Za poduk in kratek čas. Anton Magdič doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži. IX. Velikanaki 8in Hr^aškega bana, da je tako hitro prisel pred Dunaj, je neizre8eno osupnil Magjarske in BeSke 78tajnike; Magjari pri Velenče nazaj potisneni uiso znali kam je ban preminol. Popolnoma bo prvi hip zgubili njego^o tir. Be8anje pa, ko so menili, Jelačič se globoko na Ogerskem ^ojskuje, ga na enkrat vidijo pred s^ojim mestom stati. Celč ministerst^o in drža^ui zbor, kterega je 7ečina resničnih domoljubo7, posebno Sla7jano7, zapustila, vedeli so se kakor bi prišli ob pamet. Ministerst^o pošlje do bana poslanat^o in ugo^arja proti temu, da bi se glavno mesto napra^ilo za bojišSe magjarsko - br^aake 7ojske. Drža^nega zbora poslanci pa ga vpraSajo: a kakim namenom je prekoracil avstrijsko mejo? Odgo^or je bil sla^nega bana 7reden. nIz d^eh uzroko^ stojim tukaj, namrec kot drža^ni služabnik iu kot 7ojak. Eot služabnik drža^e moram brez^ladje (anarhijo) zatreti in 7peljati posta^ni red; kot 7ojaka pa je tam moje mesto, kjer slisim topo7 glas. Jaz ae poganjam za celoto drža^e, za jednakopra^nost narodnoati in sem cesarju Z7est. Ne poznam ne magjarskega ne hr^aškega 7ojašt7a, temoc a7strijansko." Eer jo sedaj Jelači8 imel dalje 8asa na Dunaji opra^iti, so Magjari drugoc začeli proti hiTaškoslo^enskej meji tiščati, zasedli prekmurski okraj, Medjimurje in tukaj je magjarskih 7stajniko7 general Prczel zbral do 5000 mož 7ojaat7a. Trdil je sicer: Stajerska ae nima niSeaar bojati, pa to je bilo težko verjeti; zato je general Nugent med Ptujem in Ormožem zbral, kako se je trdilo, nad 10000 ceaarakih 7ojako7 in 7se 7esnice med tema mestoma bile ao prenapolnjene z 7ujaki, kmeti so imeli do 20 mož na kvaitirji. Tako je minol 6as do 8. no^embra 1848. Prczelno^e prednje straže krožile so tik slo^enske meje male pol ure niže Srediača. Nugent pa je imei 87oje razposta^ljene od Ptuja do ene ure niže Ormoža, menda do Obrežja. Due 8. no^embra se 7zdigne Prczel jako rano, prekoiači mejo s S7ojim kaidelom. Že ob 4. uri pri trdi temi in deže^nem viemenu se tibo pomika naprej skozi Središče, Grabe, Obriž; pride pod Holm, 8amo pol ure niže Ormoža pa 7 gla7nem Nugento^em stanu pri Veliki nedelji niso slutili nobene ne^arnosti. Eako je bilo mogoSe tako prestriSi naše prednje straže, ae dendenešnji ni dognano. Nekateri so trdili, da ae je naael O7adub, kateri je enemu kardelu Prczelnovib za Središ2em skozi Hraščico — auma se 7le8e nepretrgano od Medjimurja do blizo holma, — kazal pot in to kardelo je naaiin prednjim stražatn prestriglo pot; in Prczel je stal že pred Oimožem, ko je do Velike nedelje dospel glas, da je ao7iažnik tako blizu (dobre pol ure od gla^nega stana). V Ormoži ni bilo toliko 7ojašt7a, da bi zamoglo mesto dalje časa braniti. Nekoliko 7ojako7 ae je utaborilo 7 šoli. Videl sem nekoliko daij poznej to poslopje zunaj in znotraj od krogelj napikano kakor da bi bila debela toča močno klestila. Ali premagani prišli so z mestom 7red Magjarom 7 roke. Na se^erno 7ečernej strani tik Ormoža vije se po prijazni tukaj jako ozkej dolini potok Lešnica. Na hribu (unkraj Hajndla), črez katerega drža^na cesta k Veliki nedelji in dalje 7 Ptuj drži, se naglo zbira Nugento^o 7ojaat7O. Ena baterija se 7redi na 7saki strani ceste proti mestu. Pa tudi Magjari 7 Ormoži so imeli S7oje kanone injih na^rli proti Hajndlnu. Od 7aake strani sedaj gromi topo7 strel, da se na 7e8 ur daleč po Halozah in