Odlomek \z avstrijske enakopravnosti v drž. prora- cunu. ii. /\ Ko srao dokončali prvi del svoje razprave pod gorenjim naslovom, nam je prišla v roke jauuarska številka nemškega lista nUie deutsehe Arbeit", kjer izkuša neki člankar dokazati na podlagi statistike, kako pravična je e. kr. avstrijska vlada naprani Čehora glede vzdržavanja obstoječih srednjih šol, kakor tudi ustanavljanja novih. Avtor izkuša na podlagi svojib dokazovanj doprinesti dokaz, da e. kr. vlada enakomeruo, to je v razmerju — nemškega in češkega — prebi?alst?a skrbi za srednje šole na Češkem, drugače rečeno : Čebi se ne smejo pritoževati, da nimajo dovolj čeških srednjib šol — akoravno je n. pr. v letošnjem proračunu postavka 308.800 K za nova šolska poslopja nemških, a le 250.000 K za češke šole. Da pa avtor na podlagi svojega logicnega dokazovanja ne pride do napačnih premis, prišteje kratkomalo 3, reci: tri nemške sredDJe šole eeškim, ker pohaja te nemške srednje šole 296 češkib giranazijcev in 439 čeških realcev. — In na tem »logičnem" stališču stoji menda tudi c. kr. vlada napram Sloveacem, ker jim noče dati no)>ene popolnoma slovenske srednje šole, zakaj vse srednje šole na Slovenskem so itak namenjene Slovencem, kerjih pohajajo Slovenci. Te logike so se najbrže držali tudi naši klerikalni poslanci, ko so sklepali kravjo kupčijo radi nove »nemške" gimnazije v Ljubljani. In dosledai, narodno radikalni državni poslauee Žitnik je stal tudi na *) Glej štev. 14. t. 1. tem stališeu, ko se je upiral z rokami in nogamiproti poslovenjenjudosedanjih ,,slovenskih" gimnazij. Ko pride nekoč do nekake narodne spravljivosti v mnogojezieni Avstriji, bodo gotovo pravični Nemei zahtevali od mehkih Slovanov, da bodo morali zaradi nekakega bontona Slovani pohajati edino le nemške srednje šole, zakaj te srednje šole ne bodo nemške, temveč slovanske, ker jih bodo obiskovali Slovani. Oglejmo si to Bštatistiko" dalje. Avtor trdi, da študira na čeških sredujib šolah 3-8%, a na nemških 18-o% Židov. In v kraljestvu s?. Venelja je zaradi te štatistike 72% čeških Židov in le 38 % nemških ; tedaj je po teh % od 2128 židovskih srednješoleev najmanj 1532 češko-judovskih. Ako odštejemo od 11.502 učencev nemških srednjih šol na Oeškem 1532 Češko-judovskih ia še onih 735 čeških učencev, ima tedaj 9235 nemških srednješolcev toliko šol kakor 19.103 čeških. Ta štatistik navaja dalje, da so pri maturi v % v obeh srednjih šolab skoro enaki, namree 74"8% in 74-4%;edini razloček je ta, da napravi na čeških srednjih šolah rsak peti učenee raaturo z odliko, a na nemških vsak šesti, na čeških srednjih šolah ne napravi povprečno vsak dvajseti učenec maiure, a na nemških že vsak dvanajsti. Dokaz, da se od nemških maturantov zahteva več. (?!) Tej statistiki nasproti pa navajamo drugo uradno statistiko, ki govori, da pade v nemških srednjib šolah semestralno v gimnazijab 88% in v realkah 11"8# dijakov, a v čeških pa 9.1% v gimnazijah ia 14*1 % v realkah. Z ozirom na te % lahko vsak treznomisleč človek računa, kako se na umetai način dela zadostno število dijakov za posamezne nemške srednje šele. Nemški profesorji klasifikujejo mileje edino iz tega vzroka, da dobe čimpreje zadostno število sredDJešolskih dijakov, ki jim je treba ustanoviti novo šolo, oziroma staro vzdržavati. Nemški profesorji pa postopajo na Slovenskem ravno narobe. Na goriški realki, ki je — mimogrede povedano — nemška, pade semestralno do 70 % slovenskih, oziroma laških dijakov, in profesorji jih gonijo rrokodelstva se učit". In skoro bi lahko trdili, da je edini vzrok tej strogosti ta, da se pokaže na višjih mestib nesposobnost slovenskih dijakov, ozir. da kak minister zamaši usta temu ali onemu poslancu-interpelantu, ako mu sploh odgovori — češ nimate zadostnega števila sposobnih dijakov. Štatistik navaja dalje, da je na češkib srednjib šolah oproščenib 64-2 % dijakov. a na nemških pa le 50#3%, iz česar sklepa avtor v rDeutsehe Arbeif, da so Nemci opravičeni zabtevati malo več srednjih šol. . No, uradna štatistika pa trdi, da velja en nemški srednješolski dijak državo letno 3087 K, češki pa le 270-8 K. Slednjič še to-le : V Pragi je 15 čeških in 10 nemškib šol, kar odgovarja popolnoma razmerju nemškega io češkega prebivalstva Češke. BUnd da Prag dermal ja uocb immer die Hauptstadt auch d e s deutseben Teiles ist, so ist ibre Zabl nicht zu grofi." Dobro ! Dunaj je tudi prestolno mesto države, kjerje češkega prebivalstva nekaj milijonov, in temu prebivalstvu pristoja po ^avstrijski" enakopravnosti naj m anj 2 3°/0 vseh srednjihšol na Dunaju. Imajojih pa — 0 In ali naj pišemo poglavje o slovenskih srednjih šolah na Slovenskem ? To poglavje prepuščamo spretnejšemu peresu.