il. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100’— Pozamezna številka 10 grošev.
Leto Vili.
Dunaj, 23. majnika 1928.
Št. 21.
Blnkošine misli.
Spet enkrat imamo volitve za seboj. Bile so na splošno prav živahne in bojevite. Sicer je pa to navada pri občinskih volitvah. Lokalna politika vsekakor bolj razburja, vznemirja, razvname, zmeša in loči duhove kakor deželna, državna in celo svetovna politika. Lokalna politika operira le preveč z osebnostmi, prezira stvar, jo potiska v ozadje, oslablja razsodnost, povzročuje kratkovidnost.
Zato pa prijatelji, ven iz tega vrtinca, da vas ne požre! Pomirite se, možje, in zamislite se spet v večje, vekovitejše misli, ki so edine zares vredne, da jih vsekakor razmišlja in premišlja razumna božja stvar.
Spet zvonijo binkoštni zvonovi! In skrivnostni binkoštni vihar, ki ga zaslutijo in občutijo samo verno odprta srca, gre po božjem svetu. Vstanite in prisluhnite zvonenju bin-koštnih zvonov in bučenju binkoštnega viharja, vi, ki ste se zakrili v jarkih domače politike, pa tudi vi, ki ste se zarili v zemljo, kakor da bi hoteli iz njenegač osrčja izsesati in izkopati večno življenje, kakor da bi hoteli in zamegli z materijo nasititi svoje lačne duše, ki v nepomirljivem nagonu hrepene po duhu.
Kaj nam pa kličejo in vpijejo v naša gluha ušesa in trda srca binkoštni zvonovi? O praz-niški skrivnosti, svètoduhovnih Binkošt nam pripovedujejo binkoštni zvonovi, nam neumorno pridigujejo binkoštni vihar. Ta prazni-ška skrivnost binkoštna pa je skrivnost cele svetovne zgodovine, skrivnost vseh pojavov človeškega življenja.
Dva duha sta, tako nam priča ta skrivnost, dva duhova sta, ki v zadnji instanci odločujeta o poteku svetovne zgodovine, ki dajeta smer vseobčemu in posamičnemu človeškemu življenju: sveti Duh in hudi duh. Prvi je duh edinstva in ljubezni, duh družabnega reda in socijalne pravičnosti, duh miru in mirnega ustvarjanja. Drugi je duh razdvajanja in
sovraštva, duh družabnega nereda in socijalne krivice, duh nemira in uničevanja.
Ta dva duhova se borita med seboj od začetka sveta, od tiste prve revolucije sem, ki jo je uprizoril Lucifer s svojimi pristaši. 0-rroci človeški pa služijo ali enemu ali drugemu.
Pod vplivom binkoštnega duha so postali razdvojeni, raztrgani, s sovraštvom napolnjeni Adamovi otroci „enega srca in enega duha". In ta enosrčnost in enodušnost je rodila v jeruzalemski krščanski občini čudovite sadove vzornega družabnega reda in socijalne pravičnosti. Nastal je tisti zares sveti komunizem, ki je izvedljiv edinole med ljudmi, ki so polni svetega božjega duha, ki je pa najmanj mogoč med tistimi, ki iz samoljubja najbolj kričijo po njem.
V službi tega duha so postali preprosti galilejski ribiči obnovitelji celokupnega dru ■ žabnega reda. Padle so verige z rok in z nog tisočkrat ubogih sužnjev. Čut za pravico in resnico se je spet vzbudil v človeških srcih. Gospodarsko oderuštvo in izkoriščanje se je moralo pod tem čudovitim vplivom umakniti tako daleč, da je prišlo do zakonite prepovedi jemanja obresti. Cerkve, šole, prej nepoznani dobrodelni zavodi so vzraščali kakor gobe po dežju iz prenovljenjega osrčja pokristjanjenje in poduhovljenje družbe.
Pa tudi hudi duh ni miroval med tem časom po prvih Binkoštih v Jeruzalemu. Brez prestanka je razbijal enodušnost, raztrgaval enosrčnost, netil ogenj samoljubja med poe-dinci, med družinami, družbami in narodi. Nastajali so razdori in razkoli v verskem življenju, začel je poganjati svoje korenine samoljubni nacijonalizem, kojega strahoviti izrodki so se razodevali v krvavih vojskah tja sem do zadnje velike svetovne vojne.
To po hudem duhu podpihnjeno samoljubje je rodilo vedno bolj rafinirano gospodarsko izkoriščanje, je rodilo gospodarski kapitalizem, ki je ustvaril nove oblike že odpravlje-
nega suženjstva, cele armade sužnjev, revežev, proletarcev. Osvojil si je tudi večino izobraževalnih, dobrodelnih ustanov, da na ta način prepreči človeštvu ugodno, njegovim nakanam pa neugodno rešitev socijalnega vprašanja.
Če pogledamo danes po svetu — in ni treba gledati ravno v daljno Mehiko — vsepovsod opažamo, da se širi in množi vojska hudega duha, da dobiva vsaj na videz vsesplošno nadvlado duh sovraštva, socijalnega nereda in krivice, duh nemira in uničevanja. Kam nas bo vedla bodočnost, če gre ta proces v tej smeri naprej? Ali je v naši oblasti, da ga preprečimo? Saj v neki meri gotovo. Vsak po svoje in vsak v svoji meri.
Binkošti so dan ločitve duhov. Vsak izmed nas naj si izpraša vest, kateremu duhu da služi! Odločimo se na novo za duha edinstva, ljubezni, družabnega reda in pravičnosti, za duha miru božjega in mirnega ustvarjanja. Služimo temu in samo temu duhu iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, z vso svojo mislijo v govorjeni in pisani besedi, v odločnem in moškem dejanju v privatnem in javnem življenju, služimo temu in samo temu duhu ljubezni in pravičnosti, ko pride spet enkrat čas zato, tudi z volilnim listkom v roki.
Blagor tebi, človek, blagor tebi, družina, blagor tebi, družba, blagor tebi, narod, ki stojiš v velikanskem odločilnem svetovnem dvoboju med božjim in hudim duhom v taboru svetega Duha. Končna zmaga bo tvoja in živel boš vekomaj.
i POLITIČNI PREGLED I
Avstrija. Vodja monarhistične stranke, polkovnik Wolff, je bil aretiran, ker je izdal letak, na katerem poživlja Madžarsko, da ako avstrijski uradi Belo Kuna ne izpuste, da vpade s svojim vojaštvom v Avstrijo, osvobodi Kuna in ga vzame s seboj v Pešto. Letaki so bili zaplenjeni, Wolff pa je romal za zamre-
|	PODLISTEK	ffl
Reberški Ožbej :
Kapelški punì.
