LETO XI. — ŠTEVILKA 9
OKTOBER 1978
POŠTNINA PLAČANA
konferenca osnovnih organizacij sindikata lesne je obravnavala osnutek dokumentov
9.	KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Prizadevanja za razvoj proizvajalnih sil, krepitev materialne podlage dela
in stabilizacije
je ena izmed temeljnih usmeritev našega delovanja. Smoterno upravljanje z družbenimi sredstvi ter dinamičen in skladen družbenoekonomski razvoj bo dosežen s povečano vlogo in odgovornostjo vseh delavcev temeljnih organizacij LESNE pri oblikovanju in uresničevanju planov, pri odločanju o pogojih, sredstvih in rezultatih dela ter pri oblikovanju dohodkovnih odnosov. Delavci pa bodo morali biti bolj seznanjeni z vsemi dogajanji in problemi v LESNI, saj brez pravih in pravočasnih informacij ne bodo mogli uresničiti svojih temeljnih pravic in nalog.
LESNA trenutno združuje že 22 temeljnih organizacij, ki opravljajo več različnih dejavnosti, zato je sistem družbenega planiranja pri nas zelo zahteven.
V letu 1975 so temeljne organizacije pripravile predloge za srednjeročni plan razvoja LESNE. Te predloge so usklajevale strokovne službe, obravnavali so jih samoupravni organi in zbori delavcev, dokončno pa je bil plan sprejet v letu 1976.
Vsebinske osnove, sprejete v srednjeročnem planu so naslednje:
—	uresničiti družbenoekonomske oilje srednjeročnega plana
—	dolgoročno uskladiti svoje medsebojne interese
—	zagotoviti optimalno izkoriščanje obstoječih in novih proizvodnih zmogljivosti
—	s progamirano in usklajeno skupno proizvodnjo doseči čim boljšo kvaliteto
—	zagotoviti rast družbenega proizvoda, dohodka in osebnih dohodkov, povečati produktivnost dela, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja ter s tem vplivati na povečanje ravni družbenega standarda
—	zagotoviti skladnost in socialno varnost zaposlenih z izboljšanjem delovnih pogojev in družbenega standarda
—	zagotoviti primemo oskrbljenost trga s proizvodi iz svojega programa ter zadovoljiti potrebe potrošnikov
—	s skupnimi prizadevanji povečati izvoz in zmanjšati uvoz
—	ugotoviti enakopravno sodelovanje pri pridobivanju in delitvi dohodka
— vzpodbuditi materialni interes za ustvarjanje večjega dohodka.
Na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana pa temeljne organizaoije vsako leto sprejemajo svoje letne plane, ki so usklajeni s srednjeročnim razvojnim planom.
Večje investicije, ki so planirane za obdobje 1976—1980 so naslednje:
— Integralni investicijski program lesne predelave na območju občine Radlje
— Investicijski program rekonstrukcije, modernizacije in razširitve proizvodnje furniranega stavbnega in ploskovnega pohištva TOZD TP Pameče
— Investicijski program rekonstrukcije in modernizacije obrata za proizvodnjo furniranih vratnih kril v TOZD TP Prevalje
— Rekonstrukcija in modernizacija Žage Mušenik
Po tem planu ne odstopamo niti rokovno, niti fizično.
Gozdni delavci ob topli malici v gozdu
Ekonomska situacija, predvsem pa sindikati zahtevajo temeljito pripravljene plane. Pri oblikovanju osnov planov bi morali sodelovati poleg strokovnih služb vsi delavci. Predvsem je odvisno od delavcev v temeljnih organizacijah, da bodo novonabavljeni stroji, ki bodo še letošnje leto dobavljeni iz uvoza, čimprej vključeni v proizvodnjo.
Iz dosedanjih iskušenj vemo, da smo že večkrat realizirali novo investicijo, potem pa so nastale težave s prodajo proizvodov.
Trenutno se je tak problem pojavil v Tovarni ivernih plošč v Otiškem vrhu. Tu smo realizirali investicijo nove linije oplemenitenja, ki še sedaj ni v celoti v pogonu, zato tudi nismo mogli izpolniti vseh obvez do Angroservisa. Te obveze so jasno opredeljene v samoupravnem sporazumu, sklenjenim med omenjenima organizacijama. Če v bodoče ne bomo izpolnjevali takih obveznosti, lahko pričakujemo škodljive posledice v smislu povračila škode prizadetim delovnim organizacijam.
Problemi, ki jih bo potrebno reševati vzporedno z realizacijo novih investicij so naslednji:
1.	Pomanjkanje strokovnih kadrov:
Hiter razvoj lesne industrije zahteva dobre strokovne kadre. Vemo, da je bil masikdaj vzrok pomanjkanja teh kadrov ravno pomanjkanje sredstev za kadrovska stanovanja. Temu problemu bomo morali posvetiti veliko pozornosti in sredstev.
2.	Povečati produktivnost dela:
Potrebno bi bilo izdelati temeljite analize in oceniti, v kolikšni meri je krivda subjektivnih faktorjev na slabo poslovanje nekaterih temeljnih organizacij, v kolikšni meri pa so vzroki drugod.
Drugo pomembno vprašanje, ki je tesno povezano s planiranjem je realizacija dohodkovnih odnosov. Znano je, da brez dobrega planiranja ni možno priti do dobrih dohodkovnih odnosov. Prav tako pomembno pa je sprotno spremljanje in analiziranje izpolnjevanja planov ter pravočasno ukrepanje.
V LESNI imamo že precej dodelane osnove za dohodkovne odnose, ki bodo opredeljene v samoupravnem sporazumu. Ta bo sprejet na referendumu še letošnje leto. Ne smemo pa misliti, da bomo s sprejetjem sporazuma že dohodkovno povezani. Treba bo še veliko delati in marsikaj spremeniti, preden bodo ti v praksi resnično zaživeli. Ena izmed nalog sindikatov bo tudi vključevanje v razprave po temeljnih organizacijah in razlaganje osnov in kriterijev za Samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih, s tem pa iskati poti za čim boljše in čim hitrejše praktično povezovanje.
Se vedno smo preveč »zaprti« v posamezne temeljne organizacije, čeprav vemo, da so vse TOZD odvisne od naše skupne surovine, ki nam jo daje gozd. Solidarnost bomo
V tej številki lahko preberete o čem je razpravljala konferenca osnovnih organizacij sindikata LESNE v javni razpravi osnutkov dokumentov 9. kongresa ZSS, kako so mladi LESNE ocenili svoje delo preteklega obdobja, kdo so prvi maturantje dislociranega oddelka tehniške srednje šole v Slovenj Gradcu, o čem so razpravljali in kaj so sklenili organi samoupravljanja na svojih sejah v prejšnjem mesecu.
Ponovno se vam je predstavila naša kooperantka Mihaela Lenart s krajšo črtico.
Lahko pa si ogledate tudi rezultate športnih tekmovanj z Lesariade 1978. Pripravili smo še nekaj krajših novic iz naših TOZD, nekaj za upokojence itd.
Urednik
zamenjali z dohodkovnimi odnosi, tako se bo videl vpliv ene temeljne organizacije na drugo. Problem bo ugotavljati normalne stroške proizvodnje in deleže dohodka posameznih temeljnih organizacij na koncu reprodukcijskega procesa. Ugotavljanje normalnih stroškov bomo delno rešili s primerjavo stroškov temeljnih organizacij z isto dejavnostjo. Svobodna menjava dela in določitev stroškov skupnih služb je naloga, ki pri nas tudi ni nerešljiva, saj vemo, koliko stanejo določene delovne naloge.
Ena izmed večjih nalog, ki stoji pred nami pa je opredeliti normalen obseg dela posameznega delavca. To je tudi interes delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena, saj so marsikdaj brez utemeljenih dejstev sprejemali očitke, da so neučinkoviti.
