aa Travnika ŠL lit. 1. Mirir. (•■• akrU (a4f aa ra*».UQ*4« U»to). Prejemaj« m aa flafila mkiirht
•aaaolla tadi v •taiarauktn i)Uika.
P laja a« a* rok« Mlitat ml« a —M.. le aa »imiIU Ma takiM u-. daa«, i« dvakrat, 8 ••14., Im iri^rM, 10 a« v. a. —Pavrk i>|> i« «uk krat SO ». aa Ktajiilj.
V Gorici, v petek, 10. decembra 1869.
domovina:
TEČAJIH.
LIST 49.
Izhaja vsak petek.
VFo p*Uj aaif^aaa aa Ml« lato S K* 14., uHMr	aa
A«lrt lato BO K4*r mm pm-nf /ifi*, fla^a aa cela lato ua* 1(.M
a., »» I/jI. 1 ao aa 4. (rt t »0a.
Ntra&lfta piama iB rak lam a« |J« mJ
aa paliljaja vrcdaiilva.
Poanutai Lah .. Pr.4*JaJa r Oari«t v fcakvaratai K. Sakar ]«*« aa Trav ai-k« fo k aaldov.
£•»0 onkrat Inioi-poUaoUa zastran ..Slavonija" v OarUkam zbarn.
H.
izmetT vzrokov, zakaj sa jo go*i>. interpellant v tistih 8 dneh od 22.—30. o k L premislil in storil na zad-njo nekaj * ** .kar se inu ui zdel poprej	ugoden,
smo navedli v poslednjem listu — enega, vnal|kk tcrrorii-ze»u od zunaj »bora". To pa se no viems a vzrokom, ki ga, -Narodov" dopisnik sam navaja. Pojasnimo lo, navnkrilnoat. On piše:
„ Saj smo sami rekli, da jn novica ii Ljubljane o-supnila vse slovenska poslance iu goriške Slovenoo sploh, iu Hkoro vse nalrašila. Ali kmali pride novica iz Ljubljane, da je zbor raz|K>sla*i. in da s« je bi lo«. nadejati kakih popravkov sarad Slovenije v ljubljanskem deželnem zboru- Vse to in posebaa doliuoat, oair jemali oa ljudsko sklepo, moralo je duhove zopet obuditi in oja-čiti. Kakor naša interpelanta,je moral vsak in so morali tudi vai drugi še enkrat telbtuo prevdariti to pro-važuo Stvar, in 6e jim je sroo la malo bilo za Slovenijo, veselo lir j a ti jo na podlagi plebiscitov".
Ljubljanska resolucija ni naAih poslancev „onup-nila" v tistem zmislu, v kakorŠneiu meni g. dopisnik, češ, da je Slovenija v njej izpuščena, marveč prvi vtis te resolucije js bil ta, da je še veliko radikalnih* ko gola resolucija ali juterpollacija zarad .Slovenije" in da „Slovonijsa j* (implicile) v njej. To j»- zlasti en poslanec zmirom trdil, v klubu in zunaj kluba, ter ponavljal, da resolucija Ljubljanska ue more veljati za izgovor ne-interpellovanjn v Gorioi. In res razlogi Čruetovi, kterim je klub na zodnje enoglasno pritrdil, bili so drug'( iz občne politiftkC situaeije posneli, io morebitno subjok-tivno mnenje tega ali unega poslanca o reso!. Ljubljanski je k večomu uno razloge od strani podpiralo. — „Ali kmalu pride novica iz Ljubljane, dajo zbor razposlan ..." Mi vemo, kdo, kje in kdaj jo g. intorpellantu prvi povedal, da je Lj. zbor „razpuščen" [(aufgclfct). Tako, namreč, so je v Gorici 23. okt. pri poved ovaloj. Vtis te novice pa ni bil tak, kakor da bila ona duhove zopot obudila iu ojačila", ampak zdelo se je, kakor da bi ai bil mislil-' Čo so s surovim lesom (t. j. z resolucijo, s ktero „so Kranjci Slovenijo pokopali") tako dela, kaj bi selilo Še lo 8 suhim?! Po lem vtiHU soditi, ni sc kazalo, kakor da bi se bil neimenovancc zarad klubovega sklepa od poprejšnjega dne kesa!. Kakor ni tedaj Ljubljanska resolucija poglavitni nagib naših klnbovih sklopov "/l0, tako niso tudi pozneje spremembe situacijo v Ljubljani in sosebno ne razpoalanje ondašnjegu zbora pravi »zrok interpellantovega prevrata **/lf v Gorici.
