152 153 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | POROČILA gi otroškega romana Hurricane Child Kacen Callender ponuja alternativo pogostim pojmovanjem najstništva kot brezupno viharnega in turbulen- tnega obdobja, katerega edino pomi- ritev predstavlja šele vstop v odraslo dobo – avtorica na primeru protago- nistke romana pokaže, kako se z aktiv- no introspekcijo in iskanjem lastnega mesta v svetu lahko najde pomiritev že v adolescenci. Dva prispevka v rubriki sta posvečena begunskemu vprašanju: Tell Pebble All About It: Displacement and Distancing in Contemporary Pic- turebooks about Arab Refugees (Zaupaj se Kamenčku: premestitev in distanci- ranje v sodobnih slikanicah o arab- skih beguncih) Nithye Sivashankar in Reading the Fortune Seeker: (Dis) Empowerment in the Dutch Refugee Experience (Branje iskalca sreče: ome- jevanje moči v izkušnji nizozemskega begunca) Vere Veldhuizen in Sietsa Hagna. Zanimivo dilemo izpostavi Sharon Smulders v prispevku Pengu- in Parables: Picturebook, Interspecies Companionship, and Ecoliteracy (Pa- rabole o pingvinu: slikanica, medvrstno prijateljstvo in ekološka pismenost), v katerem obravnava temo ekološke pismenosti, navezujoč se na štiri slika- nice: The Old Man and the Penguin: A True Story of a True Friendship (2020) Julie Abery, An Old Man and His Pen- guin: How Dindim Made João Pereira de Souza an Honorary Penguin (2020) Alayne Kay Christian, Where the heart is (2021) Irme Gold in The Penguin of Ilha Grande: From Animal Rescue to Extraordinary Friendship (2023) Shannon Earle. Slikanice so nastale na podlagi resnične zgodbe o brazil- skem ribiču Joãu Pereiru de Souzi, ki je maja leta 2011 na obali majhnega brazilskega otoka pred poginom rešil magelanskega pingvina, povsem pre- kritega z naftnimi madeži. Ko je reše- ni Dindim – tako so dali pingvinu ime – dovolj okreval, ga je ribič večkrat poskušal izpustiti nazaj v morje, a ta nikakor ni želel oditi. Po več neuspelih poskusih je Dindim po enajstih mese- cih končno odplaval, a ne za dolgo, saj se je kmalu vrnil, ta vzorec odhodov in povratkov k svojemu rešitelju pa je odtlej zanj postala vsakoletna rutina. Leta 2016 je biolog in avtor doku- mentarnih filmov o živalih zgodbo predstavil na televiziji in vzbudila je tolikšno zanimanje medijev po celem svetu (da o socialnih omrežjih ne iz- gubljamo besed), da je slej ko prej našla odmev tudi v mladinski književ- nosti. Teza avtorice je, da je obravnava okoljskih tematik v kontekstu otroške in mladinske književnosti pogosto neustrezna, saj pripovedi ostajajo ve- zane na antropocentrične okvire in ne razvijajo ekološke pismenosti. Obrav- navane slikanice poudarjajo osebno vez med Joãom in Dindimom, hkrati pa zmanjšujejo pomen ekoloških in naravovarstvenih vprašanj. Po mnenju avtorice pripovedi dajejo zmotni vtis, da je Dindimova navezanost na Joãa pomembnejša od njegovih naravnih selitvenih in paritvenih instinktov, s čimer postavljajo medvrstna prija- teljstva nad širšo okoljsko realnost. Poleg tega ne obravnavajo sistemskih okoljskih groženj, kot so podnebne spremembe, uničevanje naravnih ha- bitatov in onesnaževanje, ki škodujejo populacijam magelanskih pingvinov. Večina obravnavanih slikanic idea- lizira in romantizira človeško posre- dovanje v divjini, ne da bi upoštevale izzive in etične pomisleke, povezane s tovrstnimi interakcijami. Tri od štirih obravnavanih slikanic dajejo pred- nost emocionalnim vidikom zgodbe pred znanstveno točnostjo in s tem po mnenju avtorice tvegajo napačno informiranje mladih bralcev o za- Zelo na kratko sem se sprehodila čez mejnike v zgodovini založbe Mladinska knjiga – to besedilo nikakor ne more zaobjeti vsega, kar je bilo v teh 80 letih ustvarjeno. Zagotovo pa prav nič od zgoraj naštetega ne bi bilo mogoče brez množice izjemnih avtorjev in avtoric, ki je sodelovala in še sodeluje z založbo: pi- satelji in pisateljice, ilustratorji in ilustra- torke, prevajalci, prevajalke, lektorice in lektorji, avtorji in avtorice leposlovnih priročniških, revijalnih in učbeniških besedil, strokovnjakov in strokovnja- kinj za različna področja, fotografov in fotografinj … Brez njih ne bi bilo knjig, učbenikov in revij, s katerimi so delali številni zaposleni sodelavci založbe, ki je v 80 letih obstoja izdala več kot 125 milijonov knjig, od katerih najmanj eno zagotovo najdemo v vsakem slo- venskem domu. Založba skrbno neguje bogato tradicijo in vztraja pri najvišjih založniških standardih, obenem pa išče nove poti med bralce. A L E N K A V E L E R LITERATURA: Avbelj, B. (2022). Ste napisali (prvo) knji- go? In kaj zdaj? https://www.modrijan.si/ ste-napisali-knjigo Brenk, K. in Hostnik, M. (2007). Nisem bila samo firbčna, bila sem tudi zelo iz- birčna: intervju Kristina Brenkova, pisatel- jica. Dnevnik, 57(113), 10, 23–24. Ilc, A. (ur.) in