Skupni dohodek, ki je bil združen na kreditnih osnovah in investicijski razvoj sta elementa, ki sta tesno povezana z dohodkovnimi odnosi. Trenutno so naše temeljne organizacije brez akumulacije, skratka so brez sredstev, čeprav so zainteresirane investirati. Problem smo rešili na ta način, da smo si izposodili sredstva od banke. Temeljne organizacije, ki so se podale v investicijske naložbe na osnovi izposojenih sredstev, bodo morale dolg tudi same odplačati.
Kje ukrepati?
Posebej je potrebno urediti devizno področje v LESNI. Do sedaj smo trošili toliko deviz, kolikor smo jih dobili s prodajo naših proizvodov. V bodoče naj bi bila vsa devizna sredstva, ki jih dobimo s prodajo proizvodov LESNE nekje zbrana, temeljne organizacije pa jih bodo kupovale po dejanskih cenah.
Vsi v LESNI smo dolžni iskati rešitve in zgraditi dober sistem dohodkovnih odnosov. Izogibati se moramo receptov, ki nam jih ponujajo drugi. Izhajati moramo iz lastnih izkušenj in delati to, kar vemo da je dobro za našo LESNO.
Med nami je še nekaj ljudi, ki s pomisleki in nezaupanjem gledajo na takšne medsebojne odnose. Paziti moramo, da ne bodo z negativnimi informacijami vnašali nemira in nezaupanja med delavce.
Dolžnost vseh družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa članov Zveze komunistov je, da dajo komisiji za dohodkovne odnose vso podporo in uresničijo že zadane si cilje:
—	izobraževanje samoupravljalcev
—	utrditi medsebojno zaupanje
—	sporazumevanje mora biti resnično, ne pa formalno
Vloga sindikatov je posebno pomembna takrat, kadar uvajamo nove, za našo družbo boljše medsebojne in družbenoekonomske odnose.
Delavci v temeljnih organizacijah so edini, ki imajo pravico do razporejanja dohodka za vse oblike porabe, upoštevaje pri tem ustvarjeni dohodek in uresničevanje dogovorjenih planskih nalog in ciljev. Približno 30 % vsega dohodka predstavljajo tiste kategorije, ki jih moramo iz skupnega dohodka izločiti pred delitvijo čistega dohodka. (To je del skupnega prihodka, ki pripada drugim delovnim organizacijam na osnovi Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev, del skupnega prihodka za delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena na osnovi Samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, del dohodka iz izjemnih ugodnosti gospodarjenja, obresti od kreditov, pogodbene obveznosti, prispevki SIS za skupno in splošno porabo, ki so odvisni od višine ustvarjenega dohodka ali od višine izplačanih osebnih dohodkov, itd.) Čisti dohodek nato razporejamo na osnovi medsebojnega dogovarjanja. Dogovarjamo se v SRS z vsakoletno Resolucijo o družbenoekonomskih odnosih v SRS, s Samoupravnim sporazumom o delitvi čistega dohodka v posameznih panogah gospodarstva, v delovni organizaciji s Samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka in osebnih dohodkov, s srednjeročnimi plani, z vsakoletnimi samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in morda še kje.
Slabost takega načina razporejanja čistega dohodka ni v dogovarjanju, ampak v spoštovanju ter upoštevanju spre-
BOMO IMELI SVOJ KONGRES V NOVI GORICI
Sredi meseca oktobra se bo mlado mesto Nova Gorica še bolj pomladilo z delegati osnovnih mladinskih organizacij, ki bodo prišli iz vse Slovenije.
V OO ZSMS se mladi pripravljajo na ta pomemben dogodek. Ocenjujejo uspehe dosedanjega dela, obravnavajo kongresne dokumente in oblikujejo nove predloge za boljše delo v naslednjem obdobju.
Kako smo delali pa mi mladi v LESNI, kje smo bili najbolj aktivni in na katerih področjih in zakaj se
nismo vključevali s svojim delom?
1.	Kako smo organizirani?
Mladi smo v LESNI organizirani v 19 osnovnih organizacijah, ki jih povezuje koordinacijski svet osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije. Koordinacijski svet je bil ustanovljen leta 1974 z namenom, da je koordiniral delo osnovnih organizacij, dajal vzpodbude in predloge za akcije in sprejemal sklepe, ki so bili obvezni za vse
osnovne organizacije. To svojo funkcijo je vseskozi aktivno opravljal.
Vsako leto so mladi v osnovnih organizacijah sprejemali programe dela, ki so bili vsklajeni s programom koordinacijskega sveta.
2.	Kaj smo delali?
Delo v osnovnih organizacijah ni bilo vedno zadovoljivo, lahko pa rečem, da je koordinacijski svet dosledno izpolnjeval sprejete programe dela.
Ne samo v LESNI, tudi
jetih dogovorov takrat, ko čisti dohodek razporejamo. Največkrat skrenemo v prekomerno porabo čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo na račun sredstev za razširitev materialne osnove dela in tako nehote povzročamo inflacijo, ki je največje zlo vsakega nacionalnega gospodarstva.
Kje smo v LESNI?
Doslej so vse temeljne organizacije, tako gozdarske in lesnoindustrijske panoge skupaj upoštevale samoupravne sporazume o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V panogi posamezne temeljne organizacije v okviru panoge pa ne vedno. Ti samoupravni sporazumi panog naj ne bi imeli več take teže, kot do sedaj, tj. kazenske določbe se naj ne bi več upoštevale, ampak bi imeli bolj primerjalno vlogo. Na pomembnosti pa so pridobili samoupravni sporazumi o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v delovnih organizacijah. Prav upoštevanje določil tega Samoupravnega sporazuma o razporejanju čistega dohodka v I. polletju letošnjega leta več temeljnih organizacij naše LESNE ni spoštovalo.
Skrajni čas je, da se sindikat bolj zavzame za pravilno izvrševanje vseh samoupravnih sporazumov.
Strokovne službe, ki so zadolžene za informiranje delavcev o poslovanju doslej niso dovolj napravile. Zaradi nenehnega spreminjanja predpisov niso več v stanju pripravljati pravočasnih in temeljitih analiz doseganja poslovnih rezultatov in primerjav s planiranimi dosežki v preteklih obdobjih na vsakomur razumljiv način. Neenotni sistem zbiranja informacij raznih institucij pa dodatno zahteva veliko časa strokovnih delavcev, zato predlagamo, da se zapiše v kongresne dokumente, naj bi vse institucije zahtevale podatke po enotnih kriterijih oziroma naj hi vlogo zbiranja podatkov za vse potrebe prevzela ena institucija npr. Zavod za statistiko. Sicer bodo stroški v teh strokovnih službah še porasli, s tem pa se bo dohodek temeljnih organizacij še zmanjšal.
V vseh temeljnih organizacijah razpravljamo o zaključnih računih, ki so prikazani delavcem v številkah. Številka
je težko sprejemljiva informacija, zato hi bilo v bodoče bolj primerno z grafikoni posredovati številčne podatke.
Za gospodarske organizacije združenega dela je eno bistvenih vprašanj tudi obnašanje samoupravnih interesnih skupnosti do sredstev, ki jih dobijo od le-teh. Rast zaposlenosti v koroški regiji preko leta je vzrok, da se pojavljajo viški sredstev pri samoupravnih interesnih skupnostih. Delavci imajo pravioo izvedeti kolikšni so ti viški in le z njihovo odločitvijo se lahko določijo nameni porabe za te vtiške. Potrebno bi bilo narediti temeljito analizo in ugotoviti, koliko sredstev se bo zbralo ob koncu leta več, kot pa je določeno s samoupravnim sporazumom. (Op. p. Delavci LESNE bomo prispevali dve milijardi din več, kot smo prvotno namenili.)