„Kakor naša interpellanU"—bčremo dalje r „Nar." — „so morali ludi vsi drugi še enkrat tehtno preuda-riti to prevažno stvar in, če jim je sree le malo bilo za Sloveuijo, veselo tirjati jo na podlagi plebiscitov". Pa zakaj ni g. dr. Tonkli poslance še en krst v klub povabil, da bi se bila ta stvar še enkrat tehtuo preudarjala? zakaj jim ni povedal, da bode iulerpellal? Kako bo hoteli drugi poslanei vedeti, da mislita dva nji-hovn tovariša od sklepa "/,, odstopiti, ker še in-terpcliaut sam ni do 28. okt. zvečer ali znabiti še 29. vedel, ali bo drogi dan interpellal, ali ne? MNa podlagi plebiscitov"!! Kaj 22. okt. m vedel g. interp. aa plebiscite? kaj ni mialil na nje? Če se on ni oziral na plebiscite (taborske resolucije) 22. okt v klubu, ne ■me zamerili drugim poslancem, da so30.okt.,—osuo-njeni in omamljeni po ^petardi"—tndi na~nje pozabili. Človek je človek I
„Še je bil" (po 29. okL, kteri dan jc interpellant kakor on trdi, svoj namen 2 poslancema razodel *)
>) Glej * I «tu 48. .Dom." aoat L
. čas skupaj premisliti to reč " „ tik*™) "f Kdo je pa iioelauco skupaj spravljal V Pa saj bi bili lahko tudi še 30. okt, listi hip pred in belo med sejo, interpellacijo I »odpisali! - je rekel dojiianik v 133. št. „Nar." — No verjamemo, <lu j0 bil od g. iutorpellanta |>oobla-A«Wn, tako pisati, ka|ti ko bi res tovarii ml tovarišev tako nezaslišano uiaiuoliiiltvo zahteval, bil hi to u^j pra-drzuojii in nearauuiiši ationtal na njih čaat in moštvo, /.godilo na je bilo ie, da no imeli podpisniki neke druga interpellacijo kouiuj nar trenutkov Časa, njo u popadek in motivacijo pregledati; reklo ao je pa dotiČ-■ioiuu interpnllantu ie takrat, da v pribodoje nihče nič ue podpiAo, čc no bo imel čaaa vso resno preudariti. Intorpcllaoija zarad zodiujeiija Hlovcuoev ni kaka tak« alvur, ki nima uič v sebi. Motivacija je 10 vso, konečno vprašanje namo ua sobi je prazno. Motivacija pa nioim biti pravo državno pmuio, uržavoalovua razložim oaro-vinskih in deielakih razmer; z banalnimi frazami in taborskimi povdarci - sieer prav dobrimi za uavduŠcvai^jn Ijuili opravi ho v zhnriiioah malo. Tako motivacije pa ao morajo odstavek za odstavkom v vočklnb. sejah natančno pretresati, in to, po lom, ko jih jo vsak dotič-nik poprej sam pri sebi premislil in ao zuabili a dobro, pretehtanimi popravki in pristavki oborožil. Potrebnost resnega naprejšujog« pretresala iuterpcllacije zarad „Slov.' je bila—to vemo —prvi Čas zborovanja, tudi neimenovanemu našemu ilttcrpollanlu znana. Kako ae torej more zadnji, dan tirjati, naj bi večina poalanoev a zavezanimi očtoi tako važno interpollacuo, noprebravši jo, |»odpisala? Poprej je bil čas prinesti v klubovo sejo osnutek interpeflaclje. Mi za gotovo vemo, da so Šli naktori poslanei 22. okt. s to mislijo v dr. Tonkli-cvo pisarni cOj, da s£~]>odo načrtek bral. Zakaj se jo vsa reč drugače zasnknlla? Kako more^kdo zahtevati, naj bi bi so »odvisni" nzmorni" in ^mlačni" poslanci poganjali za reč, ktero so Vnajiioodvisnojči" in ^pogumnejši sami nenadoma popustili ?
Mod drugimi lepimi ročm i—n. pr. da MsrČnost ve* lia" da „kdor molči, nič ne dobi itd."--ki pa ne spadajo k reči, ampak so lo aramožljivo zakrivanje prazno-sti razlogov in merito, pride naS nasprotnik taai do — sliumbuga", ki amo ga mi vi. 46. Dom." omenili,samo da nas noče prav razumeli. Ne „propir" jo nnm hambng; hnmbng so nam in vsakemn izobraženemu čilateljn bIov. časnikov zaupnice v „81. Narodn". Hočete gosp. dopisnik, di Vam povemo, kje se zaupniee in nezaupnice spisujejo; kdo jih iz Gorice razpošilja m raznaša, kdo ljudi nagovarja, da jih podpisujejo? Čo hočete, Vam postrežemo z imeni dotičnih agentov; navedemo Vam kraj dan in uro, kje in kedaj se je to in to godilo in pristavimo še marsikaj, čemur so bote še bolj čudili, ko podpisavanjn zanpnic. Toda za zdaj — W)ča laži — Kaj pa, ko bi danaflali jntre vslal kak „Ri-hcnberčan" in začel progledavati stenografične zapisnike vseh let, kar imamo v Gorici deželni zbor, in po-praševati po ustnih zroČilih naše zbornioe in bi začel dovati na tehtnico vse delovanje po sam ni h zbornikov, kaj mialite, kaj bi se pokazalo? Čigava zanpniea bi se nar pred v nezaupnico in čigava nezaupnica v zaupnico spremenila? Res, da mundus vult decipi (svet hoče goljufan bili), je li pa pošteuo, ubogo ljudi za nos voditi? **) (Šo nekaj pobirkov prihodnjič. I*ie.)
