7TIM

poštnina plačana v gotovini . .——. . ■

revija za tehniko
in znanstveno
dejavnost mladine

• marec 1987

• 25. letnik

• cena 300 din

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬
ški odbor: Jože Čuden, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand
Papotnik, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Matjaž Zupan, Tončka
Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja de¬
setkrat letno • Naročnina za drugo polletje je 1500 din, posamezen izvod 300
din, celoletna naročnina 2500 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana,
Lepi pot 6, p. p. 541/x, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk:
Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost,
Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬
venije.

O vi  u e


TIMOVE
ČIRE-ČARE

Čudežna palica

Čarovnik drži v rokah belo palico. Prime jo za oba konca, pokaže gledalcem, nato pa napravi nekaj
gibov in nenadoma se bela palica spremeni v rdečo.

Čarovnija je preprosta, a najprej si morate narediti rekvizite. Vzemite dva lista tanke barvne plastike ali
podoben upogljiv material. Lista potopite v vročo vodo, da postaneta gibka. Iz njiju oblikujte dve cevki.
Bela naj bo dolga 40cm, rdeča pa 38cm. Iz lesa ali pleksi stekla izžagajte dva kroga. Premer obeh kro¬
gov naj bo enak premeru cevk, to je 2,5cm, debela pa naj bosta 1 cm. Ta kroga prilepite na konca cevk.
Vstavite cevki eno v drugo, tako da bo bela zgoraj, konec rdeče pa naj kakšna 2cm gleda spodaj iz bele
cevke. Čarovnik ta rdeč konec skrije v dlan.

Sedaj pa skrivnost čarovnije. Rdečo cevko izvlecite za kakšne štiri centimetre in obrnite obe cevki v na¬
sprotno smer. Rdečo obračate v smeri proti urinemu kazalcu, belo pa v smeri urinega kazalca. Bela
cevka bo zlezla v rdečo, ki bo postala zunanja cevka. Sedaj morate belo cevko samo še potisniti do
konca v rdečo in pokazati gledalcem, kako se je bela cevka čudežno spremenila v rdečo.

TIM 7 • 241  • 86/87

Raketoplani so posebna zvrst raketnih
modelov, ki so zelo podobni pravim vesolj¬
skim raketoplanom. Vzletijo s pomočjo ra¬
ketnega motorčka s startne rampe, nato pa
se spuščajo in pristanejo kot jadralni
model.

Izdaja Tehniška založba Slovenije. 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jože Čuden, Vuka-
din Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand Papotnik,
Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Matjaž
Zupan, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični ured¬
nik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno •
Naročnina za drugo polletje je 1500 din, posamezen
izvod 300 din, celoletna naročnina 2500 din • Revijo
naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p.
541/k, tel. 213-733 • tekoči račun: 50101 -603-50480 •
Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Razi¬
skovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna
skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije •

NAŠ

POGOVOR

Tokrat sem, kot sem obljubil zadnjikrat, spet pri¬
pravil poročilo naravnost s terena. Pot me je za¬
nesla v Križe pri Tržiču, na osnovno šolo Kokr-
škega odreda. Gotovo ste se ob imenu kraja ne¬
česa domislili, tisti, ki se navdušujete za zimske
športe, še posebej. Tako je, prav v tiste Križe sem
se odpravit, kjer je doma naš znameniti smučar¬
ski as Bojan Križaj. Ker pa v naši reviji ne pišemo
o športu, seveda ne bom našteval njegovih
uspehov in kolajn.

Moj obisk je bil namenjen tovarišu Janezu Za-
zvonilu, učitelju tehniškega pouka in mentorju
Kluba mladih tehnikov na tej šoli. Lepa in pro¬
storna šolska zgradba v urejeni okolici ima kot za
nalašč tudi primerno kuliserijo naših čudovitih
gorenjskih gora. Žal tisti dan, ko sem bil dogovor¬
jen za pogovor, narava ni hotela odstreti megle¬
nih tančic, ki so ovijale vrh Križke gore, kot da bi
hotela reči, naj se še kdaj oglasim.

S tovarišem Zazvonilom sva se utaborila v njego¬
vem kabinetu, ki je bil, kot je že v navadi, natrpan
z vsem mogočim materialom, potrebnim pri nje¬
govem delu, manjkalo pa tudi ni množice zanimi¬
vih izdelkov.

Tovariš Zazvonil izhaja iz družine, kjer je pouče¬
vanje že tradicija, zato ni čudno, da ga je pred tri¬
najstimi leti, potem, ko je bil zaposlen v Peku v Tr¬
žiču kot vodja operativne priprave dela, pot za¬
nesla med pedagoge. Zagotovil mi je, da mu še
na misel ne pride, da bi zapustil šolo, kar je v teh
časih, ko se toliko učiteljev odloči za pobeg iz nji¬
hovih vrst, slišati že kar nenavadno, pa vendar
vzpodbudno. Kot edini učitelj tehniškega pouka
na šoli je dal pred kakimi petimi leti pobudo za

TINI 7 • 242  • 86/87

ustanovitev KMT. No in ker je pobuda naletela na
ugoden odziv, vodi danes KMT, v katerem delu¬
jejo danes štiri sekcije: letalska, brodarska, rake-
tarska in avtomodelarska ter dva tečaja: make-
tarski in prometni. Najmočnejša je letalska sek¬
cija  — za ilustracijo le nekaj uvrstitev na lanskih
tekmovanjih mladih tehnikov: na regijskem tek¬
movanju sta Frantar in Kenda dosegla prvo in
drugo mesto in na republiškem Kenda osmo
mesto. V tekmovanju v sestavljanju sestavljank z
elementi Lesko je bil Grgič na regijskem tekmo¬
vanju na Jesenicah prvi, na republiškem v Celju
pa je dosegel peto mesto.