Ob koncu javne razprave o osnutkih dokumentov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije so se člani konference OO sindikata dotaknili še perečega vprašanja neizpolnitve plana sečnje v Obratu za kooperacijo Dravograd. Vremenske razmere so prisilile kmete, da so preko leta vlagali več svojega dela v poljska opravila, zato so odlagali s spravilom lesa. Delni vzrok za manjšo zainteresiranost kmetov za spravilo lesa pa je vpliv informacij o višjih cenah lesa onstran meje. Vemo, da Obrat za kooperacijo Dravograd meji na Avstrijsko Koroško in da takšna enostranska informacija lahko negativno vpliva na mišljenje naših ljudi. Lastniki gozdov najbrž niso seznanjeni s tem, da je treba tudi gozdu vrniti nekaj sredstev v obliki biološke amortizacije za enostavno reprodukcijo, da je potrebno obračunati amortizacijo gozdnih cest ter ceste vzdrževati in poravnati ostale stroške gospodarjenja z gozdovi. To pa je tisto, v kar morajo naši rojaki preko meje neposredno vlagati iz sredstev, ki jih dobijo z višjo ceno prodanega lesa.
Ob koncu lahko ugotovimo, da so vsa obravnavana vprašanja tesno povezana z osnovnim problemom nezadostnega obveščanja. Marsikaj bi lahko hitreje in po najkrajši poti rešili, če bi vedeli kaj rešujemo, zato naj bo naša osnovna naloga: pravi čas posredovati prave informacije vsem, ki združujejo delo v LESNI, ker le tako bo lahko vsak član kolektiva prispeval k boljšim rezultatom poslovanja.
Ida Robnik
viiiarnikh 3
zunaj okvirov naše delovne organizacije vedo, da smo vseskozi tesno sodelovali s pripadniki JLA. To vez smo utrdili lani decembra s podpisom listine o trajnem medsebojnem sodelovanju.
Obiskovali smo karavle, kjer so vojaki organizirali razne športne igre. Vedno smo povezovali prijetno s koristnim, saj smo pri takih srečanjih v pogovorih z vojaki spoznavali ljudi in njihove navade in s tem našo domovino.
Ne smemo pozabiti omeniti delovnih akcij, ki smo jih organizirali (o tem smo že poročali v našem glasilu). V zadnjih letih smo organizirali tudi več krvodajalskih akcij v bolnici Slovenj Gradec. Teh humanih akcij se je vedno udeležilo preko 40 ljudi, delavcev LESNE od katerih je bila večina mladih.
Bili smo pobudniki in organizatorji proslave ob 30-letnici LESNE in še bi lahko naštevali.
Kakšni samoupravljalci smo?
Kako mladi posegamo v samoupravne odnose v naši sredini se vidi po tem, kako smo zastopani v raznih samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. V nekaterih temeljnih organizacijah je zastopanost mladih v teh organih večja, v drugih pa manjša. Vemo, da zastopanost še ni dovolj, treba se je aktivno vključevati v delo organov samoupravljanja. S tem pa se ne moremo najbolj pohvaliti. Tudi organizirani v osnovnih organizacijah in koordinacijskem svetu smo se zelo malo vključevali v razprave o stanovanjski politiki, kadrovski problematiki, štipendiranju in izobraževanju, čeprav so to področja, ki lahko mlade najbolj prizadenejo. Mislim, da je temu vzrok to, da mladinska organizacija v LESNI nikoli ni bila enakovredna ostalim družbenopolitičnim organizaoijam. Drugi vzrok pa je nepoznavanje vseh problemov. Marsikdaj se počutimo premalo družbenoekonomsko usposobljeni. Dobivali smo premalo
pomoči od starejših delavcev. Razen koordinacijskega sveta ni imela nobena osnovna organizacija mentorja, da bi jo vodil in usmerjal njeno delo. To pa je tudi eden izmed bistvenih vzrokov slabše aktivnosti osnovnih organizacij.
Kaj pa izobraževanje?
LESNA preko izobraževalnega centra usmerja mlade v tiste stroke, kjer primanjkuje kadrov. Do sedaj je strokovna služba organizirala določene oblike izobraževanja. Mladi se kot organizacija nismo vključevali v to področje čeprav menim, da bi bila marsikdaj naša vzpodbuda ali predlog dobrodošla. Posebno sedaj, ko uvajamo v naš sistem izobraževanja novo obliko usmerjenega izobraževanja mislim, da bi morali biti ravno mladi tisti, ki bi bili prvi seznanjeni s tem in se vključiti v uresničevanje novega sistema.
Kako bi ZSMS vključili v
program usposabljanja?
1.	Pozdravljamo pobudo delavskega sveta delovne organizacije, ki je predlagal, naj bi bila mladinska organizacija organizator družbenoekonomskega izobraževanja v zimskem času.
2.	S pomočjo Občinske konference ZSMS.
3.	Iskušnje s sestankov organov samoupravljanja in neposredno sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah.
4.	S pomočjo izobraževalnega centra
Kako smo se vključevali v uresničevanje zakona o združenem delu?
člani koordinacijskega sveta so se udeleževali razprav, ki so bile organizirane za vse družbenopolitične organizacije na teme uresničevanje zakona o združenem delu. Sodelovali smo v razpravah osnutkov novih sa-maupravnih sporazumov in se udeležili seminarja, ki ga je organiziral svet ZK LESNE v lanskem letu.
Pri uresničevanju zakona o združenem delu je ena izmed osnovnih nalog izdelati sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela. V LESNI so vse temeljne organizacije sprejele samoupravne sporazume o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Le malo katera temeljna organizacija ima dokončno izdelana merila za delitev sredstev za osebne dohodke po delu. Naloga nas mladih je, da se aktivno vključimo v dograjevanje tega sistema, predvsem pni iskanju meril.
Nekaj problemov, naštetih v gornjem tekstu bo morda vzpodbudilo starejše sodelavce, predvsem člane Zveze komunistov, da bodo začeli razmišljati o tem, da bi kazalo za vse naše osnovne organizacije izvoliti mentorje za delo z mladino.
Mladi imamo voljo do dela in smo zainteresirani prispevati čimveč k boljšemu gospodarjenju in boljšim medsebojnim odnosom. Vendar pa marsikdaj ne vemo, kje naj se lotimo dela, zato je vsaka vzpodbuda dobrodošla.
Zdravko Korošec
Nov program dela
koordinacijskega
sveta
00 ZSMS Lesne
Program dela, ki je bil sprejet za obdobje od decembra 1977 do maja 1978 je koordinacijski svet v celoti izpolnil. Izven tega programa so mladi veliko prispevali k organizaciji proslave ob 30-letnici LESNE. Ob dnevu graničarjev so obiskali karavle dravograjskega garnizona itd.
Za uspehe, ki so jih dosegli imata veliko zaslug mentor tov. Jože Pučko in bivši predsednik koordinacijskega sveta tov. Štefan Dravinski. Oba sta prejela v mesecu maju priznanje Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije za aktivno in kreativno delo v mladinski organizaciji.
V mesecu avgustu je koordinacijski svet sprejel nov program dela za obdobje od 1. avgusta 1978 do 2. februarja 1979. Po tem programu bodo organizirali naslednje akcije:
Avgust 1978
—	organizacija krvodajalske akcije
—	obisk obmejne enote JLA Dravograd — dogovor za proslavo ob prazniku JLA Dnevu graničarjev
September 1978
—	dvodnevni izlet predstavnikov osnovnih organizacij in koordinacijskega sveta na Raduho
—	organizacija razstave mladih likovnikov, članov DO LESNE in članov obmejne enote JLA Dravograd
Oktober 1978
—	športno srečanje mladine LESNE in pripadnikov obmejne enote JLA Dravograd v odbojki, malem nogometu in streljanju
—	obisk predstavnikov obmejne enote JLA Dravograd ene izmed naših temeljnih organizacij
—	delovna akcija v Mislinju na komunalnih objektih
November 1978
—	izvedba enodnevnega seminarja za vsa vodstva osnovnih organizacij ZSMS in koordinacijski svet
—	organizacija proslave ob Dnevu republike
December 1978
—	obisk karavl dravograjskega garnizona ob prazniku JLA — Dnevu armi j e
—	športno srečanje (sankanje in smučanje) mladih LESNE in pripadnikov obmejne enote JLA
—	sprejem novih članov v Zvezo komunistov za dan JLA
Januar 1979
—	obisk in obdaritev otrok na posebni šoli v Slovenj Gradcu
—	obisk predstavnikov Zveze mladine avstrijske Koroške v naši delovni organizaciji
Z. K.
Želimo si še več takih srečanj
IZOBRAŽEVANJE
NOVICE IN DOGODKI V NAŠIH TOZD
PRVA GENERACIJA JE USPEŠNO ZAKLJUČILA ŠOLANJE
Pri Lesarskem šolskem centru Maribor je bil v letu 1975 ustanovljen dislocirani oddelek tehniške srednje šole v Slovenj Gradcu. Se isto leto se je vpisalo 18 kandidatov v ta oddelek. Učenci so se izobraževali po dveh programih dela. Za tiste, ki so končali poklicno šolo je bil predpisan 3-letni program, za tiste, ki je bila njihova predhodna izobrazba le osnovna šola pa štiriletni program dela.