Slo7enskih goricah grozno razlega. Stano^niki celega okraja 7si prestrašeni večjidel bežijo; deca in žene jocejo, ži^ino nekateri ženejo pred eeboj , da bi se tako rešilo saj nekaj giabijivim rokam divje diuhali. Na sre8o ta prva tako naglo in nepričakovano došla strabota ni dolgo trpela; za nekoliko ur so Magjari odnesli pete in se zopet vrnili, od koder so prišli. Svojo pot na Slo^enaki zemlji, komaj tri ure daleč, zaznamo^ali 80 8 87ojo krutostjo in pokazali, da še etara magjarska di^joat 7 njih arcib tli. Odnesli so namreč kar se je dalo, pojeli in spili ljudem, se 7e biez plače, kolikor je nesti mogel trebuh. Ear je ostalo, to so grde babure in različna ciganaka diubal, ki je temu 7ojaat7u bila^edno za petami, pobrala in poropala. Pa ae ni zadosti: rano o pol aedmi uri, ko so pod Holm piilomastili, je eden teh di7jakov skozi okno 7 hišo vstrelil 18 let staro nagorako hčei- Marijo Masteno^o, čera^no so obojna bišna 7rata bila odprta, da je mrt?a obležala; drugi je 7 Pašencih želar8ko hcer Rozalijo Gradianiko^o tudi Pe^ec imeno^ano smrtno ranil, ko je k soaedo^im htela ^trabu zbežati; zadel jo je 7 hrbet med pleča in 7sa umetnost dr. Magdiče^a, kteri jo je 7aaki den obiakal, ni bila 7 stani nje ozdra^iti. Tudi ta žrtva magjarske divjosti je po preatanih hudib bole6inab nmila 24. novembra 1848. Pa je znabiti to magjarsko vojaštvo bilo nabrano od šamib cikošev, potepuhov, roparjev?^Nikakor ne! Tisto jutro je dr. Magdi6 namenjen iti v Dobravo, kako četrt ure oddaljeno ves, pa trci iz nenada na nekoliko sarnib mladib magjarskib vstajnikov. Ti ga vstavijo, povprašujejo po sianu, po njegovem namenu, koliko je cesarskih vojakov v Ormoži itd.? Ko jim pove, da je zdravnik, nadaljujejo v latinskem jeziku pogovor, znamenje, da so bili ljudje, koji so celo latinske šole obiskovali. Med tem pogovorom trešči na enkrat kanonska kroglja celo blizu njih v zemljo, da se prah na vse kraje razprši. Zdajci pobrišejo magjarski junaki k svojemu kardelu, Magdi6 pa se vrne v Ormož nazaj in tu ostane na svojem mestu, obvezuje ranjene, in vzajemno z gospodom kaplanom blagim Jurijem Kajnibom skrbi za stanovanje iu prvo postrežbo, ko je bila občna zmešnjava in ne vojaškega zdravnika, ne duhovna zraven. Na prijetib rauah so v Ormoži umrli in tam pokopani: Janez Moskoni, prostak pešpolka baron Winipfeu, Sebastijan Ekslan reg. Piret, in Blaže Masnri6, dragouar nadvojvode Ivana. Nekoliko ranjenih bilo je v bolenianico v Ptuj spravljenih. Okolica je v tisti dobi veliko akode trpela, to pa ne samo po vojski. Ljudstvo zbegano in prestiaseno je vino — tistega leta posebno izvrstno — vLjutomerakib goricah prodavalo po celo nukej ceni po 40 gold. štrtinjak, da ga le iz kleti spravi, 6eš: itak pride Magjar in ga popije ali razlije. Nngent bi bil labko s svojo dosta močnejšo in dobro izurjeno 6eto — imel je obiluo konjenikov, pri tej priliki Prczelna vničil, ali ni piekoračil meje, ker reklo se je: rIz Duuaja biln je Nugentu naloženo, le samo Stajersko braniti1'. (Dalje prih.) Siuešničar 50. Mati kovačica piinese meso na niizo in razdeli kovaškim delalcem in u6encem vsakemu svoj kos. Mali učeuec dolgo gleda in 83 ne tekne predloženega mu košceka. Kovačica zapazi to in vpraša nekoliko nevoljna: no Tinček,' zakaj pa ue ješ inesa? Tinček : ker je še prevroče. Kova6ica : ali niuia.š sa;>e. pibaj! Tinček : tega ne storim. Kovačica: zakaj ne? Tin6ek: bojim se, da ga nebi odpibal, ker je tako majben in tenek!