(Nadaljevanje.)
„To vam je malo mar, vsak po svojem, le vi za vaše stvari, mi pa za naše."
„A, nečuveno, predrzno," zbesni flegar in se kar trese od jeze, „to ste naravnost puntarji, v ječo slišite."
„Pošten človek dosedaj še ni bil kaznovan," reče mirno Bajdi iz Lepena.
„Pa boste čutili moč oblasti, le čakajte, vi butice^kmečke!"
„Če je še kaj pravice na svetu, še ne tako hitro, saj še imamo cesarja," pripomni Lipš iz Remšenika.
„Da, na cesarja se sklicujete, na drugi strani pa ste mu nepokorni, ali vam ni ukazal, da morate odvzeti tiste cunje od one podobe, ki jo vi častite kakor Boga, a ni drugega kakor kos lesa."
„A, tako govorite, sram naj vas bo!" vzrojijo vsi kmetje, to je brezvernež, ki bi najrajši odpravil vero. Cesar o teh naredbah nič ne ve, samo vi luteranci izdajate tako brezbožne odloke.
..Molčite!" zarohni flegar, »naznanim vas komisarju."
„Le idi, saj si nas že itak dosti tožil in stiskal. Rajši svojega pankerta boljše vzgajaj, nas pa pusti pri miru. Le čakaj, mogoče ni daleč. da te Bog kaznuje za tvoje hudobije," kričijo kmetje in stopijo bližje. Nekateri že dvigajo pesti in gledajo divje.
Flegar Reitrer vidi, da je dregnil v sršenovo gnezdo, zato skoči hitro k Bošteju, kjer je imel izprežen voz in da takoj vpreči, ne da bi čakal prošta; zakaj preveč ga je jezilo, da so ga kmetje tako osramotili.
Kmetje so se smejali, zakaj zdelo se jim je dobro, da so mogli oovedati flegarju to, kar je že davno zaslužil. Zato so jo udarili h Koclju in čakali tam na izid pogajanj z gospodom proštom.
Flgarjev voz je bil že vprežen. Pomagal jv Škopnik, ki je spremljal svojega pokrovitelja k Bošteju, da bi bil varen pred razjarjenimi kmeti.
Flegar se je vsedel sam na voz, ker hlapca je poslal na svojo stanovanje, da mu tam nekaj uredi. Dirjal je hitro po trgu, da bi ga kdo ne napadel. Ko je bil že zunaj trga, je vozil počasneje.	•
Solnce je pripekalo nenavadno vroče; bilo je izredno soparno. Nad Trobejevimi pečmi so se zbirali na nebu črni oblaki. Naenkrat potegne močan veter, nebo je postajalo vedno bolj temno in čuj — od daleč je že grmelo.
Solnce se je skrilo za črnimi oblaki, ki so zakrili kmalu celo nebo nad Kaplo. Flegar je pogledal v nebo in pognal konja, videč prihajajočo nevihto. Že je pri turških šancah. Sedaj nastane silen piš od Reberca sem, grom sledi za gromom, bliski švigajo in strele udarjajo. Naenkrat potegne silen veter, nekaj debelih kapel dežja pade na tla — trenutna tišina — v tem trenutku se zasliši strašen pok — strela je udarila tik flegarja v trdo skalo. Odluščil se je od nje velik kos in padel pred konja na cesto. Že itak prestrašena konja se splašita, vzpneta kvišku in spustita v besni dir. Flegar drži za vajeti kolikor more, toda konja sta bila močna in nista se dala ukrotiti. Zdajci začne padati toča. Konja sta besna in v strašnem diru hitita naprej. Došla sta do mesta, kjer stojijo vislice. Cesta se nagne navzdol, konja naprej — svetel blisk — strašen grom — konja kreneta namesto po cesti naprej čez most po ozki poti navzgor in naravnost naprej. Flegar ne more več zdržati vajeti, ki se zapletajo konjem pod nogami, vidi, kako drvijo naprej — zakriči in kliče na pomoč, a prepozno. Konji so skočili v stran in telebnili čez dlobok prepad naravnost v Belo, potegnili voz s flegarjem vred s seboj. Grozen krik — Marija pomagaj — nekaj časa pljuskanje v vodi, nato pa je nastalo vse tiho; šumeči valovi Bele so razgrnili svojo odejo nad mokrim grobom ženeškega flegarja Reitrerja.
(Dalje sledi.)
žena okna. Tak človek bi prej spadal v norišnico. — 2e dolgo se vršijo pogajanja med zvezo in deželami, na podlagi katerih bi naj zveza dodelila deželam nekoliko več davčnega denarja. Zveza pa noče dati denarja od sebe in tudi ne odstopiti od svojih prvenstvenih pravic pri delitvi davkov, če se dežele ne podvržejo kontroli, katereobseg se začrta ustavnim potom. Vpostavi se nadzorstveni odbor in dežele bodo morale izvršiti vse sklepe tega odbora, ako nočejo biti kaznovane. Dežele se te kontrole odločno branijo, ker bi izgubile na svojih samoupravnih pravicah. — Poljedelski minister Thaler se je na zborovanju tirolskega Bauernbunda izrekel za zeleno internacijonalo in povdaril, da se bo mogla Avstrija v desetih letih sama prehraniti, ako se bodo uporabljali samo domači pridelki in če se bo pridelovanje stopnjevalo in moderniziralo. Tudi na gosposko mizo morajo priti samo domači pridelki. — Srednješolski profesorji zahtevajo, da se zenačijo njih plače s plačami akademično izobraženih zveznih uradnikov. — Ko se je dr. Seipel vrnil s Češkoslovaške, je takoj stopil v zstik z opozicijo, da bi ustvaril podlago za mirno bodočo parlamentarno delo. Ravno v tem času pa je podal nekemu nemškemu listu izjavo, v kateri je nekoliko razžalil socijalde-mokrate. Vsled tega se z njim niso hoteli pogajati o delovnem načrtu. Vlada je predložila nov cestni red, po katerem se bo moralo pri-čenši z letom 1930 voziti na desni strani, kakor imajo vpeljano tudi skoro vse sosedne države. Preden se pride na vožnjo na desni .strani, se morajo izvršiti velika dela pri železnicah itd., zato stopi zakon v veljavo šele pozneje. V odborih se razpravlja o zakonu proti terorju in o spremembi porotniškega sodišča. Tukaj pa gre delo zelo počasi naprej, ker socijaldemokrati obstruirajo seje z dolgimi govori. Eisler je govoril zadnjič kar tri ure nepretrgoma. — Mussolini se na vse mogoče načine trudi, da bi preprečil preložitev zastavnih pravic s strani Amerike in drugih držav, da bi Avstrija ne mogla dobiti novih kreditov. Intrigira pa tudi proti jugoslovanskemu posojilu v Londonu. Vendar je prišlo že do sporazuma z Angleško, Francosko, Holandsko, Švico, Dansko, Švedsko in Norveški). Tozadevna pogodba bo kmalu podpisana. Po tej pogodbi mora plačati Avstrija svoje dolgove, ako prične v letu 1934 v 251etnih obrokih, ako pa prične leta 1929 v 401etnih obrokih; v drugem slučaju ni treba plačati nobenih obresti. Skupen dolg v teh državah znaša 528 milijonov S.