Veler, A. (ur.). (2021). Draga Kristina: zgodba urednice in pisateljice Kri- stine Brenkove. Mladinska knjiga. Kobe, M. (2011). Uredniško delo Kristine Brenkove kot odraz njenih pogledov na mladinsko književnost in njenega otroš- kega sprejemnika. Otrok in knjiga, 38(81), 51–54. Mladinska knjiga. (1967). Bibliografija za- ložbe Mladinska knjiga. Mladinska knjiga. Mladinska knjiga. (2005). Mladinska knji- ga: [1945–2005]. Mladinska knjiga. BOOKBIRD 2024 Prva številka revije Bookbird lan- skega letnika v središče obravnave postavlja zanimiv vidik mladinske književnosti, ki je tesno zvezan z etično komponento literarne ustvarjalnosti. Že sam naslov izdaje je poveden – Fin- ding Hope in Children's Books (Najti upanje v otroški in mladinski književ- nosti), nanaša se namreč na imanenten odrešilni in tolažilni potencial (mla- dinske) besedne umetnosti. Kot iz- postavi Chrysogonus Siddha Malilang v svojem uvodnem razmisleku, opira- joč se na besede Björna Sundmarka, je edini tabu v mladinski književnosti prav popolna odsotnost upanja – po- polnega brezupa v delih za otroke in mladino ne najdemo. Čeprav ustvar- jalci že vse od 60. let preteklega sto- letja rušijo tabuje in mladim bralcem predstavljajo tudi neprijetne, boleče in tragične vidike stvarnosti, je upanje ostalo nedotaknjeno in nedotakljivo, s tega vidika mladinska književnost na- slovnikom med drugim ponuja varno zatočišče pred kruto stvarnostjo. Pri- spevki v rubriki »Izpostavljeni član- ki« se torej ukvarjajo z vprašanjem, na kakšne načine konkretna knjižna besedila bralcem ponujajo tolažilne žarke upanja, pri čemer so obravnava- ne pripovedi tematsko zapisane bodisi aktualnim družbenim temam, kot so vojna, begunstvo, marginalizacija in kar je še takšnih perečih družbenih konstelacij, ki v življenja otrok zare- žejo nepopravljivo in neizbrisljivo, bodisi določenim vprašanjem, ki se tičejo identitetnih vprašanj in drugih dilem, značilnih za obdobji otroštva in najstništva. V prispevku In the Eye of the Storm: Black Girl Adolescence in Hurricane Child (Oko viharja: naj- stništvo temnopoltega dekleta v Otroku hurikana) Stephanie Rambo na podla- 152 153 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | POROČILA gi otroškega romana Hurricane Child Kacen Callender ponuja alternativo pogostim pojmovanjem najstništva kot brezupno viharnega in turbulen- tnega obdobja, katerega edino pomi- ritev predstavlja šele vstop v odraslo dobo – avtorica na primeru protago- nistke romana pokaže, kako se z aktiv- no introspekcijo in iskanjem lastnega mesta v svetu lahko najde pomiritev že v adolescenci. Dva prispevka v rubriki sta posvečena begunskemu vprašanju: Tell Pebble All About It: Displacement and Distancing in Contemporary Pic- turebooks about Arab Refugees (Zaupaj se Kamenčku: premestitev in distanci- ranje v sodobnih slikanicah o arab- skih beguncih) Nithye Sivashankar in Reading the Fortune Seeker: (Dis) Empowerment in the Dutch Refugee Experience (Branje iskalca sreče: ome- jevanje moči v izkušnji nizozemskega begunca) Vere Veldhuizen in Sietsa Hagna. Zanimivo dilemo izpostavi Sharon Smulders v prispevku Pengu- in Parables: Picturebook, Interspecies Companionship, and Ecoliteracy (Pa- rabole o pingvinu: slikanica, medvrstno prijateljstvo in ekološka pismenost), v katerem obravnava temo ekološke pismenosti, navezujoč se na štiri slika- nice: The Old Man and the Penguin: A True Story of a True Friendship (2020) Julie Abery, An Old Man and His Pen- guin: How Dindim Made João Pereira de Souza an Honorary Penguin (2020) Alayne Kay Christian, Where the heart is (2021) Irme Gold in The Penguin of Ilha Grande: From Animal Rescue to Extraordinary Friendship (2023) Shannon Earle. Slikanice so nastale na podlagi resnične zgodbe o brazil- skem ribiču Joãu Pereiru de Souzi, ki je maja leta 2011 na obali majhnega brazilskega otoka pred poginom rešil magelanskega pingvina, povsem pre- kritega z naftnimi madeži. Ko je reše- ni Dindim – tako so dali pingvinu ime – dovolj okreval, ga je ribič večkrat poskušal izpustiti nazaj v morje, a ta nikakor ni želel oditi. Po več neuspelih poskusih je Dindim po enajstih mese- cih končno odplaval, a ne za dolgo, saj se je kmalu vrnil, ta vzorec odhodov in povratkov k svojemu rešitelju pa je odtlej zanj postala vsakoletna rutina. Leta 2016 je biolog in avtor doku- mentarnih filmov o živalih zgodbo predstavil na televiziji in vzbudila je tolikšno zanimanje medijev po celem svetu (da o socialnih omrežjih ne iz- gubljamo besed), da je slej ko prej našla odmev tudi v mladinski književ- nosti. Teza avtorice je, da je obravnava okoljskih tematik v kontekstu otroške in mladinske književnosti pogosto neustrezna, saj pripovedi ostajajo ve- zane na antropocentrične okvire in ne razvijajo ekološke pismenosti. Obrav- navane slikanice poudarjajo osebno vez med Joãom in