Letos sta oba oddelka zaključila programe izobraževanja. Izmed 18 vpisanih kandidatov je šolanje uspešno zaključilo 16 učencev. Trije kandidati so izdelali zadnji razred z odličnim uspehom, zato so bili oproščeni opravljanja zaključnih izpitov. To so bili: Epšek Franc iz TOZD TIP Otiški vrh, Kadiš Peter iz TOZD Žaga Otiški vrh in Tovšak Marjan, ki ni član delovne organizacije.
Ostali kandidati so opravljali zaključne izpite iz predmetov: slovenski jezik, organizacija proizvodnje in ekonomika poslovanja ter strojni elementi in strojeslovje.
Pet kandidatov je opravilo zaključne izpite s pravdobrim uspehom, z dobrim šest, z zadostnim uspehom pa dva kandidata.
Prvi maturantje dislociranega oddelka tehniške srednje šole v Slovenj Gradcu so naslednji:
LORBER DRAGO — Nova oprema SMONKAR EDO — Nova oprema PERŠE MIRKO — Tovarna ivrenih plošč Otiški vrh REPOTOCNIK PETER — Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena
LORBER IVAN — Tovarna ivernih plošč Otiški vrh
KODRUN MARJAN — Žaga Mušenik
REK MILAN — Tovarna stavbnega pohištva Radlje
EPSEK FRANC — Tovarna ivernih plošč Otiški vrh
VERDINEK JANEZ — Tovarna pohištva Pameče
POGLIČ LEON — Tovarna stavbnega pohištva Radlje
REK ALOJZ — od drugod
JAVORNIK TOMAŽ — od drugod
POKRIVAČ JOŽE — od drugod
VRHNJAK FRANC — od drugod
TOVSAK MARJAN — od drugod
I. R.
DVOJNI ZASLUŽKI UPOKOJENCEV
V pripravi je osnutek predpisa, ki bo s 1. januarjem 1979. leta omejil dvojne zaslužke upokojencev. Tisti upokojenci, ki se bodo zaposlili za več kot polovični delovni čas, bodo po novem predpisu izgubili pokojnino. Enako bo veljalo za upokojence, ki bi zaslužili več kot polovico osebnega dohodka, ki pripada rednemu delavcu na tem delovnem mestu. Ta predpis bo po sedanjih podatkih prizadel kakšnih dvanajst tisoč upokojenih oseb v naši republiki. Med njimi so seveda tudi invalidski upokojenci in tisti z borčevsko pokojnino.
Predpis bo jeseni obravnavala republiška skupščina.
(Večer, z dne 15. 9. 1978)
Prav gotovo napredna in družbeno ekonomsko opravičljiva misel z dodatkom, da bi bilo treba dobro sankcionirati tiste upokojence, ki imajo visoke pokojnine in še visoke osebne dohodke, ter se proglašajo za nenadomestlj ive.
Sumečnik Jurij
Nesreča pri delu v TOZD Gozdarstvo Radlje
NESREČA PRI DELU V TEMELJNI ORGANIZACIJI GOZDARSTVO RADLJE
Gozdni delavec je zaradi nepazljivosti poškodoval sodelavca, ker se ni prepričal ali je smer v katero je podrl drevo prosta. Padajoče drevo je z vrhom zadelo sodelavca na desno ramo in mu prizadelo težke telesne poškodbe.
Alojz Klemenšek
(Kovačeva mati)
KRISTINA POTOČNIK Kovačeva mama
Ko je letošnja pomlad oživela gozdove ln polja In Je v prešernem slu po rasti vzdrhtela sleherna bilka, se je Kovačevi mami sredi vsega tega živega ustavila njena življenjska ura. Stiritnsedemdeset let ji Je tekla, pozvanjala JI Je vesele ln zamolklo odbijala tudi njene žalostne trenutke.
Rodila se Je v številni kmečki družini pri Drctnlku v Javorju. Tam se je prvikrat srečala
s soncem in z zemljo. Na njej je delala in se ji posvetila. Zase in za svojo družino jo Je pozneje rahljala pri Kovaču. Petim otrokom življenje in kruh, petim otrokom ljubezen, vsej družini dom, gostom domačnost in topel kot, vse to sta z možem Anzljem zmogla. Zadnjih petnajst let po moževi smrti je skrbno podpirala tudi četrti vogal hiše.
Med prvo svetovno vojno Je kot kmečki otrok občutila pomanjkanje sama. V drugi ga je lajšala borcem kolikor je pač zmogla. Zvesta je bila ciljem za svobodo. Roka dobrotnice je dajala, čeprav ni vedela, kje bo dobila jutri.
Znala je biti srečna. Najbolj takrat, ko so sc pri njej doma zbrali vsi otroci, ki Jih Je življenje potegnilo v svet. Tudi gozdarji smo se vseskozi radi oglašali pri njej. Ze zaradi njene besede in njenega kramljanja. Tudi ona je rada zahajala v gozd. Rada je kaj nabirala ln dobro se je počutila med zelenjem.
Danes jo gozdarji pogrešamo ln kako neukrotljivo se zdramijo spomini na njo, kadar nas zanese pot mimo Kovača. Najraje bi se ustavili in pokukali k njej v kuhinjo. Pa bi se, če bi njena ura še tekla.
Hvala vam. Kovačeva mama, za vse dobro, v Imenu vseh naših gozdarjev.
Andrej Sertel
OBRAVNAVALI IN SKLEPALI SO
med 20. avgustom in 20. septembrom 1978
V tem času, in sicer 2. 9. 1978, je imel sejo delavski svet delovne organizacije. Obravnaval je:
pod 4. točko dnevnega reda:
informacijo o gospodarjenju v I. polletju in periodični obračun delovne organizacije za I. polletje 1978 ter ga sprejel in sklenil, da se morajo temeljne organizacije, ki poslujejo z izgubo, resno pogovoriti, kako prekomerno porabo v I. polletju prilagoditi in vskladiti z možnostmi, da na koncu leta ne bodo imele negativnega rezultata poslovanja.
Po 9. mesečnem periodičnem obračunu, takoj v prvi polovici novembra 1978, bo sklicana naslednja seja delavskega sveta delovne organizacije.
pod 5. točko dnevnega reda:
poročilo o investicijah v Lesni v letu 1978 in na podlagi tega sklenil, da mora šef program-skorazvojnega sektorja skrbeti, da bo izvajanje investicij po investicijskem planu Lesne potekalo v planiranih rokih. Generalni direktor ter finančni in računovodski sektor se morajo pogovoriti in dokončno odločiti, ali gremo, zaradi pomanjkanja deviznih sredstev v:
a)	prodajo iveric za izvoz pod PLC ali
b)	nakup deviz.
pod 6. točko dnevnega reda: je razpravljal o problematiki in razvoju AOP v Lesni ter obravnaval predlog o nabavi računalniške opreme in pooblastil komisijo za računalništvo, da, v sodelovanju s pro-gramsko-razvojnim sektorjem in zunanjimi sodelavci, pripravi investicijski program in finančno konstrukcijo, uredi vse potrebno v zvezi z nabavo računalnika, ter skrbi za dobro organizacijo dela pri AOP.
pod 7. točko dnevnega reda:
je bil seznanjen s poročilom, kako so posamezne temeljne organizacije, v I. polletju 1978, izvajale samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo ter, na osnovi poročila, sklenil, da morajo vse temeljne organizacije omenjeni samoupravni splošni akt dosledno izvajati, za kar sta odgovorna direktor in predsednik delavskega sveta posamezne temeljne organizacije.
pod 8. točko dnevnega reda:
je obravnaval in potrdil plan izobraževanja za leto 1978 in zadolžil mladinsko organizacijo, da mora biti, v zimskih mesecih, nosilec predavanj, organizacije in programa dela izobraževanja, v zvezi z usposabljanjem delavcev Lesne ob delu, tako v družbenopolitič-
nem, samoupravljalskem in družbenoorganizacijskem pogledu.