Ne samo politika, marveč tudi gospodarstvo. V Hiittenbergu je Alpina fužinska družba odslovila obratnega svetnika. Nato so delavci pričeli takozvan „divji“ štrajk, stavko, pri kateri niso vprašali svoje stranke. Ta stavka je razburila vse delavstvo po Koroškem in Štajerskem in bilo se je bati, da se razvname štrajk v dneh, ko se je podjetju posrečilo dobiti zopet nekaj več dela in zaslužka, ne samo podjetju, marveč v prvi vrsti vendarle delavcem. V teh razmerah, ko se vsled nesrečne politike ne pride nikamor naprej, poživljajo strokovnjaki, naj si gospodarske organizacije pomagajo same, naj se delodajalci in delavci skupno organizirajo, skupni njihovi sklepi bi bili v položaju prisiliti parlament, da njihove sklepe odobri. To se pravi: naj bi se n. pr. delavci družili s svojimi delodajalci: tovarniški delavci s tovarnarji, obrtni delavci z o-brtniki, kmečki delavci s kmeti. Prospevanje kmetijstva je v prid kmetu in poslu, prospevanje industrije je v prid delavcu in podjetniku. A dandanašnji se je pognala vmes politična agitacija, ki ovira in ustavlja vsako skupno delo in spravlja podjetja v propast, s podjetjem seve tudi delavca, ki mora uvidevati, da mu politični agitator podjetja ne more voditi: nekaj drugega je deio, nekaj drugega prazno govorjenje in ščuvanje.
Poslanec Pivko za narodne manjšine v beograjski skupščini. Razpravljal je predvsem o položaju slovanske narodne manjšine v Italiji ler naglašal, da so odnošaji med Jugoslavijo in Italijo v prvi vrsti odvisni od tega položaja. Odnošaji se tako dolgo ne bodo zboljšali, dokler Italija ne spremeni svojega postopanja napram Jugoslovanom. Sedem tisoč Italijanov v Jugoslaviji ima 6 svojih šol, to je ravno toliko, kakor so jih imeli pred vojno v Avstriji. V vsaki teh šol visi slika italijanskega kralja. Pol milijona Jugoslovanov v Italiji pa nima
niti ene šole. Od 333 srbohrvatskih in slovenskih šol na bivšem avstrijskem ozemlju, ki je pripadlo Italiji, na katerih je bilo skupno 816 učiteljev, nimajo danes naši rojaki niti ene več. Prepričan sem, da italijanski narod ne ve, kaj počne fašistična vlada v Istri in Primorju. Za časa italijanske okupacije je italijanska vojska razdeljevala brožure med Jugoslovane, pisane v slovenskem jeziku, v katerih je obljubljala večjo svobodo od one, ki so jo imeli v Avstriji. Obljubljala je popolno ravnopravnost. Takrat smo upali, da bo Italija spoštovala osnovne človeške pravice, ona Italija, ki obstoji na tem, da je kulturna in civilizirana država. Predstavniki italijanske vlade so takrat izdajali deklaracije in na vsa usta izjavljali, da bodo ščitili osnovne pravice in človečansko pravo jugoslovanskega življa. Toda niso jim vzeli samo šol, ista usoda je zadela tudi cerkev, duhovščino, vse kulturne in humanitarne organizacije, ki so danes razpuščene, njihovo premoženje zaplenjeno, listi v jugoslovanskem jeziku ustavljeni, tiskarne uničene. Jugoslovanska vlada je za vse to gluha in slepa. Do-č.m mala Avstrija odločno nastopa proti fašističnemu barbarstvu, še ni bilo slišati, da bi se bil eden jugoslovanskih diplomatskih zastopnikov zavzel za pravice naših bratov, ali da bi vlada podvzela primerno diplomatsko akcijo, da prisili Italijo k spoštovanju osnovnih pravic narodnih manjšin.
Kitajska. Japonska ofenziva je bila z zasedbo mesta Tsinanfu in šantunske železnice ustavljena. Japonska je stavila sedaj sledeče zahteve: povrnitev škode, kaznovanje krivih kitajskih vojakov in častnikov. Ako se ti pogoji ne sprejmejo, obdrži Japonska zasedeno ozemlje kot jamstvo. Japonska odklanja posredovanje Društva narodov. Da Japonska obdrži svoj položaj, pritegne v Šantung nove čete. — Meščanska vojna med južno in sever-nokitajskimi četami traja dalje. Bojna sreča se jc obrnila na stran južnokitaljskih čet, katerim poveljuje general Feng. Čangtsolin se s severnimi četami umika in je že zapustil Peking, Feng pa stoji že tik pred Pekingom. Izgleda, da bo bojišče prenešeno v Mandžurijo. Ker imajo Japonci do Mandžurije nekaj pravic, ki jim dovoljujejo vzdrževanje 15.000 vojakov vzdolž mandžureke železnice, bodo napeli vse sile, po potrebi tudi pomnožilo število posadke, da ohranijo red in mir. Na Japonskem pridobiva struja proti odpošiljanju japonskih čet na Kitajsko na moči. Vršijo se protestna zborovanja in tudi časopisi ostro napadajo vlado zaradi njene militaristične politike. Na zadnjem shodu je policija aretirala 17 udeležencev.
j DOMAČE NOVICE j
Delavska stavka v Hiittenbergu traja dalje. Pravi se, da je stavka izbruhnila vsled tega, ker se podjetja niso hotela ozirati na zahteve delavstva glede mezd, ker so uradniki obratov agitirali za Heimatschutz in Heim-\vehr in ker so se sprejemali povečini le delavci, ki niso organizirani pri socijaldemokra-tin in ki so se mogli izkazati z izkaznico od Hemvvehra. Stavkajo vendar samo socjalde-mokraško organizirani delavci, dočim drugi delajo naprej. Stavkujočim v Hiittenbergu so se pridružili delavci v Diemlach pri Brucku, v Wasendorfu in v Vratah, kjer je bilo odpuščenih 10 delavcev. Drugi obrati se niso pridružili, pač pa pomagajo z denarjem. Ne da se še določiti, kdaj bo stavka prenehala. Tudi štrajk pri Bleiberger Bergwerks Union še traja naprej.