**) K »i in« aaa^a caapnio« lo a«L*»ipnlc« pcxlpI«tjJejo, naj po-inM^o naii ftuulji h U|i-li i|ieda. Imel Je ni davao pri nakan pMlinm nekdo nekaj •pra«i(i. Opraririi avajo rež, ia brun H« kar aa-rarnoU U-le beaodn V aoba: Kako lo. d« niate » daialaeoi ibori ia nttomeiMino" a t atorili? Paalaenr.: Za aloveni/ino? Jea BiaJaaa, da ama letoa atorili, »eA pridobili, ka »ia poprnjljji leta- On: Pa aa) pravijo, da ua. Poalancr.: Kaj pravijo T Kal ni vndal nkd ji>o*(a povedati, tolika }a je poatanec riaumel, da Ja bolel rr^i, da aa m -vrmgo B niao niž atorili. In ta mol je- -iopao SjJ a« vaaa adi, I^utir krave«, kolik« mob iaaa podpia tace ga, a i car prav poltenega mola podT kaka zaupnico ali neaa<ipnic«?	H».
Ogled po avotu.
Nj, veli&mHvo eeedr Jo po »rečno končanem po» tovanji od 0/ t. no. dom« na Dunaji. — Pretek H petek 8.: t,; m- -ffb orl sjutraj je »topil v Trstu na »uho ; v četrtek vešer niso moglo ladjo zar«d groznega viharja naprej; „ Greif" je bil o*tal Čox noč vPirann, nekto-i* v- P ulji. ena nama (w KJi«nbelktt) jn - bila prišla v-zaliv Milnki (za Trstom). Posebnih svečanosti ni bilo v Tram, razen, da je bilo mesto v petek »?ešer>raz«*etr ^euo. — Presvetla cesarica, ki je bila savoljo žametov sadržan« v St. Petni na Krasu, prišla je V Trat šo lS V pčtok popoldne; cesar jo jo nji kolodvoru prisrčno sprejel. V nedeljo sta bila pri sv. Antonu pri pnaši in jiotle v Miramaru. Pod noč proti 6 n. je aapuatil cesar, ob 0'/a P* cesarica Trni. Cesar sa j« podal na D n naj, oenariu.i pa a „ Greifom " v Aakono in od oadot v Him. — Na Dunaji no Nj. vel. svečano sprejeli. ,
V, Tratu je podpisal eosar patent, « kteri n je sklican drfatmi mbor za jutra U« t. n. Ta sejna doba bo getov« važna, kajti nI verjeti, da ostanejo našo u-•tnvne raiinere kakor oo. Tudi ministrov ne bodo mM brš ko ne nekteri odpovedati. Cesar jo našel stan: političnih r«ši ve« razrušen; v Trstn pa ni bilo menda u i kakega |>oevota ni .zarad Ko to rak i h zadev, ni zarad drnsih x vsega imamo Je-lo pričakovati.
V liolšah niČ novega. Priobčeno jo nradno sporočilo gr. Aneraperga o zadnjih dogodkih Y Krivošiji
(<n. dopisci) 7\ • » SFv	mi
GbUcija. Krakov. — Sodnija ni zarad nore nune Barbaro Ubrihove ni« našla, v čemur bi ne bila bredni-oa samostana Karntelitarskega pregrešila. Barbara— prav *a prav Ana, kakor se je imenoval« pred vstopom ' t samostan; -j« te leta 1838 uniualo norčla in zato It samostana v Varšavi ivnušfena bila: Leta 1841. jo »to-pila v karmelitarski tukajšnji anfcoatnn, kmaln je začele »pet noreti in aioer divjati tako, d« je treb« bilo n«proti j« v posebno celico. Prvi čas je Smela več zdravnikov; ko pa le dr. Sawicxew«ki rekel, da sa-njo ni zdravila ve«, jo prestalo ozdravljanje. — To f m f« je iz pr«l«kave izvedelo. -- Kje tedaj > tisto hudodel1 *H», a«r«d kterega je bilo toliko poh»jšljivega brnpa p« časnikih in glediščih (tndi >Gorici) in zarad kterega jč minister dir. Gfckra v »veti «roji jeti kar brž n-kfczal, da »e onem« samostana ima vzeti- dršaviia podpora ? — B. U. hat ibre Sehnldigkeit gethan, 3. U. Vbn gehen!
Vnanje deiele. '
...V' 'Rim. Naj vaznojši dogodek ~ W preteklega . tednu, meseca.ali leta—temuč celega tekočega stoletja je začetek dvajsetega občnega cerkvenega zbora, v sredo, 8. t m. .ob uri »jntraj. Tristo; in šestletje, karje sklenjen zadnji, Tridentiuski zbor (1663); od Ustih mai ni bilo več takega zbora., Toliko škofov ie tako daljnih krajev,kakor ta krat, ni; bi jo še v nobenem dosedanjih občnih zborov; kakih 600 jih bo. -— Začetne šo-g<? preteklo »redo v eerkvi sv. Petra, ap itn«!« trajali okoli šest ur; glavne, občne seje bodo v navlašČ v ta iMme«.zngrajeni veliki kapeli imenovan«, ccrkvc. Prihodnjič več o zboru. ..	.^i';;. ,<	-;•<)<'
ifejŽ.;	-L-"T: ;
M S TombMkegn, 30 nov**) Kdor zagovor Winklerjev, priobčen v <46. I- *DomM. nepristransko bere, in popra-vilih zdrave kritike presoja, ne najde v njem, kar m« >SIov. Naroda" dopisnik is Kihenberga («) podtika, ko	■	ci ^^^v.^avrj ua
t ^Tem menj ae Vam »podobi, šaliti so ' z našimi iesahij'- ker- zaupnico niso podpisali Doljak! Cičigoji kot privatne oeebe, »mpak ket župani in starešine". ii »
Wiukler se t imeni ni šalil, ampak pravi;~da «o~ mu možje tib imen *prav prijetni ljudje®, zalo jim.|vo-, tuje, naj se ne pečajo „b visoko politiko*. •
' Ii prijaznosti tedaj jih odvrača od polznepoti vi-'
'' •) Ti»U komp.rjlj. n»|*gi reftomla Wim• kU»J imo M' p'6t povfedali, da ja bili it. nov. n« jtObifa, r»zen 15 jmot Je4! Vom-puilu«, <h bodo r«deli okKirQtidi« na kmetih, ki lm»jo ktubiti ktari-ga MoJo llalita » tisti konip. "	! , .	.. ;Yr/ »
'• ,17:niilAloSbf'takaMj«io.	' '' ,a"	r K':*

itike ;'ki krv o|ik
.jk, . al je'je, v,Slo v.