Dindimom, hkrati pa zmanjšujejo pomen ekoloških in naravovarstvenih vprašanj. Po mnenju avtorice pripovedi dajejo zmotni vtis, da je Dindimova navezanost na Joãa pomembnejša od njegovih naravnih selitvenih in paritvenih instinktov, s čimer postavljajo medvrstna prija- teljstva nad širšo okoljsko realnost. Poleg tega ne obravnavajo sistemskih okoljskih groženj, kot so podnebne spremembe, uničevanje naravnih ha- bitatov in onesnaževanje, ki škodujejo populacijam magelanskih pingvinov. Večina obravnavanih slikanic idea- lizira in romantizira človeško posre- dovanje v divjini, ne da bi upoštevale izzive in etične pomisleke, povezane s tovrstnimi interakcijami. Tri od štirih obravnavanih slikanic dajejo pred- nost emocionalnim vidikom zgodbe pred znanstveno točnostjo in s tem po mnenju avtorice tvegajo napačno informiranje mladih bralcev o za- Zelo na kratko sem se sprehodila čez mejnike v zgodovini založbe Mladinska knjiga – to besedilo nikakor ne more zaobjeti vsega, kar je bilo v teh 80 letih ustvarjeno. Zagotovo pa prav nič od zgoraj naštetega ne bi bilo mogoče brez množice izjemnih avtorjev in avtoric, ki je sodelovala in še sodeluje z založbo: pi- satelji in pisateljice, ilustratorji in ilustra- torke, prevajalci, prevajalke, lektorice in lektorji, avtorji in avtorice leposlovnih priročniških, revijalnih in učbeniških besedil, strokovnjakov in strokovnja- kinj za različna področja, fotografov in fotografinj … Brez njih ne bi bilo knjig, učbenikov in revij, s katerimi so delali številni zaposleni sodelavci založbe, ki je v 80 letih obstoja izdala več kot 125 milijonov knjig, od katerih najmanj eno zagotovo najdemo v vsakem slo- venskem domu. Založba skrbno neguje bogato tradicijo in vztraja pri najvišjih založniških standardih, obenem pa išče nove poti med bralce. A L E N K A V E L E R LITERATURA: Avbelj, B. (2022). Ste napisali (prvo) knji- go? In kaj zdaj? https://www.modrijan.si/ ste-napisali-knjigo Brenk, K. in Hostnik, M. (2007). Nisem bila samo firbčna, bila sem tudi zelo iz- birčna: intervju Kristina Brenkova, pisatel- jica. Dnevnik, 57(113), 10, 23–24. Ilc, A. (ur.) in Veler, A. (ur.). (2021). Draga Kristina: zgodba urednice in pisateljice Kri- stine Brenkove. Mladinska knjiga. Kobe, M. (2011). Uredniško delo Kristine Brenkove kot odraz njenih pogledov na mladinsko književnost in njenega otroš- kega sprejemnika. Otrok in knjiga, 38(81), 51–54. Mladinska knjiga. (1967). Bibliografija za- ložbe Mladinska knjiga. Mladinska knjiga. Mladinska knjiga. (2005). Mladinska knji- ga: [1945–2005]. Mladinska knjiga. BOOKBIRD 2024 Prva številka revije Bookbird lan- skega letnika v središče obravnave postavlja zanimiv vidik mladinske književnosti, ki je tesno zvezan z etično komponento literarne ustvarjalnosti. Že sam naslov izdaje je poveden – Fin- ding Hope in Children's Books (Najti upanje v otroški in mladinski književ- nosti), nanaša se namreč na imanenten odrešilni in tolažilni potencial (mla- dinske) besedne umetnosti. Kot iz- postavi Chrysogonus Siddha Malilang v svojem uvodnem razmisleku, opira- joč se na besede Björna Sundmarka, je edini tabu v mladinski književnosti prav popolna odsotnost upanja – po- polnega brezupa v delih za otroke in mladino ne najdemo. Čeprav ustvar- jalci že vse od 60. let preteklega sto- letja rušijo tabuje in mladim bralcem predstavljajo tudi neprijetne, boleče in tragične vidike stvarnosti, je upanje ostalo nedotaknjeno in nedotakljivo, s tega vidika mladinska književnost na- slovnikom med drugim ponuja varno zatočišče pred kruto stvarnostjo. Pri- spevki v rubriki »Izpostavljeni član- ki« se torej ukvarjajo z vprašanjem, na kakšne načine konkretna knjižna besedila bralcem ponujajo tolažilne žarke upanja, pri čemer so obravnava- ne pripovedi tematsko zapisane bodisi aktualnim družbenim temam, kot so vojna, begunstvo, marginalizacija in kar je še takšnih perečih družbenih konstelacij, ki v življenja otrok zare- žejo nepopravljivo in neizbrisljivo, bodisi določenim vprašanjem, ki se tičejo identitetnih vprašanj in drugih dilem, značilnih za obdobji otroštva in najstništva. V prispevku In the Eye of the Storm: Black Girl Adolescence in Hurricane Child (Oko viharja: naj- stništvo temnopoltega dekleta v Otroku hurikana) Stephanie Rambo na podla- 154 155 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | POROČILA nekatere pa se navezujejo denimo na koncept družine, iskanje lastne iden- titete ... Venza takšno cenzuro pove- zuje s širšimi političnimi razpravami v Italiji, predvsem z desnim političnim preobratom in izjavami premierke Giorgie Meloni o "tradicionalni dru- žini" in nasprotovanju LGBTIQA+ pravicam. Preučevanje teh slikanic v kontekstu prepovedi knjig in druž- benopolitičnih razprav o raznolikosti se ujema s temeljnimi načeli novega historicizma, ki poudarja prepleten odnos med literaturo in