Dobrla vas. (Županska volitev.) Pod tem naslovom se je oglasila „Bauernzeitung“ z dne 11. V., št. 38. Vsebina je deloma zavita, deloma neresnična. Resnica je, da sta se pri točki »županska volitev14 slovenska in soc. dem. stranka odstranile. Ni pa res, da bi podal g. Černy izjavo za obe stranki, ampak resnica je, da samo za svojo, t. j. soc. demokraško. Slovenci smo odšli brez napovedi vzroka. Istih imamo več kot dovolj, ako hočete, vam jih ob priliki naštejemo, morda pri seji, ali v listu. Nimamo strahu. Kar pišete o verskem stališču, podam samo izjavo, ki jb je dal vaš voditelj v občinski seji pred približno dvemi leti, ko se je obravnavala prošnja za podporo nekega katoliškega vzgojevalnega zavoda menda na Dunaju. Tedaj je oni gospod sam označil samo našo stranko kot krščansko, drugi pa obe kot solidarne v protikrščanskem smislu. Zakaj je
Landbund glasoval za brezversko šolo v Bur-genlandu? Zakaj se med koroškimi Slovenci sistematično, po načrtu naseljujejo nemški protestanti? Nadalje piše o županskem stolcu, o izjalovljenih sanjah. Nato vam povemo in svetujemo, da iščete take „štreberje“ in »sazžen-fangerje44 raje v svoji stranki, tam jih boste ložje našli kot pri nas. V spomin vam pokličemo boj za razne „portfelje“ in »zaslužke44 leta 1919 in 1920. Kajne, časi se spreminjajo in ž njimi razni »značaji44. Bodi za danes dovolj. Sicer pa je v zalogi še marsikaj lepega, kar še tudi lahko prav pride.
Hodiše. (Volitev župana.) Ne bi pisali o tem, a ker nek nasprotnik misli, da mora prodajati svojo namišljeno modrost, pa povemo, kako je bilo. Kot najmočnejša stranka je Koroška slovenska stranka seve postavila svojega kandidata za župana in tudi določila dva svojih najstarejših odbornikov za občinska svetovalca in tako tudi glasovala. Landbund in soc. dem. so morali šele sejo prekiniti, da so se posvetovali, kaj narediti, pa še niso po-gruntali prave, kar je naše takoj sililo na smeh. Namesto da bi vložili skupen predlog, ko so se že zvezali, je vsaka stranka vložila poseben predlog — v našo korist. To je vzrok, da so svojo zmedenost skušali popraviti pred javnostjo. Zato izvoljenemu županu tudi nihče ni častital. Šele popoldne so postrelili tiste možnarje, ki so bili že za dan volitev nabiti, a jih niso mogli ppžgati, ker smo le mi napredovali. Da so popoldne zmago zalili, da je zvečer bil pretep, se razume, a drugi dan so tožni nekateri, da so premalo dobili in da jih je natakarica morala več napisati na tablo.
Šmarjeta v Rožu. (Volitev župana.) Dne 6. t. m. je bil izvoljen z žrebom za župana g. Jožef Križnik. Šmarjeta je s tem dobila po skoro tridesetletnem boju prvega slov. župana. Za prvega obč. svetovalca je bil izvoljen istotako z žrebom g. Anton Wolte. Izvoljeni odborniki slovenske stranke so še gg. Adolf Šušnik, Albin Lekše, Ivan Božič, Franc Korpiš in Šimen Poganič. V krajni šolski svet sta izvoljena gg. Jožef Mihor in Jožef Wolte.
Slovenji Plajberk. (Občinske volitve.) V štev. 19. našega lista slika dopisnik naše občinske volitve tako, da imamo sedaj Slovenci v občinskem odboru šest odbornikov, ko smo jih imeli prej samo pet. Veselimo se tega, da se trije odborniki od gospodarske stranke prištevajo Slovencem in upamo, da se dopisnik ni zmotil. Zato želimo, da se to pokaže tudi pri občinskih sejah. Ne razumemo, zakaj je gospodarska stranka kratkomalo zavrnila volilni predlog naše stranke za krajni šolski svet, ko je bil vendar natančno tako vložen, kakor postava zahteva. Vložila se je pritožba zoper izvolitev in bo gotovo razveljavljena, ker se je vršila protipostavno. Po nasvetu dopisnika smo pripravljeni zapostaviti vse osebne ozire v korist naše stranke, to pričakujemo tudi od slovenskih odbornikov pri gospodarski stranki, kar smo si na shodu pod častno besedo obljubili. Potemtakem tudi list odpadnikov ne more biti njihovo glasilo. Nazadnje pravi dopisnik, da se naj zavedamo in delamo složno, da se ne povrnejo časi, ko je gospodarila v naši občini gospoda, na kar smo mi vedno pripravljeni. Že pri sedanjih volitvah smo videli, kako je gospoda strahovala drvarje in voznike lesa, da ne bodo imeli zaslužka, ako ne volijo gospodarske stranke, in enemu, ki ima nekaj travnika v najem, ta travnik naravno odpovedala. Domačini, ki delajo za domačine, ne morejo kaj takega odobravati. Obilo priložnosti bo, da se zavzemamo za domače ljudi, da najdejo kruha in zaslužka v domačem kraju in te priložnosti bodo razjasnile naše razmere.