ifs.h/ i' »„
imliif^kŽriMi In da politika »ploh je nokrakžn«. Nar^. brnti t Jm obbime in po-
ti,da»i jepe be«mUk omn državljanu pro«to, oče, je v»nd«r M rasni
stavni zastopniki smejo toliko od »vOjib poolaneev likor.od e. kr. «r«IntHov Zahtevati jn tlrjš^ ^ no spoštovanje*. Kje je v Winklerjerem sestavku kako raifiljebjč? Var »tem, da Ta«' v domačih pregovorih od zvonika, kopita itd. prav po domače od vj»o-ke politik*'odvfaČ« * . .' <*f* ,! < -vTl»? ^
DopMnik nttihMbnrški* «e hkaanj« nrnoga poli-tikurja po datih 1% deželnega zbora, in ker je Winkler možato besedo Izgovoril, da ga je volja o4. poslanstva odstopiti, ako ni njM0vim v0li|e«m po v|eči, lahke mislimo, da on' ^dopisnik) sate kandidije.1^K :
Jaa bi 'za njega gotovo ne glasoval, Že zarad ne-•lednoati njegove ne. Poved nevšečnemn piiareej« bil« ■o aaupnlc« Tonkli)« in Žigt>nu »ll praY sa prav neaan-puiee drugim 8 slovanskim |>oel«neem goriškimi. A kn-mo se je revež izgulnl? Od S prvlh ne vč noben« za-sluge navesti : od Winklerja p«.' po tem k« ga je dobro (?) ok los tli (7); |»a de/anokihJMridobitev tajiti ni mogel. Od njegn in tovarišev piŠ«; Pri Heek valih prido*-bitvah - nismo doapeii • do enakonravno«tl, ktere nn od dežfiimga zbora tir jati. Tedaj pridobi tor m t^i, dar na diii njegova pisari j a po nezaupnici v«em venskim poslancem l ; %'du:> \ .'.i v-m '/-.^il Ih ■>><
Tndi > zalMvlja' nam ■ Tomlne«m, ««j «• poklonimo dešelne«in zboru, nai nkn krtknmo neskonČno BvatoinooC na vm aala f. t. d. Povejte nam, kdo »to Vtj f. dopisnik, d« bomo vedeli, » kom imamo opraviti? I« ler Ž* tako hočeto imeti; Vam na v««<n«i« povemo: WkUeHev« pridobitve, koNkadln« i« «e, Že davne poznamo. VajeU p« nn« dva poelauea —- in «o«ebno n«m neznani & dr. Zlgon, za ktera ito sannoiee iŠŠojo, pridobilnf Bjanja hočemo, ne besedi I • .* ' _ _
-:>/l no	o't', .jv
'ifarn\ T;' ,'Miifl)♦ i^tifi.v '(rj*i jtf imKfct Oho^Jf
tf.b/.t.Kni vr; i . tom«	;; i-jjntiia ■ i-.t
nov. ob Gr nrt sjuirai. Od včeraj aem, od kar je glavni kvartirštab če» (^erkvjeo r Kolor odšel, «e «i prigodilo tikaj nič posebnega« Taisti moŠ]<j^ mojega polka po imen« Gerdfaj od 7. komp, katerijetakoatrašuora-smesarjen bil, jo pol are v Adamovem ol»)aČilu sa svojim bataljonom letel in pričal: jSem ranjen, nn ri-njeunl Na to jo podel, bil jb ve« omamljen^ sicer p«, še Jtivi.
Danes jo začelo, priefi —fdfj« nam, ako boso »tabo vreme <p^lOl;V-p«oe« že 6 noši vojak^ pod milim nebom .prcbivfgo -itlravt^ so v»ndar. ŠŠ p'roe«|. \ '
mfMbrer-ja, je včeraj go»p. gener«l Dormn« z zlato svetinjo okiučal, Od tukaj ho fafi KoUtr podal ipt rB% pjegovo me«to je drogi ji>odča«tnik takaišnje poveljatvp - prevsel.	. . - : ",'■> J.- -ai
Qrožno slabo vreme inuiDM> - dež, sneg m barja m nadleguje. Ubogi^' vojaki I Dane« potegnem« jo brit
■ji">'JPn Jbminee,
de živeža zmanjkavalp. u j-<m, ,..
. -Rad bi jVain. bil, ,U| malega tolegrafova^ pa od! 15. L m. je go«p.. grpl Anersperg vse. telegrafom nje o
'M bi, v^mViid^ tulaacpp 'p'a^KUs' rečeh porp-^
^^^^^fer^J-'	' I
Morda mt ,po. Bog areeo dal-^da ae bopa mogel
s Varni preji ali pbzneie ^ov^ati, ; t ,..