Da pa ne bom spet kot po navadi zašel v našte¬
vanje, naj tule opišem domiselno organizacijo
kluba. Klub se pravzaprav vsako leto na novo
formira tako, da se člani razvrste v skupine po in¬
teresih, nato pa izmed sebe izvolijo predsednika
sekcije. Ti pa tvorijo izvršni odbor kluba in iz svo¬
jih vrst izvolijo predsednika kluba, ki koordinira
delo sekcij med seboj. Letos je to Igor Šavs. Tako
je delo v klubu zgledno samoupravno organizi¬
rano. Zanimiva ideja se mi je zdela tudi to, da ima
vsak član izkaznico, s katero se lahko izkaže na
tekmovanjih in drugod. Kot povsod imajo tudi oni
težave z materialom in financami. Članarino, ki jo
zberejo na začetku leta, porabijo za ekskurzijo,
letos načrtujejo ogled kontrolnega stolpa na br¬
niškem letališču. Pa vrnimo se nazaj k našim
sekcijam in tečajem. Na začetku je tovariš Za¬
zvonil omenil maketarski tečaj, katerega dejav¬
nost se mi je zdela še posebej zanimiva. Ta nam¬
reč goji etnografsko maketarstvo. Člani želijo
na svojih maketah ohranjati značilno gorenjsko
kmečko arhitekturo. Delo poteka tako, da make-
tar najprej nariše načrt določene hiše v njihovem
kraju in jo potem poizkuša čimbolj verno izdelati.
Pri tem se trudijo uporabljati izvirna gradiva in se
tako čimbolj približati originalu.

Svoje izdelke razstavljajo v razstavišču »Kurni¬
kova hiša« v Tržiču, in najboljše tri izdelke tudi
nagrade. To se dogaja vsako leto v marcu, ko se
članom tečaja pridružijo tudi ostali učenci pri
spuščanju osvetljenih papirnatih maket po vodi.
S tem ohranjajo star običaj »Gregorjeve«, ko po
ljudskem verovanju dan končno prežene noč in
temo. Zanimivo in hvalevredno, kajne?

Tudi o prometnem tečaju ali bolje sekciji sva
spregovorila nekaj besed. Poleg tega, da orga¬
nizirajo priprave na kolesarski izpit in pomagajo
pri izvedbi le- tega, opravijo vsako šolsko leto tudi
tehnični pregled koles, pri katerem sodeluje stro¬
kovnjak in miličnik, in to kar dvakrat  — spomladi


in pred letnimi počitnicami. Opozarjajo tudi na
nepravilnosti v prometu in prometni signalizaciji,
redno pa se seveda udeležujejo tudi tekmovanj
»Kaj veš o prometu«. Veliko veselja imajo tudi s
starim, doma narejenim avtomobilom, ki ga po¬
ganja tomosov 50 ccm motor (tega so letos v ce¬
loti obnovili). Uporabili ga bodo za seznanjanje in
prve vaje v tehniki vožnje z avtomobilom, seveda
za zdaj le na šolskem avtodromu  — igrišču.
Tako sva z mojim sogovornikom Janezom Za-
zvonilom sklenila »uradni« del najinega pogovo¬
ra. Kasneje sem izvedel o njem še marsikaj zani¬
mivega. Od tega, da se ukvarja s športom, pa do
tega, da zelo rad potuje (lani, na primer, je bil na
Kitajskem), da o svojih vtisih s popotovanj tudi
rad spregovori in pokaže diapozitive in video po¬
snetke in še bi lahko našteval. Toda to bi bila že
druga zgodba...

TIM 7 • 243  • 86/87

K. Kumarov

Posebnosti

Oricove

tipkovnice

V prejšnji številki smo spoznali, kako računalnik
zaznava tipkovnico. Tokrat bomo opisali prak¬
tično uporabo Oricove tipkovnice.

Ukaze tipkamo neposredno z alfanumeričnim
delom tipkovnice, in sicer tako, da vtipkavamo
vsako besedo v celoti. Okrajšave niso možne. Iz¬
jemi sta ukaza PRINT in REM, namesto katerih
lahko uporabimo znaka »?« in »’«.

Razen alfanumeričnih tipk so na Oricovi tastaturi
tudi tipke, s katerimi neposredno posegamo v
delo računalnika. Da se razlikujejo od ostalih, so
te tipke rdeče. Med njimi imata poseben pomen
tipki CTRL in ESC. S tipko CTRL računalniku po¬
šiljamo kontrolne ukaze tako, da tipko CTRL priti¬
snemo hkrati z neko drugo tipko. Kontrolni ukaz
se izvede neposredno, tj. brez pritiska na tipko
RETURN. Pomen kontrolnih ukazov pri Novi 64 je
skoraj enak kot pri operacijskem sistemu CP/M in
je razviden iz priloženega seznama. V praksi naj¬
pogosteje uporabljamo ukaze CTRL/C (ustavi
izvajanje*programa), CTRL/T (preklop male/ve¬
like črke). CTRL/A (uporablja se pri popravljanju
programov), CTRL/L (pobriše zaslon) in CTRL/S
(ustavi pisanje na zaslon-scrolling). S kombina¬
cijo CTRL/G preverimo, ali računalnik sploh dela,
če iz kakršnegakoli vzroka na zaslonu ni slike. Če
je vse v redu, nam ta kombinacija da zvok PING.
S tipko ESC neposredno posegamo v izpis na za¬
slonu preko tako imenovanih »ubežnih sekvenc«.
Ubežne sekvence izvajamo tako, da najprej priti¬
snemo tipko ESC, jo spustimo in nato pritisnemo
še eno od ustreznih črk. Če npr. želimo pisati z
belo barvo črnila na modrem ozadju, moramo pri¬
tisniti naslednje zaporedje tipk: ESC, G, ESC, T.
Učinek ubežne sekvence ne velja za cel zaslon,
ampak le od mesta, na katerem se nahaja kaza¬
lec, pa do konca vrstice.