Hodiše. (Občinska seja.) V krajni šolski svet so bili izvoljeni: Martin Mikše, Jurij Bra-bant in nam. Gidi Kavfič od naše stranke, Franc Šerling, Mihael Holiber, Šušman in nam. Gusti Schrbttl od gospodarske stranke. Nadalje so bili izvoljeni v posredovalni odsek: Malweger, Šušman in Rejavčnik; za pregledovanje dimnikov:	Unterweger, Schottl in
Šušman, v živinorejski odbor:	Schofnekar,
Bradač, Neuhauser, Blaž Safron in Ludovik Zmerzlak. Določijo se še krajni zaupniki za nadziranje potov, za pregledovalce živine, za izstavljanje živinskih potnih listov, pregledovanje mesa in pregledovalce računov. Dovolijo ozir. odklonijo se nekatere prošnje za zvi-
sanje ubožnih podpor. Društvo „Zvezda“ je vložilo prošnjo, da sme mesto veseličnega davka občini dati 20% za zvone dokler denar za zvone ni zbran. Ker je bil glede take zadeve opravičen napad v listu nemškutarjev in je povzročil ta napad ravno g. župan, je Koroška slovenska stranka zahtevala, da se prošnji društva ugodi v celoti. Ker Landbund in soc. dem. niso pristali na to, so odborniki naše stranke zapustili sejo nakar se je morala seja kot nesklepčna zaključiti. Nasprotniki bi radi videli, da bi občina od doma sv. Jožefa imela veliko koristi, mi pa mislimo, da doma nismo zidali za občino. Občina je zidala občinsko hišo, pri tej naj išče koristi, da se ubo-žen kapital vsaj nekoliko obrestuje. Sedaj občina razun pisarne nima nobenega dohodka ne od hiše in menda tudi ne od velikega vrta.
Čudodelni zdravilni studenec v Badnu.
Blagodaten učinek žveplenih vrelcev v Badnu je znan. Istotako je tudi znano, da se ozdravijo vse finančne bolečine in hibe potom stalnega vrelca blagoslova in premožnosti, ki se izlivajo odjemalcem iz blagajn poslovalnice razredne loterije J. P r o k o p p, Baden, Hauptplatz. Uvažujte današnjo prospektno prilogo. 47
Bela. (Razno.) Za občinske volitve so to pot nastopile tri stranke. Nova je bila Wirt-schaftspartei, ki pod različnim imenom kliče v svoje vrste pristaše, največ privandrance in po sili Nemce. Zamišljena je stranka kot privesek Landbunda. Socijalisti so obdržali staro število odbornikov (8), slovenska stranka je zgubila 3 na Wirtschaftspartei in jih ima 11. Za županski prestol se je bil hud boj. Trški Konsumverein, ognjišče domače politike, je že pred časom razbobnal novega župana, pov-darjajoč njegove vrline. Vendar se je občinski odbor v svoji seji izrekel z večino glasov za prejšnjega župana Kor. slov. stranke. Čas napreduje. V časih, ko je bilo županovanje častno delo, ni bilo skoro nobenega kandidata, sedaj pa; ko se obljublja in že daje plača, se vstvarja jeza na vse strani, ker kandidatje propadajo! Zanimanje je' bilo toliko, da je prišel celo „Pressevertreter“, trški župan! To je najbrže tudi dalo povod, da ni uspela zamišljena kandidatura, ker ljudstvo’ si misli:	Povej
mi, s kom se bratiš, in jaz ti povem, kdo si. — Šola se misli zopet drugače urediti. Na mesto petih razredov z dvema oddelkoma bi naj prišla štirirazrednica in poleg nje še takozvana Hauptschule (glavna šola), ki bi odgovarjala nekako sedanji, a ne tukaj obstoječi meščanski šoli. Stroški bi s to preureditvijo narastli od 60 milijonov na okroglo 150. Korist od te šole bi imel po večini trg Žel. Kapla, stroške pa Bela, ker je šolstvo skupno. Na to se radi tega tudi ne more pristati brez drugih koncesij. Ker napredek nikakor ne maramo ovirati, bi se naj stroški razdelili po sorazmerju otrok, ki bi obiskovali šole. Ali pa se moramo postaviti na stališče, da se za slovenske otroke nudi pouk, ki bi bil pravičnejši od sedanjega, to je, da se vpelje tudi slovenski pouk. Ako ne pristane trg na to, potem tudi mi ne moremo imeti interesa na preureditvi šole. — Za živinorejo se je jelo delati na praktični podlagi. Dovedli so se na vspodbudo dež. kulturnega sveta štirje biki nove pasme iz Spitala. Glejmo sami, da si priredimo dobro pleme, ker je škoda nositi težke denarce v nemške kraje! Na velikih krajih se je začelo tudi sadno drevje lepo snažiti. Uspeh zadnjega praktičnega pouka. Sploh je opažati, da se praktični tečaji bolj obnesejo kot samo teoretična razmotri-vanja, zato se naj na to polaga čimvečja važnost _ Ceste v Korte ni morala prevzeti dežela kakor se je zahtevalo, marveč jo morajo vzdrževati Korčani sami. V to svrho se mora oddajati za vsak izvožen meter lesa 50 grošev za vzdržavanje ceste. Ker to ne bo zadostovalo, bo morala seveda občina priskočiti v pomoč. Pravično bi bilo, da bi jo prevzela država, ker je tudi strategičnega pomena in ker je država pripustila, da se je zgubila pot ha Jezersko! Ali državna briga pač malo pride v naše gorske kraje! Kakor se čuje, namerava tovarna Reberca napraviti vspenjačo za prevoz lesa iz oddaljenih krajev. Koliko se bo to uresničilo, se danes še ne more reči. T udi hb-niška železnica za prevoz premoga v tovarno je zaspala, ko se je teren že premeril in delo-ina razkopal. Zaspal pa bo najbrže tudi pre-mogokop, ker se je vžgal in gasil proti vsem pravilom z vodo. Čebelarji se grozno pritožujejo nad vremenom, ki ne dopušča izletov če-
bel. Navezani so na krmljenje malih živalic, ki so v drugih letih že brenčale na bližnja drevesa.
Pečnica. (Materinski dan.) Vsepovscd skoraj se je dne 13. majnika obhajal materinski dan. Tudi mi nismo hoteli zaostajati za drugimi in smo ga obhajali precej slovesno. Predpoldne je bila cerkvena slavnost, ki je obstojala v tem, da je bila božjeslužna pridiga namenjena za mladino, kako mora spoštovati svoje matere. Popoldanska izvencerkvena slovesnost je bila zamišljena tako, da je Mati Božja vzor vseh mater; da bi se ta misel še bolje izrazila, je bila v ospredju cerkvene veže miza, na kateri je stal kip Matere Božje, obdane z lepimi cvetlicami in venci. Deklamacije in govori so tvorili snov slavnosti in vmes pa je domači cerkveni mešani pevski zbor zapel lepe pesmice. Prav zadovoljno je potekla slavnost materinskega dneva; mladina je pri tej priložnosti^ čula nekaj naukov, ki naj si jih globoko zapiše v srca. Tudi naukov za matere ni primanjkovalo, v katerih se jim je polagalo prav toplo na srce, naj izvršujejo svoj materinski poklic prav vestno in skrbno. —Dobrih krščanskih mater potrebuje današnji svet, mater, ki bodo vzgajale svoje otroke v pravem krščanskem duhu. Kakoršne matere, taka mladina, take družine in taka tudi človeška družba! Matere! V vaših rokah je, ustvariti srečne družine in s tem srečno človeško družbo.