kulturami, v katerih ta nastaja in kroži. V tem smislu obravnavane slikanice ne pred- stavljajo ene same resnice o italijanski identiteti ali o italijanskih prepričan- jih in vrednotah glede raznolikosti, temveč namesto tega ponujajo vpog- led v spreminjajoče se in razvijajoče diskurze, ki oblikujejo raznolikost člo- veških subjektivnosti, v tem primeru v kontekstu sodobne italijanske kulture. Poleg tega avtor posredno opozarja še na en vidik: slikanice lahko služijo kot orodje za dekonstrukcijo stereo- tipov in konservativnih ideologij, saj ponujajo alternativne poglede na spol, narodnost in družino v času, ko pre- vladujejo konservativni politični dis- kurzi. V rubriki najdemo še prispevek Silvie Pacelli na temo predstavljanja invalidnosti v italijanski književnosti za otroke in razmislek o moči prevo- da v povezavi s prevodi italijanskega avtorja Renéeja Reggianija. V rubriki »Intervjuji« najdemo pogovora z ita- lijanskim slikarjem in ilustratorjem Alessandrom Sanno ter z urednico Fausto Orrechio, rubrika »Pismo« pa prinaša prispevka na temo itali- janskega stripa Eve Van de Wiele in herojskih junakov v delih Francesca D´Adama Marie Rose Truglio. Prispevki v tretji številki revije so v letu kongresa že tradicionalno posve- čeni lavreatoma in finalistom prestižne nagrade Hansa Christiana Andersena. Tokrat sta torej v jedru pozornosti nagrajenca – avstrijski pisatelj Heinz Janisch in kanadski ilustrator Sydney Smith – ter finalisti Bart Moeyaert, Marina Colasanti, Timo Parvela, Lee Geum-yi in Edward van de Vendel med pisatelji, med ilustratorji pa Nelson Cruz, Paloma Valdivia, Cai Gao, Iwona Chmielewska in Elena Odriozola. O delih Heinza Janischa piše profesorica, raziskovalka in vodja dunajskega mednarodnega inštituta za mladinsko književnost Karin Haller. Avstrijski pisatelj, ki so ga proglasili za mojstra kratke proze, že petintrideset let prispeva k pestrosti literarne kraji- ne za otroke in mladino. Njegov opus obsega sto osemdeset knjižnih naslo- vov, od katerih lahko tretjino prebira- jo bralci v petindvajsetih jezikih. Med številnimi odličnimi deli omenimo njegovo prvo knjigo Mario, der Tagmaler (1989), pa Der König und das Meer (2002), Herr Jemineh hat Glück (2004) in Rote Wangen (2005). Seveda ne smemo pozabiti na njegovo biograf- sko pisanje za mlade bralce, njegovo knjigo o velikanu Hansu Christianu Andersenu (2020) je z imenitno pove- dno in bogato likovno podobo opre- mila Maja Kastelic. Heinz sicer velja za pisatelja, ki se v svojih delih ne izo- giba obravnavi težjih in manj prijetnih plati življenja. Kot izvemo v pogovo- ru, ki ga je z avtorjem opravila Karin Haller, je Heinz trdno prepričan, da nobena reč ni premajhna ali premalo pomembna za literarno obravnavo in da je otroška domišljija zares brezmej- na. Nagrajenega ilustratorja Sydneya Smitha je predstavila kanadska teore- tičarka Deirdre Baker. Sydneyeva ilu- stratorska pot se je začela s posterji in naslovnicami za glasbene albume, šele pozneje se je začel ukvarjati s knjižno pletenosti varstva narave in vedenja divjih živali. Samo zadnja izmed štirih slikanic – ameriške okoljevarstvenice Shannon Earle – naj bi po prepričanju avtorice ustrezno kultivirala vse štiri bistvene oblike ekološke pismenosti: bio-regionalno, kulturno, kritično in informacijsko. Članek posebej iz- postavljamo zato, ker se vprašanja okolja in sprememb v okolju tičejo nas vseh, še posebej mlajših generacij, hkrati pa se ob obravnavi teoretičarke zastavi vprašanje o nalogah in ciljih literarnih del za otroke in mladino. V rubriki »Otroci in knjige« naj- demo zapis Dávida Dziaka o prikazih koronavirusa v literarnih besedilih za mlade bralce (ter razmišljanje o pri- povedi kot intervencijskem orodju za otroke z rakom piscev Juana Sebastia- na Lozane, Soraye Coline Matiz, Juana Hernándeza Lele in Paule Tatiane Muños-Vargas. Marsikaj zanimivega ponujata tudi rubriki »Pismo« (Soni- ka Parashar: Finding Childhood under the Neem Tree) in »Knjige o knjigah« (npr. o knjigi New Memory Horizons in Contemporary Children's and Young Adult Literature, ki obravnava knji- ževnost Latinske Amerike in Španije), med knjižnimi priporočili v obliki razglednic pa tokrat najdemo tudi z desetnico nagrajeno delo Andreja Pre- dina Arlan pod preprogo (Morfemplus, 2022). V letu IBBY kongresa je ena od številk že tradicionalno posvečena mladinski književnosti dežele gosti- teljice kongresa, ki se je avgusta 2024 odvijal v Trstu. Druga številka lan- skega letnika z naslovom Tracing the Evolution of Contemporary Italian Children's Literature (Po sledeh razvo- ja sodobne italijanske otroške in mla- dinske književnosti) se torej poglablja v italijansko književno ustvarjalnost za mlade bralce ter ponuja prikaz ra- zvoja in aktualnih trendov v italijanski književnosti. Rubrika »Izpostavljeni članki« prinaša