};;C/ V Bizanu ali ^otrn,,ako „«ečqo. aaza; prjdem— bom pisanje nadaljeval. 1 '	- i M/.iVj
V Kolru, dpe 25. nov. 2§r\. m. Ob 2 nrab popoldne fk'in6 narveči def vofne v Kf»«n ddšpeli fn h val« Bogu, ršzu ^ odzide j e straže, 8; - batiljona lotetev,!Hmo se srečno odpočili. Kakor »lišim, godilo »e je gori i-
mosovanom* kktaljoao m drugafco. Ker o« d« UdajnI-soa nsogal i« pr.priA.ti, lutk« jO bil U bktalj. kadle-govan, koliko agub je imel, Vam btn « Ud drago« kal »n len Učnega sporočil, tolike več, ker nesrečo in igmbo zadevajo naio rojako slovenske i« Celja. To je rea, da jo moral bataljon od »3 -24 nor. okoli Kuet-lak-a v strašnem vremenu prenočili ia ni mogel taiati večer ("/„) v itizau (»rili. ~
Iz kikboa amo ae v vojni ladji „8treitcr" v Kotor prepeljali, kamor amo ob d. nn prišli. Jaz aem oo v avoj prejšnji kvartir podal; moj polk pa ae je podal še taisto noč v okolioo Koto rak o.
Dhm 26. ob '/, 4 uri popoUlno. Vaa tukitjlnju vojna počiva. Ker auio reči del mezgov odpustili, mislim, da ne bo tO leto več vojskovanja. Lo Vasi nam Vdano za čez zimo pooedemo, da jih bomo napudov in ropanja od slranl valajnikov varovali: — '
Ob 6. mri zvečer. Hvala Bogu! ravno zdaj semen snopič listov -Domovine" prejel. Sreč iril včkelji igra da od inojib liobib krajev kaj novega isveOi. Ta tudi zaieljenO zemljevide sum dobil.
Kor ao je v moj dopis v 411 listu od 211. oktobra neka pomota vrinila, naj Jo tft popravim. k»» aoln pisal „naših mol", nisem mislil'vojakov polka Maroj-čifta,—ampak domačega regimenta Tržaško Goriškega. Saj ne morem pozabiti, da sem nekdaj v njftrtt SltiŽII in da k taistem« polko spadam; zavoljo tega Ho mi rado zaroka .domači regiment .
Tudi meni se čndno zdi, da jo moj telegram - v omenjenem listu „D." tako neratom^iv v Gorico prišel. Jas sem tole telografati dal: „Od prvega novembra sem velike bilve i. t. d."— Gospod telegrafist pa, kor ne raz u nt o nobenoga slovanskega narečja, Je tisto nč-umuoet telegrafa!. (I^ep telegrafist to za "čisto slovansko deželo. Vr). Da jo lo kar sem Vam 27. oktobra Sporočil (glej 4fi. list „Domovliio"^ čista resnica, upam da mi boaie po sporočilu o grozovitnosti Krlvošljauov verovali. Ljudje iz 2npe med Kotroin in Budvb ko pravi vitezi nasproti prebivalcem KrivoŠljo. Ti so hujši kot zvorina. — Ako so človek sam no prepriča, no moro verovati, da mora človek tako grozovit biti. *) Joz sem našo nesrečno ranjonoo in mrtvo vojake osebno videl: vsi so brez nosa bili — Ko smo so 23. nov. nazaj proti Uizaou vračali — sem vidol tndi poleg stezo en koatjak (skelet) enega naših vojakov brez spodnjo glavo. Vši oficirji od nadvojv. Alborta, razun majorja, so bili raz-mcaarrjcni in v skalovji na glavo postavljeni t razko-račcuimi nogami nu v zgori.
Pravo ate zadeli, ko sto v „Domovini" rokll: „Daj-ic Bokeljem šole, šole iu še enkrat šolo" in L d.
V	Kotru 29. nov. Od mojega zadujoga pisma so ni tukaj v Bokali nič novega prigoddo.
Danes je zuani vojak Gcrdaj od 7. kom p. polka Marojčiča, o katerem sem Vam iz Cerkvice pisal, dajo grozovituo ranjen bil, umrl. ltcvcž je bil tako razmesarjen, da so ga morali zdravniki na 42 krajcb zašiti.
O našem vračanju od Dragatja, 23. nov., je 8. bataljon lovcev, kateri je kolono kot zadnja straža od Crkvjce nazaj napadov branil, šc le 24. v liizan prišel. Vstajniki so celi bataljon tako hudo napadli, da se je moral s steze na skalovje umikali in so tako velikih zgnb varovali. Pri tej priložnosti sta bila dva Častnika ranjena, vojakov 7 mrtvih, II ranjenih in2l pogrešanih.
Dva lovca (eden podčastnik) sta bila vjeta. Podčastnik je kleče io z vzdignjenima rokania. prpail, naj bi mu vstajniki (večidel mladi fantje) nič žalega no storili. Ti pa so mu narprej s handŽarom roke odsckli -potem pa ga v prsi ustrelili. Tako pripoveduje lovec podčastnikov tovarš, katerega ao izpustili in mu zavoljo tega nič žalega no storffi, ker jo eden valajnikov lovca iz Gradišča (Icrdnjavc pri Gorici) poznal, kjor je bil v ječi.	^ r ., . ,
V	salioto,-27.' nov. ob~9. Urf,Jte bilk' pri tukajšnji sodniji končna obravnava s popom Tonovič-cm iz O-strogc pri Rudvi' Jaz som tudi cu hip nazoč bil. Ta župuik spodaj o iMajno jo bil sbtoieu velikega Izdajstva.
