;                        Zajec in jablana.
Spisal Polenčan.
W ^^^v^J uda zima je pritiskala. Vsaka žival je najrajša v svojem ^^^j^^^Ss!^ kotičku. Večina se jih je že jeseni preskrbela z živežem I r^W\l za zim0- ^e ubogi zajček se ni mogel preskrbeti z ži-I     tČ^*W^I   ve^em- Stiska se za grmovjem, dokler ga lakota ne po-
|E       y>ai          Nekega večera mu zopet zapove trebušček z ležišča.
Napol zmrzel tava okolo, a nikjer blizu ne dobi ničesar
za zobe. Le daleč je vedel za mlad sadni vrt. Želodček ga  prisili   tudi tja.
Ko pride tja, hoče takoj pri prvi jablani ogrizti kožo. Ta pa mu reče: ,,Ne daleč od tukaj drži pot jako po samem. Po tej poti je šel pred neko-liko urami mož, ki je nesel v košu mrvo. Stara hruška pa, ki stoji ob poti, mu je potegnila iz koša nekoliko mrve. Ta mrva leži še sedaj tatn. Pojdi tja in pusti mene, ki že itak komaj stojim zaradi prevelikega mraza."
Zajček misli, da ga hoče jablana prevariti in noče iti pogledat. Obje že prvo drevo in gre k drugemu. Pa o joj! Kmet, ki ni hotel trpeti škode na drevju, je nastavil volka, in zajček se je ujel.
V smrtnem strahu vzdihuje : ,,Zakaj nisem slušal jablane? Najedel bi se bil lahko dositega, čeravno nekoliko slabše hrane in bi se sedaj najbrž ne nahajal v tem groznem položaju."
Vso noč je trpel zajček na smrtnih bolečinah. Proti jutru pa je prišel kmet in ga razljučen zaradi škode pobil s palico do smrti.
Li||:"  jjHu^^^B'  ' ^^^^ '    f^^^m     i        ^^r^i^K!S»^\
l>  Trije učenjaki  =ca