Sredstva za te namene bodo znana do 1. novembra 1978.
pod 9. točko dnevnega reda:
je obravnaval in potrdil predlog izgradnje in rekonstrukcije poslovnih prostorov delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena.
pod 10. točko dnevnega reda:
je dal soglasje k predlogu o izvedbi organizacije poslovanja delovne organizacije Lesne Slovenj Gradec. Na naslednji seji delavskega sveta bo glavni direktor predložil predlog plana, ki ga bo posredoval Zavod za organizacijo poslovanja v Ljubljani.
pod 11. točko dnevnega reda:
je imenoval komisijo za razpis prostih delovnih opravil in nalog pomočnika glavnega direktorja.
pod 12. točko dnevnega reda:
je razpisal volitve za izvolitev delegatov v zbor interne banke, ki bodo potekale od 10. do 20. oktobra 1978.
pod 13. točko dnevnega reda:
je imenoval komisijo za izbiro najugodnejšega dobavitelja za dobavo investicijske opreme ali najugodnejšega izvajalca investicijskih del ter komisijo za spremljanje OD v gozdarski panogi in za dograjevanje kriterijev za obračun OD po delu.
VSE TEMELJNE ORGANIZACIJE SO NA SEJAH ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA OBRAVNAVALE IN SKLEPALE O:
— ugotovili so, da je bil na
referendumu sprejet samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD,
—	obravnavali so osnutek statuta samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino,
—	obravnavali so in sprejeli samoupravni sporazum o merilih in postopku za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino,
—	obravnavali in potrdili so predlog združevanja sredstev iz sklada skupne porabe za skupno rekreacijo in športna tekmovanja v letu 1978,
—	sprejeli so sklep o pokritju nekrite izgube za TOZD TO Podvelka, ki je bila dodatno ugotovljena po ZR za leto 1977,
—	določili so vrednost obračunske točke za mesec avgust 1978,
—	seznanjeni so bili s poslovanjem temeljne organizacije v mesecu avgustu 1978,
—	seznanjeni so bili z obračunom OD za mesec avgust 1978 po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo,
—	seznanjeni so bili z izplačilom povprečnih OD, v primerjavi s planiranimi, v prvih sedmih mesecih 1978 v vseh temeljnih organizacijah Lesne,
—	obravnavali in potrdili so periodični obračun temeljne organizacije in delovne organizacije za I. polletje 1978.
POSAMEZNE TEMELJNE ORGANIZACIJE SO OBRAVNAVALE SE:
TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC
Dne 23. 8. 1978 — delavski svet
—	obravnaval in sprejel je pravilnik o organiziranju in izvajanju družbene samozaščite v TOZD,
—	obravnaval je osnutek statuta kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenj Gradec in ga potrdil.
TOZD GOZDARSTVO MISLINJA
Dne 25. 8. 1978 — zbor delavcev
—	obravnaval in potrdil je osnutek statuta kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenj Gradec,
—	obravnaval je statut temeljne organizacije Blagovni promet.
Dne 25. 8. 1978 — delavski svet
—	predlagal je spremembo samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo.
TOZD ŽAGA VUHRED
Dne 29. 8. 1978 — zbor delavcev
—	potrdil je predlog o dopolnitvi 10. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo,
—	potrdil je predlog kandidatov za člane samoupravne delavske kontrole temelj ne organizacij e,
—	seznanjen je bil s potekom investicij na novi lokaciji v Radljah.
Motiv iz Pohorja
Botri, direktorji TOZD LESNE: Ivo Štrucl, Franjo Štruc in Ivan Konečnik po opravljenem krstu ob novi gasilski cisterni
SE VEČJA VARNOST
Gasilci Vuhreške žage so prevzeli v upravljanje in uporabo novo 4800 liter-sko gasilsko cisterno.
Cisterna, ki ima tudi priključek za peno pomeni veliko izboljšanje požarne varnosti v vseh TOZD na radeljskem območju, še posebej na novem kompleksu lesne industrije,' ki nastaja v Dobravi pri Radljah.
Tudi ta »investicija« je plod skupnega sporazuma in prispevka TOZD Tovarne oken v Podvelki, Tovarne stavbnega pohištva Radlje in Žage Vuhred. Cisterna, ki je hkrati okrepila širšo požarno varnost področja je veljala 400 tisoč dinarjev!
k. valtl
Dne 2. 9. 1978 — delavski svet
—	ugotovil je, da je bil na referendumu sprejet samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo,
—	potrdil je poročilo o izidu volitev za izvolitev članov samoupravne delavske kontrole temeljne organizacije,
—	obravnaval in potrdil je samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Maribor.
TOZD ŽAGA MUŠENIK
Dne 17. 8. 1978 — delavski svet
—	obravnaval in potrdil je družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjskih kreditov v SR Sloveniji,
—	potrdil je zapisnik centralne inventurne komisije za popis obveznosti in terjatev za leto 1977,
—	imenoval je vodje samoupravnih delovnih skupin v temeljni organizaciji.
TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE
Dne 16. 8. 1978 — zbor delavcev
— obravnaval in potrdil je samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS za železniški in luški promet SR Slovenije in predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Maribor.
TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE
Dne 24. 8. 1978 — delavski svet
— potrdil je predlog o ukinitvi popusta na IZOLIR okna, spremenjen cenik za klasična okna ter novi cenik izolirne-mu steklu, vsklaj enemu s tržno veljavnimi cenami.
TOZD TOVARNA OKEN PODVELKA
Dne 18. 8. 1978 — zbor delavcev
— sprejel je sklep o uvedbi sanacijskega postopka za na-
domestitev sredstev v višini nekrite izgube po ZR za leto 1977 ter imenoval komisijo za ugotovitev vzrokov nastalih izgub in komisijo za ugotovitev morebitne odgovornosti direktorja temeljne organizacije in posameznih delavcev za nastale izgube.
Dne 1. 9. 1978 — delavski svet
—	seznanjen je bil z gospodarskim planom in doseganjem proizvodnje v temeljni organizaciji v zadnjih štirih mesecih ter razpravljal o kadrovski problematiki v TOZD,
—	ugotovil je, da je bil na referendumu sprejet samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD in skupno porabo temeljne organizacije, glede 12. člena omenjenega samoupravnega sporazuma,
—	potrdil je novi cenik za izolacijsko steklo in interni cenik izolirnih kril in podbojev, ki stopita v veljavo s 1. 9. 1978 ter 10%> popust na nekurantne gotove izdelke od rednega proizvodnega programa.