•) I). achrrklichate der SchrnOken iat der Vetuch In Reinrm W»hn! — Sicer pi »o »e o puolih « Italiji enako iftoiSvitoati apo/o-č»Le... — Gorje mu, kdor je uaoraik« liokaljav, a«4*<ije valaje, prelivanja krvi in v»eli ruaifa groiovillkoali krivi	Vr-
Ker ga pu nagla aodba ol mogli obsoditi^-bodš Ijto-' če a rodol sodbi v Zadru. Da jo bila obravšava v laikom jotiku, akoravuo pop tega jezika ni razumol—to nI rilft novega, pa žalostno Ko ga je predsednik vprašal: m Si razumel"? wNo", odgovori pop Touovič. Na to ma jo p edsednik na kratko obsodbo prestavil v slovanski jo-' zlk in— končana je bila obravnava! Tonoviča, no več mladega moža, lepe visoko postave, prevzeli so ikb-1 darji iu nazaj v ječo odpeljali. - Tukaj jo »sok uradni-jah laški Jezik mlini uradai, iki ui na euega tukajšnje-Aujega prebivulea nisem uulolol, da bi no govoril po slovanski. Tudi županstvo (magistral) uradujo lo r»o laiki. ICden aasnsaoro takajtuje lupanijo, ao vo hud Lah, mo jo včeraj, v nedeljo, tako »ujezil—da nisem še v cerkev iti mogel. Jaz soui se, namreč, v mestno hilo podal, da bi nekaj porjijUl. Tega Laliona lepo najirosmi, naj bi mi za odrajtani denar pohoLnico napravil. Ta spiaka mi mililo odgovori: „lo non aooo il v-.ntro seri-vaule"! I)a takega odgovona nisem mirno poslušal razume ho samo. Mod drugim som ma tndi to zsrclal: „Co z iusiio tako govoriti), kako b ubogimi kmeti ravnale 1 Pač Bog pomagaj revnim Morlakom"! Kosom se pri gospod županu čoa tako oboakaujo priložil—asi reče, da tisti gospod ui pri čisti pameti. - Vidite tedaj, ludi norci vladajo ubogo tukajšnja ljudstvo. —
Iz BeČa, 3. doo. — y —. giuoči, a dec., so napravili lok njimi slovenski dijaei prekrasno besedo v spouiiu rojstdega dtio.vu, mrtvega, u uoumrlega slovenskega pesnika Kr. Prešoriia. Obhajali so ta poinaaljvi dau s pravim slovanskim srcem. Na vsaklsreoi obrazu so jo bralo sočutje do slovanskih narodov. Zaitopaa jo bil Dalioaliuec iu fieh, llroval iu Poljak, Serb iu lius. Vsi smo se združeni Jako radovali, sinovi ono maj ko — Slave. — Program jo bil ta lo:
I) Predsednikov jnizdrav.
2/ „&ujl« bor", »bor z glasovirom, besde J. Ko-
seskoga, najiov II. Ipavea; spremljal g. IL
Lokar.
3)	Govor g. Fr. Lovca,
4)	„Struuam", zlior, hoaodo Gr. Prešerna, napev
D. J on k o-v.
f>) Picoc na glasoviru.
(5) nNa Krkonošich", zbor, besodo Pieka; napo v
F. Tovačovskega.
7)	Fantazija, igral najgoslih g. J. Kofl; na gla-
soviru spremljal g. H. Lokar.
8)	„Na moru" zbor., srbska narodna, napov D.
Jenko-tov.
9)	^Popotnik", zbor., bosede I. Strela, napev A.
Nedvcda.
I	10) Zabava.
j	Vae jo bilo tako izvrstno, da boljšega pričakava-
ti ni bilo mogoče. Posebno dobro so ae obnesli gg. pev-ei, kojili jc bilo s povovodjem II). Gospodov se jo bilo doslo zbralo iu tudi nježnih gospio nismo pogrešali.-— Telegramov nam je došlo 12, in sicer od vaoh krajev, šo celo iz Kolora, bsitio iz Gorico nič. Beseda se je pričela ob I/,8 in dovršila po II, Da jo bilo potem govorov, napilnie, petja uo konca, no kraja, mi ni treba šo* omeniti nc. *)
Ootnaoi novičar.