V spodnjem desnem oglu tastature se nahaja
tipka FUNC. Ta tipka predstavlja nekakšno funk¬
cionalno rezervo. V operacijskem sistemu Orica
tipka FUNC nima nobenega pomena, vendar jo
računalnik zaznava. Ob pritisku na FUNC se na
spominski lokaciji 521 pojavi vrednost 165. Pro¬
gram računalnika lahko napišemo tako, da ne-

TIM 7 • 244  • 86/87

nehno kontrolira to lokacijo in ob pritisku tipke
FUNC sproži neki določeni podprogram.

Na koncu omenimo še majhno pomanjkljivost
Oricove tipkovnice. Na njej namreč ni znakov
»©« in »~« (ASCII 96 in 126). Te znake lahko kli¬
čemo le z ukazom PRINT CHRS (96) oziroma
PRINT CHR$(126) ali pa v smislu zgoraj poveda¬
nega naredimo program, ki bo ob pritisku tipke
FUNC in neke druge tipke klical ta dva znaka
(tipka FUNC v funkciji dodatnega SHIFT).

SC /NAM ItONTRClAilM UKAZOV

CTRL/A> Prepi Se znake iz zaslona v vhodni pomnilnik.

Uporabljamo pri popravljanju programov. Glej ukaz EDIT.

<CTRL/C> Prekine izvajanje programa. Glej stavek STOP.

<CTRL/D> Vklopi/izklopi pisanje v dve vrsti. Uporabljamo skupaj
z ukazom <ESCXJ> pri pisanju znakov dvojne velikosti.
Pisanje je smiselno le v lihih vrsticah.

•;CTRL/F> Vkl opi/i z k 1 opi zvok, ki ga daje tipkovnica.

<CTRL/G> Da zvok zvončka. Glej stavek PING.

<CTRL/H> Premik kazalca v levo.

<CTRL/I> Premik kazalca v desno.

<CTRL/J > Skok v novo vrsto, premit kazalca navzdol.

<CTRL/K> Premik kazalca navzgor.

<CTRL/L> Pobriše zaslon in ga vrne v način TEXT (razen če smo
načinu HIRES).

<CTRL/M> Isto kot tipka RETURN.

<CTRL/N> ZbriSe vrstico.

<CTRL/0> Vklopi/izklopi izpis na zaslon.

<CTRL/Q> Vklopi/izklopi kazalec na zaslonu.

<CTRL/S> Ustavi izpisovanje na zaslon.

<CTRL/T> Vklopi/izklopi male črke.

<CTRL/X > Zbriše zadnjo vrstico, pobriše vhodni pomnilnik.

rCNTRCLNA ZAPCREDJ4

ESC @ črna barva črnila

ESC A rdeča barva črnila

ESC B zelena barva črnila

ESC C rumena barva črnila

ESC D modra barva črnila

ESC E vijolična barva črnila

ESC F sinja barva črnila

ESC G bela barva črnila

ESC H standardni nabor znakov

ESC I mozaični nabor znakov

ESC J dvojna velikost standardnega nabora znakov

ESC K dvojna velikost mozaičnega nabora znakov

ESC L utripajoč standardni nabor znakov

ESC M utripajoč mozaični nabor znakov

ESC N utripajoč standardni nabor znakov dvojne vel

ESC 0 utripajoč mozaični nabor znakov dvojne vel.

ESC P črno ozadje

ESC Q rdeče ozadje

ESC R zeleno ozadje

ESC S rumeno ozadje

ESC T modro ozadje

ESC U vijolično ozadje

ESC V sinje ozadje

ESC W belo ozadje

Računalnik
na dom

Pri naši akciji je prišlo zaradi pošiljanja po pošti do ča¬
sovnega zamika, zato tokrat nismo izžrebali novih kan¬
didatov za računalnik na dom. To bomo storili v nasled¬
nji številki. Upam, da se z našo odločitvijo strinjate. V
prihodnji številki pa bomo spet izžrebali šest srečnih do¬
bitnikov. Za tiste, ki bi še želeli sodelovati v naši akciji,
tokrat poslednjič letos objavljamo prijavnico za našo
akcijo.

TIM 7 • 245  • 86/87

Živali iz rafije PRVA IGRAČA

Rafija je čudovit material za vsakogar, ki ima količkaj spretne roke. Le malo domišljije in vztrajnosti je
potrebno in že si lahko izdelate cel živalski vrt. Če v trgovini nimajo rafije različnih barv, jo lahko obar¬
vate sami. Poleg rafije rabite le še nekaj tanjše žice in vato ali ostanke blaga v trakovih. Postopek izde¬
lave pa je takle:

Najprej izdelamo iz žice osnovno ogrodje živali, ki jo želimo upodobiti. Ta del izdelave je pravzaprav
najvažnejši, saj je prav od njega odvisno, koliko bo naš izdelek podoben pravi živali (1). Ko smo gotovi
z ogrodjem, se lotimo ovijanja. Ogrodje trdno ovijte z ostanki blaga ali s kosmi vate. Tudi pri tem
skrbno pazite, da ne zgrešite oblike, ki je značilna za vašo žival. Priporočljivo je, da pri tem opravku
nekoliko karikirate osnovno obliko, se pravi, da napravite slona še debelejšega, kot je v resnici, štork¬
ljin vrat pa še tanjši, kot ga v resnici ima. Tako boste pri končni obdelavi, ovijanju z rafijo, dosegli večjo
podobnost in se izgonili neprijetnim sorodstvom, na primer med slonom in žirafo.

Ko je osnovna oblika živali izdelana, jo ovijete še z rafijo. Osnovno pravilo je, da morate ovijati čimbolj
enakomerno, zato morajo biti nitke rafije med navijanjem kar se da napete.

Slika 1. Dobrodušni lev z nepočesano grivo Slika 3. Štorklja ima tako močno stopalo, da se zlepa

ne prevrne

Slika 2. Na sliki je noj. Oči so iz majhnih steklenih

kroglic n  Slika 4. Iz črne in bele rafije je nastala zebra

TIM 7 • 246  • 86/87

MOJ PRVI
MODEL

Aleksander Stojanovič

Model

motornega

čolna

Vsem, ki bi si želeli zgraditi model motor¬
nega čolna, ponujam možnost, da spoznate
enostavno konstrukcijo, ki pa je kljub temu
pri plovbi zelo zanesljiva.

