zaviršek 2:0, Stare : Ferle 2:0. S to zmago so si Kranjčani že zagotovili 2. mesto v ligi, čeprav imajo na sporedu še zaostalo srečanje z Olimpijo v Ljubljani in z Mariborom v Kranju. V nedeljo bodo nastopili v Celju na spominskem turnirju mest kjer po-\ leg njih sodelujejo še reprezen-| tance Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora in Celja. L S. GIMNAZIJA (KRANJ) V LIGI Kranj, 12. novembra — Danr. i je bil v Kranju kvalifikacijski (turnir za vstop v TT republik j odbojkarsko Ligo. Poleg ekipe j kranjske gimnazije so sodelovale še vrste Jelšan, Krškega in Ko-jčevja. Kranjčani so vse 3 tekme I dobili s 3:0 in se tako skupaj s Kočevjem, ki je zasedlo 2. merrto. I uvrstili v ligo. Zaradi vse večjega zanimanja za rokomet je bila letos ustanovljena v Kranju občinska rokometna liga v katero je bilo vključenih 6 moštev. Ker so to povečini šolske ekipe brez lastnih finanč-vse stroše tekmovanja krije OZTK nih sredstev, je bilo določeno, da Kranj. Da bi bilo prvenstvo še bolj zanimivo, je tekmovalna komisija £ klonila, da se prvak prihodnje leto uvrsti v okrajno ligo. Zal pa se je to tekmovanje popolnoma izrodilo in ni doseglo svojega namena. Največji krivec za to so ekipe same, ki kažejo za prvenstvo premalo resnosti. V njihovih vrstah nastopajo registrirani igralci, nekateri igralci nastopajo v dveh moštvih, ali pa ekipe sploh ni na tekmo. V treh kolih, ki so bila doslej na sporedu, so bile odigrane le 3 tekme, vendar je morala tekmovalna komisija 2 registrirati s 5:0 zaradi nasiopa registriranih igralcev, na 4 tekmah pa se je pojavila le ena ekipa. V ekipi tekstilne šole je nastopil igralec Mladosti, zato je obe Objavljamo še končno lestvico j okrajne lige Triglav n 8 1 0 186:107 17 Iekra 1 8 0 1 188:102 15 Križe 9 5 2 2 150:110 12 Storžič 9 4 1 4 118-.J18 9 i Mladost B ) Borac 9 4 1 4 122:125 9 9 2 4 3 114:122 8 | Radovljica 9 1 4 4 122:157 6 iSava 9 2 1 8 108:167 5 j Tržič B 9 1 0 8 146:190 4 Duplje 1 1 2 6 103:150 4 Strelci: Sumandl (I) 60, Rus (T) tekmi izgubila s 5:0, Mlekarska šola in Tiskanina pa sta nekaj tekem predali brez borbe. Jeseniški del prvenstva je zdaj prekinjen, vprašanje pa je, če s0 bo tekmovanje spomladi sploh nadaljevalo, saj za 2 ali 3 moštva, ka so ostala resna, nima pomena organizirati lige. Leibacher (T-B) 43, Ješe (K) 42, Blažič (I) 41, Zorman (Sa) 39, Slađoj e (B) 36 govol itd. REPUBLIŠKA NAMIZNOTENISKA LIGA Odločilna zmaga Kranj, 12. novembra - V prvenstvenem, dvoboju republiške nami-znoteniške lige je danes domači Triglav premagal Odreda iz Ljubljane z rezultatom 9:4. To srečanje je bilo odločilno za naslov republiškega prvaka, ker sta se pomerili doslej še neporaženi moštvi. Prav zato so bili posamezni dvoboji zelo zanimivi, predvsem moški par in srečanje' Tome: Vecko. / Po tej zmagi so Kranjčani najbližji naslovu republiškega ekip* nega prvaka, če bodo tudi v naslednjih tekmah zaigrali tako kot doslej. Rezultati : Tome : Pire 22 : 20. 21 : 19, Frelih : Vecko 19 : 21, 19 : 21, Teran : Godina 21 : 13, 18 : 21, Teran - Tome : Vecko - Godina 24 : 22, 15 : 21, 22 : 20, Cadež : Pire 21 : 17-17 : 21, 10 : 21, Plut : Errath 21 : 13. 21 : 17, Plut - Knap : Pire - Zrime* 21 : 16, 14 : ti, 21 : 17, Tome : Vecko 18 : 21, 21 : 16, 21 : 12, Teran: Pire 21 : 11, 21 : 16, Frelih : Godina 21 : 15. 21 : 17, Plut : Pire 8 : 21. 14 : 21, Cadež : Errath 21 : 15, 21 : 8. Plut - Teran : Pire - Vecko 24 4 22j 13 : 21, 21 : 16. Pomajkanje kadrov in telovadnic največje ovire za uspešno šolsko telesno vzgojo V sredo se bo spet sestal Svet za šolstvo, kulturo ln prosveto zon tega so tudi vso tako obrome- pri OLO Kranj. Člani Sveta bodo predvsem razpravljali o problemih šolsko telesne vzgoje. Za to sejo je pripravljeno glede teli problemov tudi posfebno poročilo, iz katerega povzemamo nekaj misli. Predvsem pa' bi se za danes zadržali pri dveh osnovnih problemih: kadrih in telovadnicah. Vsa leta doslej so bili v naših I športne dejavnosti v izvenšolski šolah za telesno vzgojo odjgovorni 'dejavnosti. V