(Odhod prevzv. kn,- nti/Lilcofa k cerkvenimi zboru). Kakor smo v poslednjem liatu napovedali, so odrinili Nj. eksc. protekli petek, 3. dcc., po noči. — Tisii večer pred, ob 4 ur., boso podali v prvostolno cerkev'. Blagoslov je bil alovosnejši ko po navadi. Po litanijah in molitvi od „sv. Doba' so odmolili v koru „i<inera-riuin" (popotnico), potle so jo dal blagoslov. Sred špa-liro bogosloveev ho zapustili za nedoločen čas častitljivo svojo stolnico, obloko so iineli popotno. Akoravno se ni po mostu šo vodelo, kedaj prav sa prav Nj pre-vzt. odidejo in kedaj bc od cerkvo poslovč, vendsr jc bila v malo trenutkih vol. eorkov polna in bo bili nad škof in ljudje vidno ginjeui. Namesti po noči so Žo pri odpeljanji iz cerkvo po vsem mestu zvonovi popotnico zapeli. Na kolodvoru o polnoči [so je naredilo po
•) Doila nta nam Ao dra druga dopiaa o Irj braedi, pa imn pr" rnorali iipuaUli inoljn |iomaiiJkaii,a proalora.	—Kr
nakljsčbi, kar m po poprejinjcm dopisovali,—zarad, xflirikov—al moglo: snidli ao ae trije iko^je Kranjci \, naš, Triaiki iu Ljubljanaki; a Trisikim je bil tn4> tarč. dr. Dobrila i*, Poroča. — Po ,telegramu doilem -v. Gorico v ponedeljek zjntraj, ab pnftli naii viti paalirji ▼ Rim v nedeljo, 6t. m-, ob 10. uri dopoldne, — Nai kn.-nadikof ao vseli a sabo dv. kaplana uad&k- tajnika, g. J. Globočnik-a.
(Kmetijski učitelj g. Fr. FovU) je iaMl v ponedeljek, 0. t. m., avoj prvi govor o .mlekarstvu io si-raratvu". Kraaea organ ima; razlaganje je bilo prav zauimivo 1'oaluAavatvo je bilo akor veči del gospojsko; teleti pa bi bilo, da bi priAlo v prihodnjo več kmetov, ker taki govori ao prav za prav aa-nje*
(Ihdtonkm pranem te.) V lt»l<*\ji na i (al Maji ■• j a aatanovll «U» »ikanaL L* vikana Je oiimenjeii r. J. M*S<*la« Itird. fcoap. ia' učila)) r lluaatiiau. Na ^jeguvo <na*Ui fojiT.i i>t>>vi&Jbijk y. Altjhl Tijmtlt.

l^oi^lujiio.
Gosp. Matiji Dočaka, županu v Solkanu.
' : Vi sto uii Čast akazali, da ale mi po„ javni poti", namreč |M> „Wlov. Narodu" piamo poslali. Nočem, da ]K>rečete, da uo vem tega, kar snodolmost zahteva ; odgovorim Vam tedaj, iil sicer tudi po iavni |M»ti. Vi pretresate nekoliko to, kar sem piital v 46. listu » Domovine in pravit« med drugim, da nem „ naštel celi venee zaalag u, ki jih imajo alov. poslanci pri goriških Hlovencib.— Kaj so ti poalancl v deželnem zboru za-slutili, kaj zakrivili, ie zapiaano in oatane zapisano } vse eno pa je, kako Vi o tem amlite.
Pravite potem, da ui nd treba vedeti, čo kteri Doljakov itd. več zna, kot se podpisati' kajti da pri ao niste ie za pisarja ponujali. Pa kaj bi se hotli Vi pisarja ponujati, ker ie ssmi pisarja potrebujete, da piio na in reč za Vas pisma, ki jih zda) temu, zda) o-ii emu po „Slov. Narodu" pošiljate?
Jez aem Vam svetoval, da ne pečajte ae a veliko politiko; ?i mi odgovarjate, da „no morete mojega aveta poslušati in samo pri drevesu in lopaH ostati." Če ne morete, je meni prav, pa obračajte, kakor, Vam se ljubi, a lopsto tadi veliko politiko. In;to Vain ro-Čem brea vae šale, da ne bote mislili, oa' bi rad, kakor ae Vam zdi, „ absolutistično gospodaril podeljeno Vam avtonomijo.4 Veste, kdo bo&o absolutistično go-a pod s riti? Tisti, kteri daje, kakor Vf,"„ kot iapan* deželnim poslancem zaupuioe in nezaupnice v imenu občino, od ktere pa ni dobil za tO nobenega pooblastila.
1'ripovedujote mi, da ste tudi Vi eden tistih nasprotnikov, kteri šo goriškim poalancem, ki so e. k. uradniki, ie večkrat vojsko napOvodall. Pa kdo Vam brani biti med njimi? kdo so Vaše vojske boji? kdo mara za to, ali ste jim Vi nasprotnik ali prijatel ? „Da jo bila vojaka do zdaj uradnikom ugodna "—tako govorite nadalje— _ eahvsliti ae imajo le nevednoHiljudstva, ki jih je' volilo. u In vi volilci zahvalite se goepi Matiji Doljaku za njegovo lepo vljudnost in pohvalo! „ Upanja pa Vas navdaja "—pristavljate potem — „da, ko ae bo ljudstvo zavedelo (! \), bode vojska le uradnikom, kakorien je g. Herman, ugodna. ".Le pustite gosp. Hermana; on gotovo ne čaka tega, da mu pp končani „ vojski a venec zmage Vi okoli aenee ovijete.