Preden pričnete z gradnjo, preučite risbo in
opis, pripravite potrebno gradivo in orodje.
Model se sestoji le iz nekaj reber, kobilice in
vzdolžnih letvic in opiate. Za rebra in kobilico
uporabite vezano ploščo, debelo 3 in 5mm.
Na raven kos prekopirajte obrise vseh reber
in kobilice. Pri postavljanju pazite na to, da
bodo letnice na rebrih navpično, pri opiati pa
vzdolž osi modela. Risbe reber so v merilu
1:1, risbo kobilice pa je treba povečati v
skladu z narisano mrežo (dolžina kobilice je
330mm).

Delovna risba

Ker ni dovolj prostora, da bi narisali korito,
rebra in kobilico v merilu 1:1, je potrebno, da
graditelji čolna izdelajo delovno risbo v tem
merilu, da bi se izognili morebitnim napa¬
kam. Risba prikazuje oplato le do polovice,
to je do središčne osi modela.

Izdelava modelov

Z modelarsko rezljačo (spretnejši pa morda
celo s povratno žago Klip-Klap ali Black &
Decker) je treba pazljivo izrezati vse dele.
Rebra so debela 3, kobilica pa 5mm. Potem
je treba vse dele pazljivo obdelati, obrusiti
robove in celo površino.

Vzdolžne letvice so iz smreke s premerom
4x4mm in dolge 450mm. Presek letvice
4x4mm je model za utore v profilih, zato je
treba te še posebej pazljivo izvesti. Najprej
pripravimo letvice in šele nato po njih izre¬
žemo utore na profilih!

Preden sestavimo trup, je treba v kobilico
izvrtati luknjo za ležaj osi propelerja. Premer
odprtine prilagodimo zunanjemu premeru
cevi. Luknja mora biti natančno na mestu, ki
je predvideno v načrtu. Najprej prevrtamo z
manjšim svedrom, in šele nato z večjim, da
se izognemo poškodbi kobilice.

Paziti moramo tudi na to, da ne pozabimo na
potrebne prereze v rebrih za nameščenje
baterij in elektromotorja, kot tudi na luknjo v
kobilici za nameščenje krmila.

Vetrobran (4) je narejen iz celuloida, debe¬
lega od 0,5 do 1 mm, iz istega gradiva je tudi
bočno steklo (5). Sklop obeh je treba izvesti
tako, da se da zlahka sneti pri popravilu mo¬
dela, zamenjavi baterije in podobnega.

Sestavljanje

Na kobilico je potrebno postaviti rebra drugo
za drugim in jih postopno lepiti. Ko bo ta
sklop popolnoma suh, začnemo z namešča¬
njem vzdolžnih letvic. Posamezne spoje
med sušenjem utrdite z gumicami in ščipal¬
kami za perilo. Še posebej pazite na naleg
letvic na kobilico na premcu.

Oplato čolna je najbolje izdelati iz avionske
vezane plošče, debele 1 mm. Pred montažo
skrojenih delov, na katere pride opiata, je
treba te temeljito namazati z lepilom. Za čas
sušenja te dele začasno pritrdite z bucikami,
gumicami in podobnim. Ko se osuši bočna
opiata, na enak način zalepimo še dno kori¬
ta.

10x10

M1 : 1

TIM 7 • 247  • 86/87


M1 2

TIM 7 • 248  • 86/87

Pogonski del

Modei poganja elektromotor, ki je v ta namen
opremljen s podaljšano osjo s propelerjem
na koncu. Na sliki tri je prikazana osnova po¬
gona: 14 — elektromotor, 12 — os z vodilno
cevjo, 11 — propeler in S — spojnica osi z

elektromotorjem Os je izdelana iz kosa je¬
klene žice (napera od kolesa) s premerom
2mm, dolge 160 mm, ležajnacev pa ima no¬
tranji premer 2,5mm in je dolga 135 do
145mm. Tak material uporabite tudi za izde¬
lavo krmila, mere pa povzemite po delovni
risbi.

TIM 7 • 249  • 86/87

Če ne boste našli gotovega propelerja take
velikosti, potem si ga izdelajte sami. Vijak je
dvokrak, z dvema lopaticama, polmer, mer¬
jen od središča osi je 10mm. Prerišite ga po
vzorcu na pločevino, debelo 0,5mm in paz¬
ljivo izrežite. Na košček cevke z enakim
premerom, kot jo ima ležajna cev, zarežite
dvakrat pod kotom 45° in vanju prispajkajte
lopatici. Gotov vijak pritrdite na os s pomočjo
navoja in matice.

Elektromotor izberite po svojih možnostih.

Njegovo os povezuje z osjo propelerja (12) s
pomočjo spojnice S, ki je lahko košček pla¬
stične cevke ali cevke od kemičnega svinč¬
nika.

O konstrukciji ladijskega vijaka in nekaj več o
njegovi izdelavi, reglaži in preizkušanju
bomo govorili ob drugi priliki. Medtem ko
boste vi zgradili model čolna in prišli do stop¬
nje, da vgradite pogon, vas bomo že po¬
drobneje seznanili s to problematiko.

To malo letalo v merilu 1:40 si boste lahko izdelali mimogrede, saj zanj potrebujete le vezan les. debe¬
line 5mm in nekoliko dobre volje. Vseh kosov je zelo malo: 1 trup, 1 krilo. 1 vodoravni rep, 2 nogi, 2 ko¬
lesci in 1 propeler in to je tudi vse. Pred vami bo kot silhueta stalo letalo naše domače, jugoslovanske
izdelave.

AERO-3 je namreč izvedenka letala AERO-2, katerega je konstruiral inž. Petkovič. Medtem ko je
AERO-2 imelo še linijski motor, ima AERO-3 modernejši boks motor Lycoming.