Ljuba Marzel
Plevnik Stanko
JKas Stane
Zaključil je svojo delovno dobo. Visoko v Pohorju, pod Rogljo je bil rojen 1929. leta. Tudi njegov oče je bil gozdni delavec. Avgusta, ko žito zori so prišli, tega leta 1943, odgnali so očeta. Takrat 14 letni Stane je videl očeta posled-njiikrat, »le kod so ga vlačili in kaj so delali z njim.« Stane ni študiral marksizma, ni se usposabljal na sestankih. Ljubezen do domovine in svojih ter upor zoper krutost sta ga s 14 leti uvrstila med borce za svobodo. Dočakal jo je. Mnogi je niso. Takoj je začel delati v gozdu. Menjale so se napisne table na podjetjih, gozdno drevje, orodje pa je ostajalo enako. Stane je preko 20 let delal kot sekač, to je v našem podjetju najtežje delovno mesto. Vojne razmere in preko 20 let sekaškega dela in zdravje je bilo narušeno. Invalid III. kategorije so rekli na invalidski komisiji v Mariboru leta 1973, drugo ustrezno, lažje delo so odločili.
Tako je stane postal naš hišnik. »Vodovod je pokvarjen, luč ne sveti, radiatorji ne grejejo, pisalne mize ne morem odpreti, po pošto bo treba, v tiskarno bo treba in še kam« tako je šlo cel njegov »šiht«.
Zelo je moral biti priden, deloven in spreten, pa še je težko vse opravil. Pošten deloven tovariš in vedrega značaja, tak je bil naš Stane v dobrem in hudem.
Pri treh TOZD: Gozdarstvo Mislinja, Gozdarstvo Ravne, Gozdarstvo Slovenj Gradec.
Pri delovni skupnosti skupnih služb pa je zaključil svojo delovno dobo.
Stane, ko ti ob odhodu v pokoj vsi delavci skupnih služb izrekamo prisrčno zahvalo za tvoje delo in tovarištvo, smo prepričani, da se ti lahko enako prisrčno zahvalimo v imenu delavcev TOZD Gozdarstvo Mislinja, Gozdarstvo Ravne in Slovenj Gradec.
Želimo ti trdnega zdravja in da bi veder in vesel med tvojimi dočakal še veliko let. K nam pa tudi pridi še kdaj.
Šumečnik Jure
Srebrni
jubilej
kluba
koroških
Slovencev
Raport poveljnika občinske gasilske zveze ob zaključku vaje. Na sliki lahko vidite postrojene vse desetine, ki so sodelovale na občinskem gasilskem tekmovanju.
Poveljnik desetine TIP Otiški vrh prevzema pokal za doseženo
prvo mesto
Občinsko
gasilsko
tekmovanje
Odtujitev, čeprav samo začasna, pripadnost jezikovnim in življenjskim navadam ljudi koroške krajine, je pred 25 leti — torej leta 1953 — narekovala ustanovitev kluba, ki bi združeval študente, ki so morali zaradi pridobivanja strokovnih znanj zapustiti domači kraj.
Tako je bil leta 1953 v Ljubljani ustanovljen Klub koroških študentov, katerega osnovna zamisel in cilj je bilo združevanje koroških študentov, ustvarjanje možnosti za kulturno udejstvovanje in ohranjanje tistih navad in značilnosti, ki pač »korošca delajo korošca«.
Klub je bil tisto mesto, ki je mladim pomagal ohranjevati tisti značilni koroški »jaz«. Celih petindvajset let že nudi mladim koroškim fantom in dekletom priliko in možnost, da ostajajo to, kar so. Vendar klub ni bil in tudi ne bo zaprta institucija. Že kmalu po ustanovitvi, so se v njem pričeli zbirati tudi »ne koroški« študentje, danes mnogi izmed njih naši priznani umetniki in kulturni delavci. Iz klubske dejavnosti je zrasel Koroški akademski oktet, ki še danes širi našo narodno in umetno pesem. In, ne navsezadnje moramo zapisati, da so oktetovci, čeprav že dolgo niso več študentje, še vedno člani kluba, ki šteje danes okoli 500 članov.
Delovni korošci se letos pripravljajo, da bodo na svečan in dostojen način proslavili svoj srebrni jubilej. V času koroškega tedna v mesecu oktobru, bodo 20. 10. priredili v Ljubljani,
v Festivalni dvorani, osrednjo proslavo s kulturnim programom, ki ga bodo sestavili in pripravili bivši in sedanji člani kluba ter koroški Slovenci onstran meje. Vez, ki veže študente s krajino, se bo tokrat pokazala v kulturnih prireditvah, ki jih bodo študentje organizirali v koroških občinah.
In, če že ugotavljamo in poizkušamo analizirati 25-letno delovanje kluba, ne moremo mimo dejstva, da so prav študentje s svojimi kulturnimi prireditvami vsako leto nudili širši javnosti možnosti spoznavanja koroške kulture s Prežihovimi večeri, predstavitvami amaterskih skupin iz koroške itd.
Po besedah predsednika kluba Marka Borovnika, pripravljajo tudi izdajo jubilejne publikacije, s katero bodo javnosti predstavili svoj klub in njegovo dejavnost, možnosti perspektivnega razvoja koroške regije, položaj zamejskih Slovencev in pa predstavili svojega mnetorja in velikega poznavalca prežihovega jezika in umetnosti, dr. Franceta Sušnika, ki bo kmalu praznoval 80. življenjski jubilej. Pri organiziranju slovesnosti ob jubileju bodo sodelovale delovne organizacije iz koroške regije, predvsem Železarna Ravne na Koroškem in LESNA Slovenj Gradec, ki bosta pokroviteljici celotnih prireditev.
Mitja Schondorfer
Občinska gasilska zveza Dravograd je pripravila praktični preizkus znanja gasilskih enot na območju občine Dravograd.
Pripravili so občinsko tekmovanje med desetinami gasilskih društev Dravograd, Črneče, Libeliče, Trbonje, Šentjanž dve ekipi, TOZD Žage Otiški vrh in desetino iz Tovarne ivernih plošč Otiški vrh.
Desetine so se preizkusile v štafetnem teku in trodelnem napadu. Najuspešnejša in s tem zasedla prvo mesto je bila desetina iz Tovarne ivernih plošč Otiški vrh. Drugo mesto je zasedla desetina iz Žage Otiški vrh, tretje mesto pa desetina iz G. D. Črneče. Prav tako pa so pokazale dobro pripravljenost tudi ostale ekipe.
Kakor je bilo ugotovljeno ob zaključku vaje (oceno — ana-
lizo je podal predsednik občinske gasilske zveze tov. PUŠNIK Ludvik) so vse ekipe dobro izurjene in pripravljene za boj z »RDEČIM PETELINOM«. Vsekakor pa doseženi rezultati ne smejo uspavati nadaljnje delo. Kljub zaključku občinskega prvenstva morajo društva aktivno delovati in se še izpopolnjevati za svojo pomembno funkcijo in vlogo, ki jo imajo v konceptu SLO in DS za zaščito ljudi in premoženja.
Desetini gasilskega društva Tovarne ivernih plošč pa želimo dobro uvrstitev tudi na medobčinskem tekmovanju.
Vso pohvalo pa sl zasluži tudi gasilsko društvo Žage iz Otiškega vrha, ki je dalo na razpolago prostor in material za vajo.
Slavko Bežan
SEJMI, RAZSTAVE, USPELA DEJAVNOST PROPAGANDE
Postavitve razstav — sejmov spadajo med dejavnosti ekonomske propagande in dajejo dobre rezultate pri prodaji naših proizvodov. Komisija za propagando pri LESNI je zato na začetku letošnjega leta sprejela sklep, da se mora postaviti ali obnoviti stalna razstava naših izdelkov v vseh predstavništvih in prodajalnah naših proizvodov. Sprejet je bil tip univerzalnega panoja, v katerega se naši izdelki montirajo tako, da se lahko kupec neposredno prepriča o funkcionalnosti in kvaliteti izdelkov.
Po predlogu komisije v letošnjem letu sodelujemo predvsem na specialnih sejmih. V prvi polovici leta smo sodelovali na mednarodnih sejmih v Zagrebu in Celovcu, na gorenjskem sejmu v Kranju in se udeležili lokalnih razstav v Slovenj Gradcu in na Muti. V tem času smo postavili tudi pet stalnih razstav. Do konca letošnjega leta nameravamo še sodelovati na nekaterih sejmih po Jugoslaviji in postaviti 20 stalnih razstav.