Hodiše. (Tatvina.) Dne 4. marca t. 1. je 251etni Anton Habih, pomožni delavec tukaj, ki se ga opisuje kot delo mrzečega in pijanca, v družbi Jurija Zwandra v gostilni videl polno mošnjo denarja. Ko je šel Zwander s sestro domov, je njima na tihem sledil Habih celo v sobo, kjer je izmaknil denar iz listnice in vrgel listnico proč. Habiha se je takoj na to zasledovalo in se ga prijelo za besedo, a je tatvino odločno tajil. Ko pa se je našel denar v koritu pred gostilno, je obstal. Izvršil je tudi že več žepnih tatvin, ki jih je zanikal. Sodišče je glede tatvine pri Zwandru obsodilo Habiha krivim in mu prisodilo 7 mesecev težkega zapora.
Celovec. (Razno.) Natakarica pri Žmav-carju ob gališkem mostu, Ana Krajger, si je v Celovcu prerezala žilo baje vsled nesrečne ljubezni. Prepeljana je bila v bolnico. — Prošnje za sprejem v Marijanišče je treba vložiti potom župnijskih uradov najkasneje do srede junija. — Število brezposelnih je do 12. t. m. padlo zopet za 819 na 3445. — V Šmohorju so 6. t. m. zborovale kmetijske podružnice in 20 krajnih šolskih svetov, skupno 100 oseb, ki so se izrekli odločno proti poletnim počitnicam in pričetku šolskega leta v jeseni. Otroke rabijo v jeseni za pašo in grozijo s šolskim štraj-kom. — Galicija je dobila telefonsko in brzojavno postajo. — Zbirka za Schulverein Siid-mark dne 12. in 13. t. m. v Celovcu znaša o-krog 3000 S. Tako ostane Celovec še nadalje na glasu kot „treudeutsche Grenzstadt“.
Št. Vid v Podjuni. (Poroka.) V podružni cerkvi v Mokrijah se je vršila po novih cerkvenih predpisih slovesna poroka Martina Praj-nika, pd. Kavha v Grabalji vasi z Heleno Vo-lavčnik, pd. Hohlnovo hčerko v Mokrijah. Slovesnost sta zelo povzdignila pričujoča gospoda, in sicer milg. prošt, iz Dobrle vasi in njegov g. kaplan. Ker je bila nevesta članica in celo blagajničarka Marijine družbe v Dò-brìi vasi, je bližnjih 22 članic vzelo v treh jedrnatih in ganljivih nagovorih slovo od ljube tovarišice in ji podarilo v spomin veliko Marijino podobo. Prvikrat smo tukaj občudovali novo krasno in dragoceno bandero dobrolske Marijine družbe, ki je stala okoli 1200 S. Pred in po poroki kakor tudi med sv. mašo domačega župnika, ki je zakon blagoslovil, so Marijine družbcnice prepevale lepe pesmi in so darovale za zakonsko srečo sv. obhajilo. Tudi ženin in nevesta sta pristopila k mizi gospodovi. Precej velika podružnica je bila polna vernikov in svatov. Slišimo, da se je mlada nevesta pri Kavhu hitro udomačila in posebno stari Kavh, vžitkar, je ves srečen, da je dobil tako vzgledno snaho. Odličnemu novoporoče-nemu paru kličemo: Mnogaja Ijeta!
1 DRUŠTVENI VESTNIK j
Kuharski tečaj v Globasnici.
Daši je kuharski tečaj za Globasnico pomenil dogodek prve vrste, zakaj v globaški kroniki ne najdemo nič o čem podobnem, smo
radi nemirne volilne dobe skoro pozabili o njem poročati radovednim bralcem globaških novic. Tečaj, katerega je organizirala Slov. krsč. soc. zveza za Koroško in katerega je pod spretnim vodstvom gdč. Milke Hartman-nove iz Libuč obiskalo 18 tečajnic, 2 gospodinje in 16 nadebudnih mladenk, se je pričel pričetkom posta in se zaključil tik pred volitvami na belo nedeljo z javno prireditvijo. Takoj po maši se je otvorila razstava. Pogled v razstavno sobo je bil krasen, z besedami neopisljiv. Čudovita harmonija barv, okusna o-krasitev z venci in cvetjem in lep razpored številnih razstavnih predmetov so vtisnili na razstavo svojevrsten pečat. Tukaj so se enkrat skoz in skoz uveljavile sile naših umetniško navdahnjenih deklic. Razstava pa je tudi vsej naši javnosti dokazala, kako pravičen je glas, ki je šel pred gdč. voditeljico, o njenih velikih sposobnostih.
Popoldne so tečajnice s sodelovanjem igralcev dobaškega društva priredile igro „Bele vrtnice". Velika Šoštarjeva dvorana ni mogla sprejeti vseh gostov; domala vsaka občina naše lepe Podjune je poslala par svojih zastopnikov. Častna pa je bila udeležba Gre-binjčanov in Velikovčanov, ki so se pripeljali vsak s svojim avtobusom. Med drugimi je obiskal prireditev predsednik S. K. S. Z., prč. g. dr. Zeichen, njen tajnik g. Lovro Potočnik, ki sta se na lastne oči lahko prepričala, da ljudstvo inicijativo, ki jo v zadnjem času daje vodstvo Slov. kršč. soc. zveze za Koroško, z veseljem pozdravlja in z vsemi svojimi močmi podpira. Pred igro je najprej spregovoril u-vodne besede prč. g. dr. Zeichen, nato pa je v temperamentnem govoru obravnaval akademik g. Zdravko Zwitter perečo rusko vprašanje in nas prepričal o nujni potrebi vsakovrstnega izobraževanja naših slovenskih deklic, da bodo nekoč lažje vršile svoj veliki poklic, ki je in ostane: mati in gospodinja. Tudi z igro smo bili prav zadovoljni. Daši „Bele vrtnice" dramatično ne učinkujejo, so vendar igralci in igralke — med zadnjimi smo opazili nekaj novink — s svojimi izvrstnimi nastopi, želi opravičeno burno odobravanje in vsestransko pohvalo. Za veselo razpoloženje gostov pa so skrbeli zlasti vrli tamburaši pod vodstvom g. Zilana iz Šmihela, nadalje številne deklamatorke — tečajnice in ubrano petje Libučanov in drugih.