Letalo je bilo grajeno za vojaške namene, kasneje pa je prešlo tudi v aeroklube po vsej državi. Tako je
marsikateremu letalcu še vedno drag spomin na nepozabnega AERCA. Marsikdo se je izšolal ravno na
tem tipu letala. AERO je bil dvosed, grajen nalašč za šolanje pilotov tako v dnevnem kot tudi v slepem
letenju.

Razpon kril je bil 10,50m in njegova dolžina 8,26m. Bil je lesen z neuvlačljivimi kolesi. AERO-3 se je
moral umakniti modernejši UTVI, toda na marsikaterem letališču imajo nanj še živ spomin.

TIM 7 • 250  • 86/87

TIM 7 • 251  • 86/87

MODELARSTVO

Krilo, višinski in smerni stabilizator smo izdelali.
Danes je na vrsti gradnja trupa. Zaradi obsežnosti
bo del načrta objavljen v tretjem nadaljevanju, ves
opis gradnje pa danes. Zaradi boljše preglednosti
konstrukcije in oblike trupa in pa zaradi pomanj¬
kanja prostora so risani na mestih reber prerezi (ti
so narisani v M 1:1, iz teh pa so razvidna rebra —
debelejša linija). Mislim, da pri izdelavi ne boste
imeli težav.

Iz ustreznih materialov izrežite vse dele. S se¬
stavljanjem pričnite v nosnem delu, tako da prile¬
pite na nosilca motorja prva tri rebra, nanja pa
bočni opiati iz vezane plošče 1,5mm — del 11.
Mednji vlepite še ostala rebra. Iz pločevine (od
konzerve) sespajkajte rezervoar in ga vstavite
med rebri 2 in 3 pod nosilca motorja. Vstavite
lahko tudi plastični rezervoar. Iz vezane plošče
4mm naredite del 14. Srednjo plast izrežite tako,
kot je zvita prednja noga podvozja. To naredite iz
jeklene žice 0 5 mm in jo dobro vlepite med plasti
vezane plošče. Uporabljajte Donipox lepilo
(modra in bela tuba). Na nekaj mestih zlepljen del
14 še ojačajte z vijaki z matico in podložko. V
glavni, nosilni del trupa tako prilepite dele 13, 14
in 16. Nato prilepite bočni opiati iz balse 5mm in
trikotni letvici, prav tako iz balse, 20x20 mm. Med
bočni stranici vlepite vsa ostala rebra, višinski in
smerni stabilizator. VS in SS imata po sredini
trupa povezavi iz balse 10x10mm. Šele na tako
izdelan trup prilepite hrbtno oplato iz balse 3 mm

(da jo lažje zvijete, jo namočite samo po zunanji
strani z vodo), spodnjo iz balse 5mm in kabinski
del iz balse 5 mm.

Zaključek trupa oblikujete iz sti ropora in ga prekri¬
jete s stekleno volno in epoxi smolo. Po trupu pri¬
lepite iz balse 8 mm grebenast prehod trupa v SS.
Na trup prilepite še rebro in celoten trup dobro
zbrusite.

Iz balse 20 mm naredite del 17, ga zbrusite po
skici in prerezih, nanj pa prilepite še vsesalnik iz
balse 3mm. Ta spodnji del na trup ni prilepljen —-
omogoča dostop do motorja (z vijaki je privit na
dela 13 in 14). Motor je privit z glavo navzdol —
del 17 je potrebno prilagoditi.

Kabino izdelate iz stiropora, ga obrusite (glej pre¬
reze), prekrijete s stekleno tkanino in epoxi
smolo, popolnoma gladko obrusite in vlepite v
trup. Taka kabina je neprozorna — treba jo je še
pobarvati. Prozorno kabino pa lahko naredite na
enak način, le da preko modela (narejenega na
enak način) potegnete na toploti zmehčano pleksi
steklo, debelo 2 do 3mm. Pri prozorni kabini je
pred lepljenjem treba pobarvati notranjost kabine
temno sivo.

V tretjem, zadnjem nadaljevanju pa bom opisal še
končno obdelavo, vgraditev DV naprave in
barvno shemo.

V šesti številki nam je pri sestavku Leteča luč zago¬
del Timov škrat. Izpadel je seznam materiala, zato
ga objavljamo v tej številki.

Seznam materiala
Upori

Ri = 150 KO/0,5 W

R 2  = 27 K Q

R 3  = 470 KO

R4 = 180KO

Rs = 1500

R 6 — R 9  = 10 KO

Rio = 1500/2 W

P = 1 M potenciometer lin.

Kondenzatorji
Ci = 0,47 yuF/100 V
C 2  = 1 /j.F/400  V

C 3  = C 4  = 100 ^F/25 elektrolitski
Polprevodniki

ICi = CD 4001 + podnožje DIL14

IC 2  = CD 4017 + podnožje DIL16

T,—T 4  = BC 212 B

Tr,—Tr 4  = Kt 207/400 ali KT 207/200

D,—D 2  = 1 N 4002 ali BY238

Ds = BZY 8,2 Zener dioda

Ostali material

V = 5 A varovalka
K = kratkospojnik

S = stikalo, vklopno-izklopno

Ži—Ž 4  = žarnice, max. 160W na kanal

TIM 7 • 252  • 86/87

TIM 7 • 253  • 86/87

TIM 7 • 254  • 86/87

TIM 7 • 255  • 86/87

TIM 7 • 256  • 86/87

TIM 7 • 257  • 86/87

Bojan Rambaher

Ladje
v bazenu

Modelov pravih ladij ne gradijo
samo zaradi razvedrila in za mode¬
larska tekmovanja, ampak imajo
pomanjšani modeli tudi velikanski
pomen za ladjedelništvo. Preden
nastane nova ladja, morajo v po¬
sebnih delavnicah narediti njeno
natančno kopijo v merilu 1:50 ali
1:100, nato pa mora model skozi
celo vrsto najrazličnejših preizku¬
šenj. Pri teh poskusih ugotavljajo
hidrodinamične lastnosti trupa,
njegovo upornost v vodi in obteka-
nje vodne mase ob trupu. Na
osnovi teh poskusov lahko stro¬
kovnjaki izračunajo, kakšna bo po¬
tovalna in največja hitrost ladje,
kako se bo zgrajena ladja obnašala
pri spuščanju v vodo, pri plovbi in v
najmočnejšem viharju.