Propaganda
ENKRATNO DOŽIVETJE NEKEGA DNE
V eni izmed letošnjih številk VIHARNIKA smo vam predstavili Mihaelo Lenart, kmetico iz Raduš, ki se v prostem času ukvarja s pisanjem in slikanjem.
Tokrat vam predstavljamo eno izmed njenih črtic in sliko — motiv z Uršlje gore.
Bili so vroči avgustovski dnevi, noči pa so opojno dišale po sveže pokošeni otavi. Vse je bilo mirno in spokojno, le pasji lajež in sovje skovikanje sta trgala nočno tišino. Nad koritom so se v mesečini svetlikali hruškovi listi kot biseri, s katerimi se je poigraval lahen vetrič.
V tako lepem vremenu človek začuti željo, da bi odšel v gore ali na morje.
Iz razmišljanja so me predramili mogočni zvonovi z Uršlje gore. Pomislila sem, »jutri je na Gori lepa nedelja«. Odločila sem se, da pojdem gor in si zvečer vse pripravila.
Vstala sem ob enih, ob dveh zjutraj pa sem se podala na tri ure dolgo pot. Mesec je že zašel in bilo je temno. Nič me ni bilo strah. Bila sem vsa prevzeta ob misli na srečen dan, ki je bil pred menoj. Ko sem po dveh urah hoda prispela v vznožje Uršlje gore, se je ravno prebujala zlatorume-na zarja. Na pašniku je mukala zadružna živina, vmes pa so se oglašali veliki kravji zvonci (simbol pastirjev).
Kakor iz sanj so me predramili zvoki brnečih zvonov z Gore. Počivala sem in se predajala utripu jutra-njega gorskega življenja, nato pa sem se začela hitro vzpenjati proti vrhu. Med hojo sem prisluškovala pritrkavanju zvonov in pomislila: »Ti zvonovi so tukaj edina stvar, ki so ostali nedotaknjeni med vojno«. Zaradi slabe ceste in teže jih Nemci niso odnesli v dolino. Največji zvon tehta 1000 kg. Njegov debeli glas sega daleč naokoli in mu ni enakega. »To je naš ponos« sem pomislila.
Spet sem počivala in se zagledala v krasote gorske narave. Vzhičena sem vzkliknila: »O domovina moja, kako si lepa. Hvala vsem, ki ste se borili in trpeli za njo. Večna slava njim, ki so dali življenja za našo svobodo.
Naj ne bodo nikdar pozabljeni.«
Ko sem prispela na vrh, se je že sprehajalo nekaj ljudi pred kočo, prihajali pa
so še od vseh strani. Nismo se poznali, a počutili smo se kot otroci ene družine. Vsem je sijala enaka sreča iz oči. Lepota gorskega sveta nas je vse prevzela. Tu na tem mestu pač ni mogel nihče nositi zavisti ali sovraštva v srcu.
Ob desetih se jih je veliko udeležilo cerkvenega obreda, potem pa smo se šli okrepčat v gostilno. Prisedla sem k veseli družbi. Enemu izmed zbranih je pogled obstal na moji planinski palici, ki sem jo naredila iz smrekovega koša in poslikala s planinskim cvetjem. Prosil me je, naj mu jo dam. Dala sem mu palico in postali smo prijatelji. Povedali so mi, da so iz Bele krajine. Ponudili so mi vina, ki so ga prinesli s seboj, vina kakršnega še nisem pila doslej v mojem življenju.
Potem smo si šli skupaj ogledat okolico. Videli smo Raduho, Olšavo, Smrekovec in Peco. Pred nami se je mogočno razprostirala Železarna Ravne. V Kotulskem jezeru se je kopalo nekaj ljudi. Pogled mi je obstal na domačih hribih. Videla sem svoj dom.
Ozrla sem se naokoli in videla ljudi, kako so se sprehajali posamič ali v skupinah. Nekateri so posedali po skalovju in peli planinske pesmi. Zaželela sem si, da bi bila sama. Sedla sem na skalo in se predala opoju očarljivega gorskega sveta. Prav tu so se porodili verzi, ki sem jih pozneje zapisala:
Pod obokom sinje modrim čisti zrak preliva se, (Nadaljevanje na 10. strani)
'A
/• 7~-*7 *,
Mihaela Lenart, motiv z Uršlje gore
(Nadaljevanje z 9. strani) skrita sila sem me vleče, da bi se vračala še in še.
V	planinah srce mir uživa, katerega v dolini ni.
V	samoti um se mi spočije, ker hrup prometa ne buči.
Nedaleč od koče so uživali gorski mir gojenci Zavoda slepih iz Ljubljane. Peli so narodne pesmi. Stisnilo me je pri srcu, ko so med drugim zapeli tudi tisto:
Le enkrat bi videl kje sonce gor gre,
zeleno dolino in bele gore.
Pomislila sem, kaj bi zanje pomenil trenutek, ko bi
lahko to kar občutijo tudi videli.
Sonce se je že nagibalo proti zatonu. Treba bo domov. Poslovila sem se od prijateljev in z očmi še enkrat objela pokrajino okrog sebe kot pečat doživetja nekega lepega dne, ki bo ostal vedno v srcu.
Vračala sem se v dolino vsakdanjih skrbi in dela. Zdelo se mi je, da so mi smreke mahale v slovo s svojimi vejami in klicale: »Drugo leto pa spet nasvidenje«!
Mihaela Lenart
Ljubiš ti samoto in skriti gorski svet.
Ljubiš ti pečine in lepi planinski cvet.
Srce te v gore vleče, po neznanem hrepeni, raziskuješ kamenine, kar meni dano ni.
O, če kdaj bi s tabo smela, kako srečna bila bi tedaj, saj srce nenehno misli •— na lepi gorski raj.
Tako pa sem kot ptička v kletki, srce le v željah mi koprni.
Vem, želja se mi nikdar ne izpolni, ki spremlja me vse žive dni.
Ko boš spet po gorah hodila, spomni se kdaj name.
Takrat bom jaz na njivi plela, a mislila bom na gore.
Mihaela Lenart
Odpuščam ti, čeprav hudo mi je bilo.
Odpuščam ti.
Na prsi drugega naslonila sem glavo obraz v dlani njegove skrila. Odpuščam ti.
Vidim te.
Po poti stopaš sam goljufal si, goljufan si bil odpuščam ti.
O že zdavnaj, zdavnaj sem ti odpustila a sebi ne bom nikoli, da sem te ljubila!
Vse solze v nočeh pretočene vse besede neizrečene vso hrepenenje neizmerno in svojo dušo nemirno vse tebi je podarjeno vse sanje zate porojene zate ljubezen, srce vse, kje dala bi ti tebe pa ni!
xy
IZGUBLJEN V MNOŽICI
Opazujem ta svet, zdi se mi kakor sanje, ki bodo minile, ko se bom prebudila.
Vidim obraze ljudi, nihče se ne smehlja, opazim človeka, ki zbegan teka sem ter tja.
Cesta je polna ljudi, nihče ga ne vidi,
v tej množici je ta človek tako sam, ko vse mimo njega hiti.
Toda jaz ga vidim, želim podati mu roko, a ljudje tega ne dovole, čeprav že solzno ima oko.
Ostati sam
v tej množici res ni težko, premagati težave, le to, to je hudo.
Judita Šegula Slovenj Gradec
Cvet agave
JZrdsaziaia
Letos je bilo tradicionalno športno srečanje delavcev lesne industrije in gozdarstva v Ljubljani. Prvič je bilo organizirano srečanje športnikov — lesarjev pred devetimi leti. Takrat se je udeležilo iger 200 tekmovalcev, letos pa je sodelovalo že preko 2000 udeležencev oz. 53 delovnih organizacij lesne industrije in gozdarstva.
Dejstvo je, da so športne igre ena izmed oblik neposrednih stikov delavcev organizacij združenega dela in mesto, kjer se poleg športnih dosežkov izmenjujejo tudi dosežki s področja gospodarjenja in uveljavljenja samoupravnih odnosov. Tudi cilji teh akcij so jasni — množičnost; vsak delavec naj bi bil aktiven v športni rekreaciji.