Nedelji, razstavi in igri je sledil pondeljek s poslovilnim večerom. Udeležili so se ga tudi številni Globašani, ki so bili kuharskemu tečaju brez razlike strank in naziranj v splošnem naklonjeni. Mesto gdč. Anice so to pot stregle gostom Šostarjeve gostilne mlade kuharce; prinašale so brez naročila in brez povračila po vrsti eno delikateso za drugo, g. Laznik iz Slovenj pa je dal primaširati kompanije litrov „naturnega žitarca". In kaj kmalu je med gosti zavladalo veselo in prisrčno razpoloženje. Pesem je zaorila za pesmijo^ in govorniki so se pojavljali kot gobe po dežju. Vsak bi bil rad gospodični Milki napravil kak poklon in ji napravil zadnji večer bivanja med Globašani čim bolj prijeten. G. Lojze Čebul, radi zaposlenosti v svojih poklicih, kot predsednik izobraževalnega društva, kot zaupnik politič. društva, kot ordonanc požarne brambe, sourednik lista „Škorpion“ in tako dalje, navadno zamišljen in tih, je topot pokazal, da zna brenkati tudi še na druge strune. Njegovim dovtipom se je morala smejati cel večer tudi drugače vedno resna in stroga gdč. Milka. — V torek nato je gdč. voditeljica na povabilo napravila s številnim spremstvom izlet v Slovenje, kjer kraljuje posestnik Laznik s svojo prijazno mlado gospodinjo v divni naravi, ki pa jo še izletniki žal premalo poznajo. Mlada Laznica, ki je tudi obiskovala gospodinjski tečaj in mu bila izvanredno naklonjena, je pre-senitila izletnike z izborno pogostitvijo in gostoljubjem. — Končno izrekamo gdč. Milki Hartmannovi za ves njen veliki trud, ki ga ji je povzročil globaški kuharski tečaj, z željo, da bi ji ostal še dolgo v prijetnem spominu in ji dal njegov vspeh novih zpodbud za bodočnost.
Št. I.ipš. Cerkvena društva uprizorijo na binkoštni praznik 27. majnika ob treh popoldne sledeče igre: „Klic božji". Ta igra se še nikjer ni igrala na Koroškem in je lepa misijonska igra. Potem se bo igrala šaloigra „Pre-pirljiva soseda" in „Zamorčki“, smešen prizor.
* 3. junija se igre ne ponovijo več.
V'A .
Št. Peter na Vašiniah. (iRra.) Odbor za nabavo novih zvonov na Lisni gori priredi na binkoštni ponedeljek pri Dtirnwirtu sledeče igre: Trije tički, Strahovi in nemško Braut-werbung. Čisti dobiček je namenjen za zvonove.
Kotmara vas. Materinski dan praznujemo dne 3. junija na praznik presv. Trojice s sledečim redom: V soboto 2. junija ob 7. uri zvečer pridiga in litanije, potem spovedovanje; v nedeljo pred sv. mašo spovedovanje, ob 8. uri pridiga in sv. maša in skupno sv. obhajilo: popoldne ob 3. uri pridiga in litanije, na to pri pd. Šmonu v Št. Qandolfu deklamacije. Pridigar so častiti gospod dr. Rudolf Bitimi.
1 GOSPODARSKI VESTNÌÌTÌ
Seja deželnega kulturnega svela dne 28. marca 1928.
(Nadaljevanje.)
Društvo za najemnike in selilce.
Dr. S t o 11 e r poroča o društvu za najemnike in selilce, ki se je v Celovcu ustanovilo in vabi kulturni svet naj pristopi. Društvo ima namen, ustvarjati selitve v obsegu 5—10 ha, mala posestva na ta obseg raz-širjevati in pomagati, da zemljišča, ki jih ima kdo v najem, postanejo njegova last. Vlada je za tekoče leto vpostavila v proračun znesek 10 milijonov. Naj se izve, kaj bo s tem zneskom?
Msgr. P odg ore: Treba je pripoznati dobro voljo teh ljudi. Ali vprašanja se moram Ititi na širši podlagi. Ne pričakujmo vsega samo od države ali dežele; država ne more ljudi naseljevati v večjem obsegu, ker za to nima sredstev. Ljudje morajo v ta namen sami štediti. Ravnokar prihajajo poročila iz Nemčije, da se tam napravljajo društva ljudi, ki hočejo štediti z mamenom, da si postavijo svoj dom. Ta društva so stopila v stik z društvi hranilnic, ki so volje ljudem, ki so sami nekaj prištedili, pomagati z denarjem za stavbo po nižjih obrestih. Naš urad kulturnega sveta dobi natančnih poročil iz Nemčije in potem se o stvari zopet razgovorimo.
Predlogi za občni zbor.
Za občni zbor kulturnega sveta od raznih okrajnih zvez javljajo razni predlogi. Tako: naj se v večjem obsegu vrši obramba zoper bolezni, ki ovirajo živinorejo, naj se hitreje vrši akcija za zboljšanje hlevov.
Dr. S c h e u c h pojasnjuje, da je letos došlo 576 prošenj, da se podpira zboljšanje hleva ali napravi gnojna jama. Za toliko podpor ni denarja. Drugod prosijo, naj bi se znižala voznina za umetna gnojila: stvar se je predložila železniškemu ravnateljstvu, ali to nima smisla za kmečke potrebe.
H e r n 1 e r opozarja, da bi bilo treba v krajih, kjer se nastilja gozdna stelja, bolj gledati na gnojišča kakor na jame za gnojnico, ker taka stelja vlago sama popije. Sicer pa je treba na to stvar obračati vso pozornost: najprej moramo porabiti gnoj, ki se dela doma, potem šele se naj kupujejo umetna gnojila.
G r e b i n j želi, da se mu dovoli mesečni trg, proti kateremu ugovarja Velikovec. G 1 a n č n i k opozarja na nevoljo ljudi, ko se ti želji ne ustreže. Dr. Scheucher pojasnjuje, da je pri ti stvari merodajno trgovinsko ministrstvo, ki je deželnim vladam namignilo, naj bodo pri dovoljevanju novi tržnih dni previdni, da se s malimi tržišči ne dela škode starim trgom. Naj Grebinjčani predložijo izkaz, koliko živine prihaja tam na sejem.
(Konec sledi.)