S preizkušnjami modelov novih
ladij so v ladjedelništvu začeli že v
18. stoletju, toda že v 19. stoletju so
bistveno spremenili postopke
preizkušanja. Zahvala za to gre
predvsem angleškemu inženirju
VVilliamu Froudu.kije leta 1870 ob¬
javil zakon o dinamični podobnosti
mehaničnih pojavov pod vplivom
zemeljske gravitacije. Dognal je,
da obstaja natančna soodvisnost
med odporom in vzgonom re¬
snične ladje in odporom in vzgo¬
nom njenega modela v vodi. V 20.
stoletju je preizkušanje modelov
postalo nepogrešljivo pri konstrui¬
ranju novih ladij.

Večina držav ima lastne preizku¬
ševalne bazene za ladijske mode¬
le, na primer ZSSR, Danska, ZRN,
Nizozemska itd. Seveda imamo
preizkuševalne bazene tudi v naši
državi. Presenetljivo je, da ena
izmed vodilnih držav v ladjedelni¬
štvu, Poljska, dolgo ni imela last¬
nega preizkuševalnega bazena in
je iskala usluge drugod. Šele leta
1973 je začel v Gdansku delovati
Center za preizkušanje ladijskih
modelov. Sestavni del Centra je
preizkuševalni bazen z dimenzi¬
jami 265x 12x5,8 m. Bazen je
napolnjen z morsko vodo, imajo pa
še tudi dva pomožna bazena.
Okoliščine v velikem bazenu so
podobne okoliščinam na odprtem
morju. Na enem koncu je nameš¬
čena nabava za ustvarjanje valov,
ki so jo izdelali v Franciji. Najvaž-

Obdelava površine modela

Pri poskusnem spuščanju v
vodo ugotavljajo, kako se bo po
izgotovitvi v ladjedelnici v vodi
obnašala resnična ladja

TIM 7 • 258  • 86/87

nejši sestavni del mehanizma je
velika deska dimenzij 12x4  m.
Model, ki ga preizkušajo, vlečejo
po bazenu z nekakšnim vozičkom,
ki je obešen na posebni mostovni
konstrukciji. Ta se premika po
tračnicah s hitrostjo do 12m na se¬
kundo. Celotna konstrukcija je
težka 12 ton, gibanje konstrukcije
pa lahko uravnavajo z natanč¬
nostjo enega metra na sekundo.
Da bi dosegli takšno natančnost,
so na obeh straneh bazena v pri¬
merni oddaljenosti zasidrali tirnice.
Strokovnjaki so morali to delo
opraviti nadvse skrbno. Za pona¬
zoritev naj povemo, da so pri delu
upoštevali tudi zaobljenost zemelj¬
ske površine.

Najmanjša zmota, do katere bi
prišlo med preizkušanjem mode¬
lov, se bi v resničnosti razrasla v
orjaško napako. Samo po sebi se
torej razume, da strokovnjaki po¬
svečajo izredno pozornost vsa¬
kodnevnemu vzdrževanju tirnic in
vlečnega vozička, kajti celo plast
prahu na ležajih ali tirnicah lahko
razvrednoti rezultate poskusov.
Jasno je, da mora biti zaradi tega
tudi model ladje, ki je ponavadi
dolg okoli sedem metrov, izdelan z
urarsko natančnostjo.

V sklopu Centra je tudi gravitacijski
tunel, kjer preizkušajo ladijske vija¬
ke. Posebni mehanizem meri šte¬
vilo obratov ladijskega vijaka v vodi
in preizkuša delovanje vode na po¬
vršino posameznih krakov. Vsi po¬
skusi tečejo v naglem vodnem
toku, ki dosega hitrost celo do
dvajset metrov na sekundo. Tu
preverjajo vsa razmerja ne le pri
modelih ladij, ki jih bodo šele zgra¬
dili, ampak tudi na modelih ladij, ki
že plujejo po oceanih. Izsledki teh
poskusov omogočajo ladjarjem, da
pridejo do podatkov, s katerimi
lahko znatno zmanjšajo porabo
goriva pri ladijskih motorjih.

Enega od pomožnih bazenov v
Centru uporabljajo za preizkusna
spuščanja ladijskih modelov v
vodo. Pri teh poskusih ugotavljajo
na primer tudi to, ali trup pri vzvrat¬
nem drsenju pri spuščanju v vodo
ne udari ob nabrežje. Na dnu ladij¬
skega trupa so nameščene sonde,
ki merijo ugrezanje modela pri
spuščanju v vodo in opozorijo na
prekoračitev maksimalne dovo¬
ljene globine ugrezanja. Če bi teh
poskusov ne bilo, bi prišlo pri spuš¬
čanju ladij v vodo verjetno večkrat
do nesreč.

Model ladijskega vijaka je izde- Kljub velikim dimenzijam delu-
lan do desetinke milimetra na- jejo vse naprave z dovršeno po-
tančno polnostjo

TIM 7 • 259  • 86/87

Center se razen z vsakodnevnimi
dolžnostmi, ki izhajajo iz obvezno¬
sti do ladjedelnic, ukvarja tudi z
lastnim raziskovalnim delom. Me¬
toda inženirja Frouda se namreč
ne da v polnem obsegu uporabiti
za posebna plovila, na primer za
plavajoče žerjave ali vrtalne ploš¬
čadi. V teh primerih je treba torej
priti do novih lastnih- spoznanj in
podatkov.