teh primerih so vsi strokovni predavatelji in razred- I podobni pojavi v škodo osnovni ni učitelji. Število strokovnih pro- jtelesno/vzgojni izobrazbi, davateljev pa se je v kranjskem j Razen kadrov je še več drugih okraju dokaj počasi večalo in je pomanjkljivosti, ki ovirajo uspeV tudi v letošnjem šolskem letu nejši razvoj šolske telesne vzgoje, ostalo šo nekaj popolnih osnovnih Materialni pogoji so v premnogih šoi brez strokovnih učiteljev te- primerih pravi odraz nazadnja-lesne vzgoje. V lanskem šolskem škega podcenjevanja Šolske tele»-letu so bile na primer brez te- j no vzgoje. Leta 1957 je bilo »e lesnovzgojnih pedagogov šole v precej Sol. ki vsa leta niso dale Gorjah, Dupljah, Preddvoru, Pre- niti dinarja za telertno vzgojo, dosliah, Lipnici, Kranjski gori, Precej Je bilo takšnih, kjer je na Jezen kem in Primskovem. Na znašal izdatek za telesno vzgojo teh šolah so poučevali telesno'na učenca letno 10-20 dinarjev in vzgojo bolj ali «anj prizadevni i le v redkih primerih so je ta pov- predavatelji drugih predmetov, | preček gibal okoli 50 ali nekaj zaradi česar so razumljivo tega1 več dinarjev. Vzporedno z zahte-predmeta niso lotili z večjo za-Ivami po redni telesni vzgoji se in teresi ran ost jo, ker tega največ- | je povprečje sicer izboljšalo, v enkrat tudi čas ni dopuSčal. Opra- dar zaželenih 150 dinarjev na vičljivi so primeri. k-ior toh mt!Bt ,ucenca 7* telesno vzgojo še ni ni bilo možno zasesti zaradi po- doseženih, čeprav tudi v tem pri-manjkanja učnih moči. obsojati , meru še ne bi mogli govoriti o pa je treba tiste šole, ki teh mest ' kakšnih večjih stroških, sploh no razpišejo, ker jemljejo Poseben problem pa so telovad-telesno vzgojo za predmet, s ka- .niče, saj komaj polovica popolnih terim je najlaže dopolnjevati ur- osnovnih Sol lahko uporablja lastno obveznost. S takšno nezdravo ] ne ali društvene telovadnice. prak«o je treba prenehati, tako j Meti njimi pa so nekatere 2o tU-kot je treba prenehati z name- dd v tako dotrajanem stanju, da ščanjem telesnovzgojmh pedago-jo telesni vzgoji v Ustih telovad-gov na nekaterih Šolah zato, da nicah spet ne bi smeli govoriti, imajo zadostno pomoč tudi razne]saj ogrožajo zdravje učencev. Ra- telovadnice v Železnikih, Kranjski gori. Preddvoru in Cerkljah, vendar brez uspeha. Ugodneje smo doslej reševali le problem igri .V: in tel ovadi ftč. Večina igrišč je sicer še nebrojenih, vendar je v [.davnem rešen pr< »1>1 cm vsaj zaradi zemljišč, na katerih naj bi bt*M telovadnic športna igrišča in telovadiSča. Seveda pa s tem problem telesne vzgoje na šolah ne bo rešen, ker so igrišča na prostem največ lahko v uporabi, ko imajo učenci šolske počitnice. Brez telovadnic si torej sistematične telesne vzgoje no moremo zamišljati. Zato bi biio prav, da bi se tega problema lo- j tile vse prizadete organizacije ii najkrajšem času njene, da v večini primerov ne morejo zadovoljiti vseh krajevnih potreb. Se vodno pa se uveljavlja praksa zidavo novih Šolskih poslopij v več fazah, kj<*r Je telovadnica v tifrti fazi, ka zelo dolgo ne pride na vrsto. Tak*ni primeri so v Železnikih, Dupljah ln Stražisču pri Kranju, vse pa kaže, da bo podobno tudi z novo šolo v Selcah. Ze večkrat je bilo na najrazličnejših sestankih po- ga skuSale udarjeno, da so nujno potrelme ro&ita. — B. F. ipiHiiinminflun« Izberite najboljše športnike Gorenjske ANKKTIRANCI, KI BODO S SVOJIMI PREDLOGI IIIMIlillll NAJnOUSllI ŠPORTNIKOV GORENJSKE NAJBLIŽE KONČNEMU REZULTATU NASE ANKETE, -BODO PREJELI NASLEDNJE NAGRADE: 1. NAGRADA 3000 DINARJEV, I 2. IN 3. NAGRADA PO 1000 DINARJEV. 4. DO 6. NAGRADA PO 500 DINARJEV. M KI) NAGRAJENCI BOMO U POSTE V Al ,1 VSE TISTE, KI BODO DO 22. NOVEMBRA POSLALI NA UREDNIŠTVO »GLASA« PREDLOGE ZA 10 NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV (iORINISKI. - RAZEN OMENJENIH NAGRAD IE UREDNIŠTVO PRIPRAVILO TUDI PSI HODNI POKAL, KI GA HO OB PRAZNOVANJU DNEVA REPUBLIKE PREJEL NAJBOLJŠI ŠPORTNIK GORENJSKI« Uredništvo IIIIUiUUIIItHIHMMHUtil^^ slenmtiiiie telesne nerešljiv