razmislek Marnie Campagnaro o tem, kako daljnosežni so učinki neverjetne transformacije, ki jo je italijanska mladinska književnost doživela med letoma 1968 in 1980. Ilaria Filograsso razmišlja o razvoju otroške poezije in njenem pomenu v kontekstu predšolske vzgoje, pri- spevek Chiare Malpezzi pa raziskuje, kakšni so načini predstavljanja žensk v italijanskem biografskem pisanju za mlade naslovnike. Tokrat bi se nekoli- ko podrobneje zadržali pri prispevku profesorja in raziskovalca Paula Venza z naslovom Diversity in Italian Pictu- rebooks for Children: Themes, Limitati- ons and Provocations. Avtor se ukvarja z vprašanjem, kako je v italijanskih slikanicah zastopana in predstavljena tema družbene raznolikosti, predvsem v povezavi s koncepti drugosti, pripad- nosti spolu, spolne usmerjenosti ter (ne)heteronomne družine. Bržkone po vsem svetu poznamo primere, ko kakšno tovrstno delo vzbudi ogorčen- je, sumničavost in odpor določenega dela javnosti, ki jih skrbi »kvarni« vpliv na mlade bralce, in nič drugače ni bilo v Italiji. Leta 2015 je župan Benetk Luigi Brugnaro sprožil burne odzive s svojo odločitvijo o prepovedi deve- tinštiridesetih »umazanih« knjig v ob- činskih vrtcih in šolah, knjig, ki pred- stavljajo ne-normativne oblike družin. Na seznam prepovedanega čtiva so bile vključene tudi slikanice kot so And Tango Makes Three (Richardson in Parnell), Piccolo Uovo: Maschio o Femmina? (Pardi in Altan), Perché Hai Due Mamme? (Pardi in drugi) ipd. Se- znam vsebuje tudi moderne italijanske klasike, kot sta Piccolo Blu e Piccolo Giallo in Pezzettino Lea Lionnija. Kot ugotavlja Simone Fornara, se večina teh knjig tematsko ukvarja s spolom, 154 155 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | POROČILA nekatere pa se navezujejo denimo na koncept družine, iskanje lastne iden- titete ... Venza takšno cenzuro pove- zuje s širšimi političnimi razpravami v Italiji, predvsem z desnim političnim preobratom in izjavami premierke Giorgie Meloni o "tradicionalni dru- žini" in nasprotovanju LGBTIQA+ pravicam. Preučevanje teh slikanic v kontekstu prepovedi knjig in druž- benopolitičnih razprav o raznolikosti se ujema s temeljnimi načeli novega historicizma, ki poudarja prepleten odnos med literaturo in kulturami, v katerih ta nastaja in kroži. V tem smislu obravnavane slikanice ne pred- stavljajo ene same resnice o italijanski identiteti ali o italijanskih prepričan- jih in vrednotah glede raznolikosti, temveč namesto tega ponujajo vpog- led v spreminjajoče se in razvijajoče diskurze, ki oblikujejo raznolikost člo- veških subjektivnosti, v tem primeru v kontekstu sodobne italijanske kulture. Poleg tega avtor posredno opozarja še na en vidik: slikanice lahko služijo kot orodje za dekonstrukcijo stereo- tipov in konservativnih ideologij, saj ponujajo alternativne poglede na spol, narodnost in družino v času, ko pre- vladujejo konservativni politični dis- kurzi. V rubriki najdemo še prispevek Silvie Pacelli na temo predstavljanja invalidnosti v italijanski književnosti za otroke in razmislek o moči prevo- da v povezavi s prevodi italijanskega avtorja Renéeja Reggianija. V rubriki »Intervjuji« najdemo pogovora z ita- lijanskim slikarjem in ilustratorjem Alessandrom Sanno ter z urednico Fausto Orrechio, rubrika »Pismo« pa prinaša prispevka na temo itali- janskega stripa Eve Van de Wiele in herojskih junakov v delih Francesca D´Adama Marie Rose Truglio. Prispevki v tretji številki revije so v letu kongresa že tradicionalno posve- čeni lavreatoma in finalistom prestižne nagrade Hansa Christiana Andersena. Tokrat sta torej v jedru pozornosti nagrajenca – avstrijski pisatelj Heinz Janisch in kanadski ilustrator Sydney Smith – ter finalisti Bart Moeyaert, Marina Colasanti, Timo Parvela, Lee Geum-yi in Edward van de Vendel med pisatelji, med ilustratorji pa Nelson Cruz, Paloma Valdivia, Cai Gao, Iwona Chmielewska in Elena Odriozola. O delih Heinza Janischa piše profesorica, raziskovalka in vodja dunajskega mednarodnega inštituta za mladinsko književnost Karin Haller. Avstrijski pisatelj, ki so ga proglasili za mojstra kratke proze, že petintrideset let prispeva k pestrosti literarne kraji- ne za otroke in mladino. Njegov opus obsega sto osemdeset knjižnih naslo- vov, od katerih lahko tretjino prebira- jo bralci v petindvajsetih jezikih. Med številnimi odličnimi deli omenimo njegovo prvo knjigo Mario, der Tagmaler (1989), pa Der König und das Meer (2002), Herr Jemineh hat Glück (2004) in Rote Wangen (2005). Seveda ne smemo pozabiti na njegovo biograf- sko pisanje za mlade bralce, njegovo knjigo o velikanu Hansu Christianu Andersenu (2020) je z imenitno pove- dno in bogato likovno podobo opre- mila Maja Kastelic. Heinz sicer velja za pisatelja, ki se v svojih delih ne izo- giba obravnavi težjih in manj prijetnih plati življenja. Kot izvemo