RAZNE VESTI
je zletela v zrak tovarna patronov. Več delavcev je bilo zasutih. Romunski princ Karol je prispel v Belgijo. — Italija: Tržaška policija je zaprla več slovenskih slušateljev trgovske visoke šole v Trstu zato, ker so pri izletu v Škocijanu na Krasu govorili slovenski. — Italijani so razpustili vsa nemška južnotirolska društva za družabno vzgojo nemške mladine. Izgnanih je bilo več učiteljev, ki so zasebno poučevali otroke v nemškem jeziku. Nekaj u-radnikov je bilo odslovljenih, ker so s strankami govorili nemški. — Drugi kraji: Francozi in Marokanci so se zopet spopadli. Maro-kanci so pri tem izgubili 49 mrtvih in 6 ujetih, Francozi pa 3 mrtve. — Napoleonov klobuk se je v Parizu prodal za 37.500 frankov. — 15. t. m. so bili zaznamovani hudi potresi v Kavkazu, v državi Ekvador in na Japonskem, kjer je bilo usmrčenih več sto oseb. Napovedujejo se nadaljni potresni sunki. — Požar je v mestu Sasovo v Rusiji uničil 600 hiš. Zgorelo je tudi mnogo ljudi. — Pri Obelu na Če-
škoslovaškem se je zaletel osebni avto v tovorni vlak. 7 oseb je bilo popolnoma razmesarjenih. — V Romuniji gorijo vrelci petroleja. Doslej je zgorelo 18 vrtalnih stolpov, 3 delavci so prišli ob življenje. Nevarnost za sosedne vasi je velika. Škoda že zdaj znaša 100 milijonov lejev. — V Londonu so tatovi pri belem dnevu odpeljali poštno blagajno, ki je vsebovala 30.000 funt šterlingov. — V Nemčiji povišajo železniško tarifo za 5 odstotkov.
Za volilni sklad so darovali:	Nabrano v
Glinjah 12,30; Tomaž Koban, Kotmara vas, 1; kandidati Koroške slovenske stranke v Ro-žeku 12; Miha Rovišnjak, Št. Peter, 1; Vinko Poljanec, Škocijan, 20; Štefan Bayer, Loga vas, 4; Arnejc-Weber, Rožek, 1; Anica Kumer, Važenberg, 1; Josip Poglič, Spodnji Breg, 1; Jernej Pečnik, Fr. Oraže in Pavel Roš, Železna Kapla, 2 Š. Marija Markuc, Št. Peter, 6; Josip Moretti, Jesenice, 10 dinarjev. Darovalcem prisrčna hvala.
Kat. slov. izobraževalno društvo za Šmihel in okolico
Vabilo
na Materinsko proslavo
ki se vrši na binkoštni pondeljek, t. j. 23. t. m. ob 3. uri popoldne v Sercer-jevi dvorani s sledečim sporedom:
1.	Mamici zlati na mat. dan! (dekl.)
2.	Pogled v nedolžno oko. (Pevska točka.)
3.	Pesem sedemnajstletne, (dekl.)
4.	Slavnostni govor.
5.	Pevska točka.
6 Igra „Mati“, po Andersenovi pravljici dramat. Ks. Meško. 6 slik.
62	Uljudno vabi odbor.
V najem se odda
takoj dobro idoča trgovina z mešanim blagom.
Ugodno tržišče ob farni cerkvi.
Oglasi na nasfov: Ažman Bibi, St. Michael bel Bleiburg.	57
Vabilo.
Izobraževalno društvo „Kol“ v Št. Jakobu v Rožu priredi na binkoštni pondeljek, dne 28. mejnika in 3. junija 1928 v svoji društveni dvorani šaloigro s petjem v treh dejanjih
Rodoljub iz Amerike.
Med odmori sodeluje [moški pevski zbor. Otrokom vstop prepovedan. — Vse prijatelje poštene zabave vabi	ODBOR.
63
Vabilo
na
občni zbor
v AMERIKO »
CANADO
z znanimi parniki
Cunard Line Red Star Line White Star Line
Pojasnila daje pisarna Gunard — Red Stan — White Star Line, Wien IV., Wiedner Gurtel 8
in zastopstvo Beljak: Karl Boschitz,
Rudolfsbahnplatz 4.	55
Vabilo

redni letni občni zbor
Hranilnice in posolnice v Sinči vasi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo s sedežem v Dobrli vasi, ki se vrši dne 28. majnika 1928 (binkoštni pondeljek) ob 2. uri popoldne v uradnih prostorih v Dobrli vasi, s sledečim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1927.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji in čitanje poročila.
6.	Slučajnosti.
6i	NAČELSTVO.
Opomba: Ako ob določeni uri ni zastopanih zadostno Steyilo deležev, se vrši občni zbor eno uro pozneje, ki sklepa brezpogojno.
□C
20
Drobne vesti. Mraz v prvi polovici majnika je skoro popolnoma uničil vinske nasade na Nižjeavstrijskem. Zelo je trpelo tudi sadje. — Gradec dobi veliko radijsko oddajno postajo. — V Avstriji je 1,1 milijona molznih krav, na 100 ljudi odpade 19 krav. — General Auf-fenberg je umrl. — Med Avstrijo in Jugoslavijo je bila podpisana pogodba o pravni pomoči. — Jugoslavija: Mala antanta bo zborovala 20. junija v Romuniji. — Podčastnik Vu-kičevič je v trenutku blaznosti ustrelil v ljubljanski vojašnici poročnika Vujiča in enega prostaka, nakar si je sam vzel življenje. — Pri Rači je Sava poplavila 5000 johov polja in 50.000 johov gozda. — Belgija: V Luttichu
Hranilnice in posojilnice v Pliberku, r. z. z n. z., ki bo
v torek, dne 5. junija 1928 ob 10. ure dopoldne pri Brezniku v Pliberku.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Volitev odbora.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1927.
5.	Slučajnosti.	^	64
NAČELSTVO.
Opomba. Ako ob določeni uri ni zastópanih zadostno število deležev, se vrši občni zbor pol uré pozneje, ki sklepa brezpogojno.
Za volilni sklad zbiraite povsod in ob vsaki priliki!	___________
Kmetje pozor!
Dobra kosa je za kosca zlata vredna. Ne samo dobra, ampak najboljša kosa je
»Vulkan kosa" 58
ki jo prodaja edinole
trgovina želesja „pri zlati kosi"
poleg gostilne „Tiger“
J. B. Hafner v Celovcu, Paradeisergasse 3.
Priporočam tudi izvrstne brusne kamne (osle), motike, vile za gnoj in steljo, srpe grobne križe, vsakovrstno železje in orodje po nizki ceni in solidno postrežbo.
Da je vsaka „VULKAN KOSA" res dobra, se jamči.
Lastnik Pol in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Ž i n k o v s k v Josip typogi at, Dunaj, X., Etten-rcidigHsse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. Machdt in družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsy), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.