V borih petnajstih letih delovanja
Centra za preizkušanje ladijskih
modelov v Gdansku so v Centru
preizkusili že okoli tristo najrazlič¬
nejših tipov ladijskih modelov, od
majhnih ribiških bark in zasebnih
ladij do orjaških tankerjev. Vsi na¬
ročeni preizkusi so se končali
nadvse uspešno in so bili ladjarjem
v veliko pomoč. V vseh petnajstih
letih se ni niti en model pogreznil na
dno bazena, pa čeprav je površina
bazena pogosto spominjala na
morje v strašnem viharju.

Plavajoči model doseže hitrost do dvanajst metrov na sekundo

VARNOSTNA PRAVILA ZA RA¬
KETNE MODELARJE

1. Konstrukcija — Moji modeli
raket bodo izdelani iz lahkih ma¬
terialov, kot so papir, les, pla¬
stika in guma, brez kakršnihkoli
kovinskih delov.

2. Motorji — Uporabljal bom
samo tovarniško izdelane mo¬
delarske raketne motorje, ki jih
nikakor ne bom spreminjal.
Upošteval bom tudi navodila
proizvajalca.

3. Pristajanje — Vedno bom
uporabljal pristajalni sistem, ki
bo modele raket varno vrnil ne¬
poškodovane na zemljo, da
bodo ponovno uporabni.

4. Omejitev teže — Moji raketni
modeli ne bodo težji od 500 g in
ne bodo vsebovali več kot 125 g
goriva.

5. Stabilnost—Pred vsakim po¬
letom bom preveril stabilnost
-raketnega modela, razen pri
istrelitvi modelov z že prever¬
jeno stabilnostjo.

6. Lansirni sistem — Rampa, ki
jo bom uporabljal pri izstrelje¬
vanju modelarskih raket, bo
imela sistem za električni vžig z
varnostnim stikalom. Ko rampa
ne bo v uporabi, bo stikalo iz¬
ključeno. Pri izstreljevanju bom
oddaljen od rampe vsaj 5 me¬
trov.

7. Varnost pri izstreljevanju —
Nikomur ne bom pustil dostopa
k rampi, na kateri je model rake¬
te, dokler ne bom prepričan, da
je varnostno stikalo Izključeno
ali da je vir električnega toka od¬
klopljen.

8. Pogoji izstreljevanja — Nikoli
ne bom izstreljeval svojih raket¬
nih modelov v močnem vetru,
preblizu zgradb, daljnovodov,
visokih dreves, nizkoletečih
letal oziroma v pogojih, ko bi
lahko ogrozil varnost ljudi ali
imovine.

9. Prostor za izstreljevanje —
Modelarske rakete bom vedno
izstreljeval na preglednem pod¬
ročju, kjer ne bo v bližini lahko
vnetljivih snovi.

10. Ščitnik — Moja rampa bo
imela ščitnik, ki bo zaščitil tla
(travo) pred neposrednim izpu¬
hom razžarjenih plinov.

11. Rampa — Vedno bom upo¬
rabljal rampo, ki bo višja od vi¬
šine oči, da bi preprečil slučajne
poškodbe očesa. Nikoli se ne
bom z glavo ali telesom nagibal
nad rampo. Rampo, ki je ne bom
uporabljal, bom imel spravljeno
v vodoravnem položaju.

12. Daljnovodi — Nikoli ne bom
skušal vrniti raketnih modelov z
žic pod električno napetostjo ali
z drugih nevarnih mest.

13. Kot izstreljevanja — Raket¬
nih modelov ne bom izstreljeval
proti ciljem na tleh in nikoli ne
bom uporabil eksplozivne glave
ali kakršnegakoli vnetljivega to¬
vora. Moja rampa bo 30° od ver¬
tikale.

14. Predstartni testi — Ko se
bom ukvarjal z nepreizkušenimi
modeli ali načini, bom, če bo
možno, določil njihove lastnosti
s pomočjo predstartnih testov.
Nepreizkušene modele bom iz¬
streljeval samo v prisotnosti
članov ekipe za izstreljevanje.

TIM 7 • 260  • 86/87

Mali Timov
elektro
tehnični
priročnik

Iznajdba polprevodniških elemen¬
tov ter njihova masovna proizvod¬
nja in uporaba so omogočile hiter
razvoj elektrotehnike in še posebej
elektronike. Danes se na vsakem

koraku, pa naj bo to doma, pri igri, v
šoli ali na delovnem mestu, sreču¬
jemo z elektronskimi napravami.
Zato je lahko razumeti vse večje
zanimanje mladih za to zvrst tehni¬
ke, ki istočasno predstavlja tudi
zanimiv hobi. Ukvarjanja z elektro¬
niko pa si ni moč misliti brez po¬
znavanja osnovnih enot elektro¬
tehničnih simbolov, tabel in formul.
Vsako leto znova nas novi bralci
Tima prosijo, naj objavimo simbole
najpogosteje uporabljanih elek¬
tronskih elementov, razporede
nožič transistorjev in integriranih
vezij, pa barvno kodo za razpozna¬
vanje uporov itd. Ker je nesmiselno
te stvari objavljati vsako leto, smo
se v uredništvu odločili, da vam
ponudimo nekakšen elektroteh¬

nični priročnik, v katerem bodo v
več nadaljevanjih objavljene vse
potrebne osnove: enote, simboli,
tabele, oblike ohišij, razporedi
nožič, glavni podatki najbolj razšir¬
jenih polprevodniških elementov,
ekvivalenti in še kaj. Da bi bilo
kompletiranje posameznih nada¬
ljevanj čim enostavnejše, jih bomo
objavljali vedno na štirih straneh
skupaj in to tako, da jih bo mogoče,
brez škode za ostali del revije iztr¬
gati in vložiti v posebno mapo. V
njej na koncu seveda ne bo zbrana
vsa elektrotehnika, saj bi bilo to
nemogoče narediti; vseeno pa bo
priročnik dobrodošel pripomoček
začetnikom in tudi tistim, ki se z
elektroniko ali elektrotehniko že
dalj časa ukvarjajo.