v pogovo- ru, ki ga je z avtorjem opravila Karin Haller, je Heinz trdno prepričan, da nobena reč ni premajhna ali premalo pomembna za literarno obravnavo in da je otroška domišljija zares brezmej- na. Nagrajenega ilustratorja Sydneya Smitha je predstavila kanadska teore- tičarka Deirdre Baker. Sydneyeva ilu- stratorska pot se je začela s posterji in naslovnicami za glasbene albume, šele pozneje se je začel ukvarjati s knjižno pletenosti varstva narave in vedenja divjih živali. Samo zadnja izmed štirih slikanic – ameriške okoljevarstvenice Shannon Earle – naj bi po prepričanju avtorice ustrezno kultivirala vse štiri bistvene oblike ekološke pismenosti: bio-regionalno, kulturno, kritično in informacijsko. Članek posebej iz- postavljamo zato, ker se vprašanja okolja in sprememb v okolju tičejo nas vseh, še posebej mlajših generacij, hkrati pa se ob obravnavi teoretičarke zastavi vprašanje o nalogah in ciljih literarnih del za otroke in mladino. V rubriki »Otroci in knjige« naj- demo zapis Dávida Dziaka o prikazih koronavirusa v literarnih besedilih za mlade bralce (ter razmišljanje o pri- povedi kot intervencijskem orodju za otroke z rakom piscev Juana Sebastia- na Lozane, Soraye Coline Matiz, Juana Hernándeza Lele in Paule Tatiane Muños-Vargas. Marsikaj zanimivega ponujata tudi rubriki »Pismo« (Soni- ka Parashar: Finding Childhood under the Neem Tree) in »Knjige o knjigah« (npr. o knjigi New Memory Horizons in Contemporary Children's and Young Adult Literature, ki obravnava knji- ževnost Latinske Amerike in Španije), med knjižnimi priporočili v obliki razglednic pa tokrat najdemo tudi z desetnico nagrajeno delo Andreja Pre- dina Arlan pod preprogo (Morfemplus, 2022). V letu IBBY kongresa je ena od številk že tradicionalno posvečena mladinski književnosti dežele gosti- teljice kongresa, ki se je avgusta 2024 odvijal v Trstu. Druga številka lan- skega letnika z naslovom Tracing the Evolution of Contemporary Italian Children's Literature (Po sledeh razvo- ja sodobne italijanske otroške in mla- dinske književnosti) se torej poglablja v italijansko književno ustvarjalnost za mlade bralce ter ponuja prikaz ra- zvoja in aktualnih trendov v italijanski književnosti. Rubrika »Izpostavljeni članki« prinaša razmislek Marnie Campagnaro o tem, kako daljnosežni so učinki neverjetne transformacije, ki jo je italijanska mladinska književnost doživela med letoma 1968 in 1980. Ilaria Filograsso razmišlja o razvoju otroške poezije in njenem pomenu v kontekstu predšolske vzgoje, pri- spevek Chiare Malpezzi pa raziskuje, kakšni so načini predstavljanja žensk v italijanskem biografskem pisanju za mlade naslovnike. Tokrat bi se nekoli- ko podrobneje zadržali pri prispevku profesorja in raziskovalca Paula Venza z naslovom Diversity in Italian Pictu- rebooks for Children: Themes, Limitati- ons and Provocations. Avtor se ukvarja z vprašanjem, kako je v italijanskih slikanicah zastopana in predstavljena tema družbene raznolikosti, predvsem v povezavi s koncepti drugosti, pripad- nosti spolu, spolne usmerjenosti ter (ne)heteronomne družine. Bržkone po vsem svetu poznamo primere, ko kakšno tovrstno delo vzbudi ogorčen- je, sumničavost in odpor določenega dela javnosti, ki jih skrbi »kvarni« vpliv na mlade bralce, in nič drugače ni bilo v Italiji. Leta 2015 je župan Benetk Luigi Brugnaro sprožil burne odzive s svojo odločitvijo o prepovedi deve- tinštiridesetih »umazanih« knjig v ob- činskih vrtcih in šolah, knjig, ki pred- stavljajo ne-normativne oblike družin. Na seznam prepovedanega čtiva so bile vključene tudi slikanice kot so And Tango Makes Three (Richardson in Parnell), Piccolo Uovo: Maschio o Femmina? (Pardi in Altan), Perché Hai Due Mamme? (Pardi in drugi) ipd. Se- znam vsebuje tudi moderne italijanske klasike, kot sta Piccolo Blu e Piccolo Giallo in Pezzettino Lea Lionnija. Kot ugotavlja Simone Fornara, se večina teh knjig tematsko ukvarja s spolom, 156 157 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | POROČILA devajo podobe sebe in svojih družin, enako ključno pa je, da najdevajo po- dobe ljudi iz drugih kultur, saj jim to omogoča boljše razumevanje svojega družbeno-kulturnega okolja in uspeš- no delovanje v kulturno pluralistični družbi. Z vizualno analizo vsebine in semiotiko raziskovalca preučujeta, kako so na vsaki od obravnavanih platform prikazane različne kulture, in sicer glede na demografske značil- nosti likov, teme, izbiro barv v ilustra- cijah, uporabo kulturnih simbolov in morebitne razlike ali podobnosti med knjigami. Raziskane platforme so in- dijski StoryWeaver, Južnoafriški Book Dash, singapurski The House of Mini Picture Books in The International Children's Digital Library. Razmiš- ljanje med drugim poudarja tudi pomen digitalnih platform za ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje kul- turne