Svoje phmo sklepate s temi-lo zmres pomenljivimi besedami: „ S tem pa, da ae je cestam in ljudskim šolam pri pomoč iz deželnega zaloga podelila, ne veste, da ste *) nam v primeri tri groše iz žepa potegnili, od kterih le enega ste t našo korist obrnili, dva pa ste v latko dolino za lafko ijadstvo splavati postili? "— Tako mislite Vi, oče župan? Jez mislim dragači. Poalu-šajte I Goriška dežela plačuje na leto kakih 426.000 gL vseh izravuih davkov, od kterih pride akorej polovioa: na Italijane, druga polovica, in Ae kakih 5 do 10 tisoč več, pa na 81ovence. Unidan nam je aai „goriški' Rihenberčan " ali pa „ riheuberiki Goričan "-r-ae vem več, kako mu je ime, — ki ga pa Vi dobro poznate— razkladal, da obstoji deželni zalog v _ naiik iuljik hotel jo reči : v žuljih tistih, kteri z davki vred pla> čujejo 16 odstotkov doklude za detelns potrebe, in ai-
m) S« vi, da eetar$ki uradniki; a«J gorarit« I« o ajik. P».
cer vaakteri po pdtnari avsjih izravnih davkov. Čeola-; čujejo tedaj Italijani akorej-pol vseh 4* V kov,> jsoiitao, da plaiuiaioitodi, saalo da no pol doklad, ki jih po-* trabnje dsiela, pa,ne aamo xa—se,;tenmA tadi u du, kakor plačujejo, (ker pri naa ne poanamo dualizma), tudi Slovenci doklade tako za h ai, kakor za - nje. Pa ker je Bog dal več »as, ko njih, namreč, aas okoli 140.000, ujih na lo okoli 70.000 dai, la ker prebivamo mi skorej na 4 petih delih, oni pa na euei* samem
Iietom delo eelc usie dežele, naj vsak aam prorajta, am gre več, bodi za dežela! odbor, kteremu daj njo več opraviti Slovenei. bodi sa bolniiuiee, za ospljsnje kozio, aa. usjdetine, za blaznu (norej, za žaudarmerijo, za gnanoo, zaooato itil., namreč ali v „ laško dolino ali v alovenako hrib«. In kod hodi že let komisij<? za odkupljeoie zemljiAčuih alnžupali, po I>*bib> ali po slovenaklh obči nah, komisija, ki slaon deželo vsako le* to kakih 10.000 gold., Torsj v 12 lotih I^OS)00 gld ? Je ne plačujejo tako dobro Italijani,, k j jo poanaju lo po ImenU, kakor Sloveuo«, pri klerih ima tojhko opravi? li ? Smo li toda j ml Vam .tri groše' ia iepa potegnili, oil kterih amo le enega v Vašo koriat obrnili, dva pa amo v lašku dolino za laik o ljudstvo splavati pustili
Pa niO bo temu ie kakor boče( zdaj . vsaj vesla, Hlovoncj, kje si imate iskati snega prihodnjih deželnjh puslanoev; on Vsin bo pomagal najti fee drugih, k| bo« do znali ajioluovati vate Želje. On, s unimi vred« bo akrbel, da naie ^Judatvo uo ostane v a nevednosti*i on m' uradnik, ia kar . več velja, je tudi s drugimi vred napoVedal vojako . Uradnikom v dajbelnem zboruj on sedanjim našito poslancem , pod prste gleda", kaj
Z odi ikrlvajo; pa ae bo drugači .brigal, kakor oot, bi li nam naio atanjo io aai.poloiaj polajšal "; z euo besedo, o«, a6 svojim pisarjem, ki je bistra glava, ua atrani, knials n^ooi, da . aplavsjo ia cele deželo vsi groii. iuf Kraa, v Brda ip na Tominako, da bodo naii Slovenci,lahko v njih plavali 1
V tominu. 6, decembra 1869. , > .
•	. ;,. .	Winklor\
„ Šlo v. Narod "
je naial |e zopet dlako v jsjcu in potrdil tako staro resnico, da kdor išče, »ajde. V neki opazki v listu 48. aDom". smo rekli: „Naj , boljši politikarji so tisti, ki vedč, kaj se o^ Dunaji %a kaliaami godi, a ne tisti, ki zajemajo politiko U iz. časnikov". S tem amo hoteli reči, da, kdor je leta in leta na Dnnaji in ima priljlio, slišati in videti, ka| ae v tiatib krogih godi, ki včliko.politiko delajo, ima širji horizont, hiatrej-ii vid, ko tisti, ki mora vsakočaano politično situacijo samO iz časnikov posnemati, vae |e po kombinacijah ugibati. Če kdo ve, kaj se za knlisami godi, ni dolžan hvaliti In držati so tega, kar ve; ali to Jabko stori, kar modčr vojslovo^ja, kteri ve, kje iu kako je naaprotna srmšda' razpostavljena, ali kteri je neprijatlov bojni na-črtek zasačil. Tak vojskovodja goloto reči drugače sodi; ko ubogi'prostak, ki ne ve in vidi, ko kar se krog nJega godi. To amo hoteli reči, ,in lo m" smešno, tudi ko bi res bilo plagiat' po.^g. Svdtcu. V tem zinialn znabiti, da Je naš izrek res »značajen za politiko, ki se v pDom". dela"; oa vsak način pa značajeu za politiko, ki ae je delala t »lev. kluba Goriškem, na kterega razprave ae oni izrek —
Loterijske itavilka. V Grade« 4/ia- M. 23, 81, 44, 3. Na Dunaj % 43/64, 13, 24, 38.
Boranl kar« 7. decembra Metali.' narodno posojilo 69:80; London 124:16; adijo srebra 121:60; cekini 6: §4:
(H
OGLASNIK.
Alleioigea Haaptiager voa Sprengrpulvor Dynamit
nebat Gebrauchaanv/eisun^ bei Makler A Kschenbaoker in Wien-