40 let Metalurškega inštituta v Ljubljani
Na Metalurškem inštitutu na Lepem potu 11 so te dni zaokrožili natanko 40 let, kar je ta ustanova začela z delom.
V počastitev tega okroglega jubileja so v avli inšitituta odkrili doprsni kip prof. Cirila Rekarja - pobudnika inštituta in njegovega dolgoletnega direktorja, hkrati pa so slovesno odprli tudi nove naprave pilotne proizvodnje, ki naj bi še pospešile raziskave in razvoj novih materialov in tehnologij.
Metalurški inštitut vstopa v svoje peto de-setletje kot osrednja raziskovalna organizacija vseslovenske metalurgije in livarstva, ki deluje v sklopu SOZD Slovenske železarne. V njego-vih delavnicah in laboratorijih razvijajo mo-derne masovne kovinske materiale in tehnolo-gije njihove izdelave ter predelave; tu poteka razvoj in pilotna proizvodnja posebnih materi-alov, ki jih rabijo v elektroniki, fizikalno-me-talurško in kemijsko-analitsko karakterizira-nje materialov, matematično modeliranje in računalniško krimljenje procesov ter racional-na uporaba energije in surovin v metalurški industriji.
Nove pilotne naprave za raziskave in razvoj novih materialov naj bi zdaj v čim večji meri zamenjale laboratorijske raziskave. Na inštitu-tu pa so mnenja, da je novost predraga, da bi jo uporabljali zgolj za raziskave, zato naj bi koristila tudi neposredni proizvodnji - vsaj
toliko, da bi pokrila lastne stroške delovanja in investicijskih vlaganj.
Poleg raziskovalnega pomena, si od takšne pilotne proizvodnje obetajo tudi pri razvoju in osvajanju tržišča, saj. kot pravijo, omogoča normalne proizvode v manjših količinah za neposredno uporabo. In ko enkrat količina proizvodov pilotnih naprav ne bo več zadošča-la potrebam, naj bi se z vsemi izkušnjami ta proizvodnja prenesla v industrijske obrate.
Metalurški inštitut v Ljubljani, ki mu za »rojstni« datum štejejo maj 1950, je že od samega začetka tudi tesno sodeloval z naju-glednejšimi inštituti po Evropi. Še zlasti z in-štitutom Max Planck v Diisseldorfu, IWU v Clausthalu, IRSID v Parizu. CSM v Genovi, z nekdanjo BISRO v Londonu in drugimi. Precej mladih raziskovalcev Metalurškega in-štituta se je izpopolnjevalo na teh ustanovah.
Leta 1958 je Metalurški inštitut prerastel v osrednji inštitut jugoslovanskih železarn, kasneje pa v osrednji raziskovalni inštitut slo-venske metalurgije. Šc naprej pa je ostal v tes-ni povezavi z metalurškim odsekom Univerze v Ljubljani - tako pri raziskovalnem delu, kakor pri vzgoji strokovnjakov. S tem se je inštitut vse bolj povezoval z metalurško indu-strijo, kar je bilo menda še najbolj izrazito v obdobju od leta 1966 do 1986, ko je vodil inštitut direktor Alojz Prešern.             B. V.