pismenosti. V rubriki »Otroci in njihove knjige« najdemo premislek o azijskih slikanicah v kontekstu obrav- nave spola Widjati Hartiningtyas in o popularnosti grafičnega romana av- torjev Bonnie Hankins, Bodey Gray, Gabrielle Bologna in Namire Lalani. Zadnja številka letnika prinaša še rub- riko »Mednarodna mladinska knjižni- ca«, v kateri Ines Galling predstavlja nov projekt knjižnice – priporočila kakovostne poezije, Jochen Weber pa razmišlja o črno-belo-sivih slikanicah. Lanski letnik revije Bookbird je na- trosil mnogo zanimivih vsebin, ki jih ne gre spregledati. Panoramski pre- gled po prispevkih razkrije nekatere teme, ki so še posebej burile razisko- valne duhove teoretikov, to so teme, kot so okoljska pravičnost, migracije, pandemija … Seveda, mladinska knji- ževnost je tudi zrcalo stvarnosti, pa vendar je hkrati še toliko, toliko več. A L E N K A U R H ilustracijo. Prelomno delo, s katerim je postal med bralci zares poznan in cen- jen, predstavljajo ilustracije zgodbe brez besedila Sidewalk Flowers (2015), od tedaj pa je ilustriral mnoge slikani- ce različnih avtorjev, podpisal pa se je tudi pod dve avtorski slikanici. Sydney ima izjemno prepoznaven, a raznolik slog, s katerim učinkovito upodobi različne barve in odtenke stvarnosti. Tretja številka lanskega letnika nam torej približa dela sodobnih pisa- teljskih in ilustratorskih mojstrov, zato predstavlja dragocen vir za vse, ki jih zanimajo trendi in smernice sodobne mladinske književnosti. Izpostaviti velja tudi to, da so vsi prispevki v re- viji Bookbird opremljeni s seznamom virov in tako ponujajo tudi predloge za nadaljnjo raziskavo določene teme. Četrta številka Bookbirda iz leta 2024 z naslovom To Listen and Em- power Children is to Reach for Wisdom (Prisluhniti otrokom in jih opolnomoči- ti pomeni seči po modrosti) si zastavlja zanimivo vprašanje, kako lahko mla- dinska književnost služi kot platforma za opolnomočenje mladih bralcev in prevpraševanje tradicionalnih »odra- slocentričnih« narativ. Uvodnik Chry- sogonusa Siddhe Malilanga poudarja vlogo literature pri spodbujanju av- tonomnosti ter ozaveščanju bralcev o socialni pravičnosti, okoljskih temah, pravicah živali in drugih perečih druž- benih dilemah. Rubrika »Izpostavljeni članki« prinaša premislek o tem, kako sta stopnji moči oziroma nemoči po- vezani s starostjo (s tem je povezan koncept Marie Nikolajeve o aetonor- mativnosti, po katerem so odrasli tisti, ki imajo v rokah normativno moč) avtorice Alysse Magee Lowery. Jessica Seymour razmišlja o aetonormativno- sti v kontekstu fantazijskega romana A Wizard's Guide to Defensive Baking (2020) avtorice T. Kingfisher oziroma Ursule Vernon, Lauren Fletcher in Erica Holyoke pa analizirata vsebi- no sto sedeminštiridesetih slikanic z okoljsko problematiko, ki so izšle med letoma 2016 in 2022. Pri tem ju zanima, čigavi glasovi in katere zgod- be, ki se navezujejo na temo okoljske pravičnosti, so sploh odmevali med platnicami slikanic. Nadalje nam Ana Margarida Ramos približa, na kakšen način je bila predstavljena problema- tika migracij in političnega izgnanstva med oseminštirideset let trajajočo portugalsko diktaturo. Zanimiv vidik v svojem prispevku izpostavi iranska teoretičarka Fatemeh (Neda) Farnia, ki raziskuje »ekokritični« potencial mladinske književnosti, literarna dela namreč med drugim lahko promovi- rajo ustrezen odnos do živali in po- udarjajo pomen vrstne raznolikosti. Avtorica se naveže na primer iz lastne domovine: v Iranu so namreč pasji junaki v mladinski književnosti »pre- povedani« (takšne knjige so pogosto predmet cenzure), saj so psi po islam- ski doktrini nečista bitja. V prispevku An Open World of Stories: A Critical Examination of Open-Access Global Digital Picturebook Platforms (Odprti svet zgodb: kritični pregled odprtodo- stopnih globalnih slikaniških platform) avtorja Jamie Campbell Naidoo in Gwendolyn C. Nixon pod drobnogled vzameta vpliv odprtodostopnih digi- talnih platform z otroškimi slikani- cami na medkulturno povezovanje in socialno-čustveni razvoj otrok. Zani- ma ju, kakšna sporočila lahko knjige posredujejo bralcem glede določenih kulturnih skupin in kakšne prilož- nosti jim ponujajo za vzpostavljanje pomembnih medkulturnih povezav, ki so nujne za uspešno interakcijo z raznolikimi posamezniki v globalni družbi. Raziskave kažejo, kako po- membno je, da otroci v knjigah naj- 156 157 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | POROČILA devajo podobe sebe in svojih družin, enako ključno pa je, da najdevajo po- dobe ljudi iz drugih kultur, saj jim to omogoča boljše razumevanje svojega družbeno-kulturnega okolja in uspeš- no delovanje v kulturno pluralistični družbi. Z vizualno analizo vsebine in semiotiko raziskovalca preučujeta, kako so na vsaki od obravnavanih platform prikazane različne kulture, in sicer glede