Kot vsako leto, so se lesa-riade udeležili tudi letos delavci temeljnih organizacij LESNE. Svojo delovno organizacijo so solidno zastopali, saj so v končni uvrstitvi zasedli osmo mesto. Zelo dobro so se uvrstile naše šahistke, ki so za svoje prvo mesto prejele zlato plaketo in ženska odbojkarska ekipa, ki je prejela srebrno plaketo za drugo mesto. Prav tako je dosegla lep uspeh tovarišma Jožica Janežič, ki je v kegljanju posameznic zasedla četrto mesto.
Po panogah so se naši uvrstili takole:
V	malem nogometu so zasedli deveto mesto in zbrali 36 točk.
Moška odbojkarska ekipa je zasedla četrto mesto in zbrala 19 točk.
Zenska odbojkarska ekipa se je uvrstila na drugo mesto z 12. točkami in si s tem prisvojila srebrno plaketo.
V	kegljanju moških ekip se je naša uvrstila na enajsto mesto in zbrala 32 točk, medtem ko so ženske v tej panogi zasedle deveto mesto z 18 točkami.
Moška strelska ekipa se je uvrstila na enaindvajseto mesto in zbrala 18 točk.
Naše ženske so bile v streljanju nekoliko boljše. Uvrstile so se na petnajsto mesto z 9. točkami.
V	šahu so bil moški enajsti s 14. točkami, ženske pa so dosegle prvo mesto. Zbrale so 15 točk in s tem zasluženo prejele zlato plaketo za uspeh.
V	namiznem tenisu je moška ekipa dosegla drugo mesto z 29. točkami. V tej panogi pa so se ženske plasirale nekoliko slabše; zasedle so 14. mesto s 4 točkami.
Panoge balinanja se naši niso udeležili.
KONČNI VRSTNI RED
VSEH EKIP:
EKIPA	TOČKE
1.	Elan Begunje	222
2.	Uniles — Meblo
Nova Gorica	219
3.	Slovenijales — Brest
Cerknica	214
4.	Slovenijales — trgovina
Ljubljana	205
5.	Uniles — Stol Kamnik 204
6.	Uniles — Marles
Maribor	202
7.	Jelovica — Škofja Loka 181
8.	Lesna — Slovenj
Gradec	171
9.	Uniles — Novoles
Novo Mesto	170
10.	Slovenijales — KLI
Logatec	154
11.	GG — Postojna	151
12.	LIP Slovenjske
Konjice	146
13.	Uniles — Javor Pivka 140
14.	Slovenijales — Oprema
Izola	138
15.	Slovenijales — TM
Slovenj Gradec	125
16.	Uniles — LIKO
Vrhnika	123
17.	Uniles — Lesnina
Ljubljana	122
18.	Glin — Nazarje	119
19.	Slovenijales — Savinja
Celje	108
20.	Slovenijales —
TP Brežice	106
21.	LIP — Bled	105
22.	Slovenijales — Lesonit
Ilirska Bistrica	103
23.	GG — Bled	101
24.	Inles — Ribnica	101
25.	Slovenijales — Alples
Železniki	93
26.	Hoja — Ljubljana	91
27.	GG — Tolmin	88
28.	Lipa — Ajdovščina	81
29.	Slovenijales — LIP
Kočevje	80
30.	GG — Maribor	76
31.	ZK GP — Kočevje	63
32.	Slovenijales —
IP Radomlje	62
33.	Menina — Kamnik	62
34.	GG — Brežice	58
35.	Slovenijales —
Stil Koper	54
36.	Slovenijales —
IP Idrija	52
37.	GG — Novo mesto	48
38.	Snežnik — Posestvo
Kočevska reka	44
39.	Uniles — Istok Miren	42
40.	Kras — Oprema
Dutovlje	34
41.	Slovenijales —
TP Trbovlje	31
42.	Garant Povzela	31
43.	Lesnina — Mizarstvo
Ljutomer	27
44.	Smreka — Gornji Grad 25
45.	Lesograd — Kozina	22
1978
46.	Oprema — Kočevje 19
47.	Slovenijales — Sora
Medvode	17
48.	GG Celje	14
49.	Lesnina — Bor Laško	10
50.	Usluga — TOZD
Mizarstvo	Ljubljana	6
51.	Zavod za pogozdovanje
Krasa	5
52.	Slovenijales — SVEA
Zagorje	4
53.	Mizarstvo	Moste	2
Drago Tuš
OBRAMBA
— Najprej vam bom prebral vse prekrške, zaradi katerih je obtoženec že prej večkrat sedel, je začel sodnik.
— Protestiram! — je skočil pokonci zagovornik.
— Moj klient že ne bo tako dolgo sedel tu.
PRESENEČENJE
— Mojca, ali bi me hotela napraviti srečnega?
— Ah, Ivan, z veseljem!
— Torej mi boš zvečer predstavila svojo prijateljico Rezko.
Vožnja po desni
Vožnja,pa de*nl poraoni, da »o-x» toliko ob de»nam robu ec »tižf*. da i tem nc ogrožal *ebe
I. drugih.
No trmi žei »rodlno voillia:
— v ovinkih

ZAHVALA
Prvi muflon, uplenjen v revirjih pogorevške lovske družine. V soboto 12. avgusta 1978 ob 14.50 ga je podrla krogla Ernesta Orešnika.
MED LOVCI
Člani Lovske družine POGORELC trdijo, da je v njihovih revirjih znatno padel stalež gamsov, od kar je lovska družina Podgorje v uršljogorske revirje naselila muflone. Torej se ne prenašajo dobro. Lovci Podgorske lovske družine »strokovno razpravljajo« in pravijo, da to že ni čisto res, da je pri njih stalež gamsov celo narasel. Res pa je da si gamsi in mufloni globalno razdelijo območje revirjev, pač po načelu »tu naše, tam vaše«.
Gre torej za sporazum. Čas pa bo pokazal kdo je v zmoti.
Sumečnik Jurij
Ob boleči izgubi našega očeta Valentina Sovinca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč.
Posebno zahvalo dolgujemo zdravniku za požrtvovalno zdravljenje. Zahvaljujemo se Društvu inžinerjev in tehnikov LESNA Slovenj Gradec za poslovilni govor in Obratu za kooperacijo Ravne za vse usluge.
Hvala pihalnemu orkestru železarjev, upokojenskemu pevskemu zboru Prevalje, duhovnikoma za obred, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoče hčerke
DOPISUJTE V VASE GLASILO!
Prispevke pošljite do 20. v mesecu na naslov:
Uredništvo VIHARNIK, Lesna Slovenj Gradec n. sol. o.
IZ VIHARNIKOVE POPOTNE TORBE
— Kam pa kam tovariš, saj še ni konec »šihta«?
,	— Domov grem po lepilo,
ki mi je zadnjič ostalo, ko sem delal nekaj za soseda.
— Kaj INA tudi tebi dobavlja lepilo?
Vojna navdušuje tiste, ki je niso nikoli okusili.
Erazem Rotterdamski
Tistemu, ki vam prevzame ženo, se boste najbolje maščevali če mu jo prepustite.
S. Guitry
Če zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resnica ostala zunaj.
Tagore
Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija n. sol. o.
Ureja uredniški odbor:
Vida Vrhnjak, Jože Filej, Tone Modic. Ludvik Kotnik, Jože Gosak, Marija Kraut-berger, Oto čegovnik, Hedvika Janše, Jurij Sumečnik, Andrej Sertel, Marjan Čuješ, Maks Nabernik.
Glavni urednik: Andrej Sertel Odgovorni urednik: Ida Robnik Tehnični urednik: Bruno Žnideršič Naklada: 4600 Izvodov.
Klišeji In tisk: ČGP Mariborski tisk. TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14,
62000 Maribor, 1978.
Divji labodi na Dravi