na demografske značil- nosti likov, teme, izbiro barv v ilustra- cijah, uporabo kulturnih simbolov in morebitne razlike ali podobnosti med knjigami. Raziskane platforme so in- dijski StoryWeaver, Južnoafriški Book Dash, singapurski The House of Mini Picture Books in The International Children's Digital Library. Razmiš- ljanje med drugim poudarja tudi pomen digitalnih platform za ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje kul- turne pismenosti. V rubriki »Otroci in njihove knjige« najdemo premislek o azijskih slikanicah v kontekstu obrav- nave spola Widjati Hartiningtyas in o popularnosti grafičnega romana av- torjev Bonnie Hankins, Bodey Gray, Gabrielle Bologna in Namire Lalani. Zadnja številka letnika prinaša še rub- riko »Mednarodna mladinska knjižni- ca«, v kateri Ines Galling predstavlja nov projekt knjižnice – priporočila kakovostne poezije, Jochen Weber pa razmišlja o črno-belo-sivih slikanicah. Lanski letnik revije Bookbird je na- trosil mnogo zanimivih vsebin, ki jih ne gre spregledati. Panoramski pre- gled po prispevkih razkrije nekatere teme, ki so še posebej burile razisko- valne duhove teoretikov, to so teme, kot so okoljska pravičnost, migracije, pandemija … Seveda, mladinska knji- ževnost je tudi zrcalo stvarnosti, pa vendar je hkrati še toliko, toliko več. A L E N K A U R H ilustracijo. Prelomno delo, s katerim je postal med bralci zares poznan in cen- jen, predstavljajo ilustracije zgodbe brez besedila Sidewalk Flowers (2015), od tedaj pa je ilustriral mnoge slikani- ce različnih avtorjev, podpisal pa se je tudi pod dve avtorski slikanici. Sydney ima izjemno prepoznaven, a raznolik slog, s katerim učinkovito upodobi različne barve in odtenke stvarnosti. Tretja številka lanskega letnika nam torej približa dela sodobnih pisa- teljskih in ilustratorskih mojstrov, zato predstavlja dragocen vir za vse, ki jih zanimajo trendi in smernice sodobne mladinske književnosti. Izpostaviti velja tudi to, da so vsi prispevki v re- viji Bookbird opremljeni s seznamom virov in tako ponujajo tudi predloge za nadaljnjo raziskavo določene teme. Četrta številka Bookbirda iz leta 2024 z naslovom To Listen and Em- power Children is to Reach for Wisdom (Prisluhniti otrokom in jih opolnomoči- ti pomeni seči po modrosti) si zastavlja zanimivo vprašanje, kako lahko mla- dinska književnost služi kot platforma za opolnomočenje mladih bralcev in prevpraševanje tradicionalnih »odra- slocentričnih« narativ. Uvodnik Chry- sogonusa Siddhe Malilanga poudarja vlogo literature pri spodbujanju av- tonomnosti ter ozaveščanju bralcev o socialni pravičnosti, okoljskih temah, pravicah živali in drugih perečih druž- benih dilemah. Rubrika »Izpostavljeni članki« prinaša premislek o tem, kako sta stopnji moči oziroma nemoči po- vezani s starostjo (s tem je povezan koncept Marie Nikolajeve o aetonor- mativnosti, po katerem so odrasli tisti, ki imajo v rokah normativno moč) avtorice Alysse Magee Lowery. Jessica Seymour razmišlja o aetonormativno- sti v kontekstu fantazijskega romana A Wizard's Guide to Defensive Baking (2020) avtorice T. Kingfisher oziroma Ursule Vernon, Lauren Fletcher in Erica Holyoke pa analizirata vsebi- no sto sedeminštiridesetih slikanic z okoljsko problematiko, ki so izšle med letoma 2016 in 2022. Pri tem ju zanima, čigavi glasovi in katere zgod- be, ki se navezujejo na temo okoljske pravičnosti, so sploh odmevali med platnicami slikanic. Nadalje nam Ana Margarida Ramos približa, na kakšen način je bila predstavljena problema- tika migracij in političnega izgnanstva med oseminštirideset let trajajočo portugalsko diktaturo. Zanimiv vidik v svojem prispevku izpostavi iranska teoretičarka Fatemeh (Neda) Farnia, ki raziskuje »ekokritični« potencial mladinske književnosti, literarna dela namreč med drugim lahko promovi- rajo ustrezen odnos do živali in po- udarjajo pomen vrstne raznolikosti. Avtorica se naveže na primer iz lastne domovine: v Iranu so namreč pasji junaki v mladinski književnosti »pre- povedani« (takšne knjige so pogosto predmet cenzure), saj so psi po islam- ski doktrini nečista bitja. V prispevku An Open World of Stories: A Critical Examination of Open-Access Global Digital Picturebook Platforms (Odprti svet zgodb: kritični pregled odprtodo- stopnih globalnih slikaniških platform) avtorja Jamie Campbell Naidoo in Gwendolyn C. Nixon pod drobnogled vzameta vpliv odprtodostopnih digi- talnih platform z otroškimi slikani- cami na medkulturno povezovanje in socialno-čustveni razvoj otrok. Zani- ma ju, kakšna sporočila lahko knjige posredujejo bralcem glede določenih kulturnih skupin in kakšne prilož- nosti jim ponujajo za vzpostavljanje pomembnih medkulturnih povezav, ki so nujne za uspešno interakcijo z raznolikimi posamezniki v globalni družbi. Raziskave kažejo, kako po- membno je, da otroci v knjigah naj-