PREGLEDNICA OSNOVNIH
GRAFIČNIH SIMBOLOV, KI SE
UPORABLJAJO V ELEKTRONIKI

'V r\j

Ki

enosmerni električni tok

izmenični električni tok — industrij¬
ska frekvenca

zvočna, govorna frekvenca

8

/

+

visoka, radio-frekvenca

visoka napetost, možnost preboja
ali kratkega stika

pozitivni pol
negativni pol

galvanski člen 1,5V

h-HHMHF

baterija ali akumulator

stik vodnikov

f

križanje vodnikov brez stikov

0  presek vodnika v mm 2

±

masa

ozemljitev

-cm-

-CQ3-

-rrm-

upor, upornost (splošno)

spremenljivi upor, potenciometer

nastavljivi upor, trimerpotenciome-
ter

avtomatsko spremenljiva upornost

fotoupor

grelni element

stalni (permanentni) magnet

vtičnica, puša
bananski vtič

—Ih -

kondenzator, kapacitivnost (sploš¬
no)

O—

priključne, vhodne ali izhodne
sponke

spremenljivi kondenzator

TIM 7 • 261  • 86/87

MOSFET transistor z N kanalom

MOSFET transistor s P kanalom

C &  e

fototransistor

optoelektronski element

-3C


varicap dioda

diac

triac

tiristor

Graetzov usmerniški mostič

transistor PNP tipa (TUP)

transistor NPN tipa (TUN)

enoslojni transistor (UJT)

transistor z efektom polja PNP tipa
(FET)

transistor z efektom NPN tipa
(FET)

tuljava, navitje, induktivnost
(splošno)

tuljava z odcepom
tuljava z VF jedrom

navitje z železnim jedrom, dušilka

omrežni transformator

omrežni transformator z odcepom
na sekundarju

MF transformator

navitje releja

vklopni \

izklopni \  kontakt releja
preklopni /

TIM 7 • 262  • 86/87

=<□=

— 0 —
—©“

B^> X

b=D>-x

A —^—X

b=£H

električna ključavnica

elektromotor

vtikač

vtičnica

vtičnica z  zaščitnim kontaktom,
šuko

telegrafski taster
tipka

vklopno stikalo
izklopno stikalo

preklopnik z nevtralno lego

dvopolni preklopnik, KIP stikalo

enopolni petpoložajni preklopnik

AND vrata (X = AB)

OR vrata (X = A + B)

NAND vrata (X = A+ AB)

NOR vrata (X = A+ B)

NOT vrata (X = A)

EX-OR vrata (X = AB + AB)

EQU vrata (X = AB + AB)

TIM 7 • 263 • 86/87

Hrast
v kozarcu
vode

Kaj čuden naslov, boste dejali,
kako bi mogli hrast spraviti v čašo
vode? V kozarec spraviš komaj
šopek vijolic ali zvončkov, hrast pa
raste v gozdu in sodi med najvišja
drevesa.

Priznati moramo, da naš hrast ne
bo zavzemal niti toliko prostora kot
materin fikus. Zrasel bo čisto
skromno — iz kozarca vode.

Poiščite lep, zdrav želod. Potegnite
skozenj nit, le-to pa tako potegnite
prek kozarca, da bo visel mali že-
lodek v sredini čaše. Konca niti
zvežite ob držaju nad nogo, na ka¬
teri stoji kozarec.

Zdaj natočite v kozarec toliko vode,
da se bo želoda samo dotikala.
Čez nekaj časa bo pognala iz že¬
loda žilica korenine, ki se bo spu¬
stila v vodo. Nato se bodo odprli
želodovi klični listi in izmed njih bo
pognala klica. Korenina se bo
spuščala vedno bolj proti dnu ko¬
zarca, naše hrastovo stebelce pa
se bo dvigalo više in više.

In kako dolgo bo rasel vaš sobni,
nežni hrast v kozarcu vode? Nekaj
mesecev.

7. del

ELEKTRO

NIKA

Matej Pavlič

Disco
krogla
in reflektor

Verjetno je večina med vami že vi¬
dela — če ne »v živo«, pa vsaj na
sliki — kako izgleda disco krogla. Z
reflektorjem usmerjen ozek snop
svetlobe se na površini stekelc, na¬
lepljenih na ovalno osnovo, odbija
pod različnimi koti in meče odbite
žarke po prostoru. Če se takšna
krogla povrh vsega še vrti in če ima
reflektor barvast filter, potem je
efekt, ki ga na ta način dobimo, še
zanimivejši (fotografija!)

Premeri disco krogel so zelo raz¬
lični in se gibljejo od 20 do 60cm.
Tudi motorčki, ki vrtijo takšne kro¬
gle. so zelo različni, vsem pa je
skupno majhno število vrtljajev, saj
je dovolj, da se takšna stvar, ki na¬
vadno visi pod stropom, zavrti le
štirikrat do šestkrat v minuti.

Mi si bomo podrobno ogledali več
načinov izdelave disco krogle, opi¬
sali bomo tudi preprost reflektor, v
izvedbe z motorčki pa se ne bomo
spuščali, saj na tržišču trenutno ni
mogoče dobiti nič primernega — in
ker se bo moral vsak znajti sam,
bodo podane le načelne rešitve.
Za naše potrebe najprimernejša je
velikost krogle s premerom okrog
30cm. Takšna krogla ima površino
4n-R 2  = 2830cm 2 , kar pomeni, da
potrebujemo približno 870 stekelc
velikosti 18x18mm. vendar pa je
to število nekoliko preveliko, ker s
stekelci kvadratne oblike ne mo¬
remo popolnoma pokriti krogline
površine in med posameznimi

ploščicami ostajajo trikotne reže, ki
se proti poloma večajo. Ta problem
bi lahko rešili s trapezasto obliko
stekelc, vendar bi stvar s tem zelo
zakomplicirali. In kje dobiti po¬
trebna stekelca? V vsakem večjem
kraju je steklar, ki izdeluje tudi
ogledala. Pri obrezovanju celih
plošč mu ostajajo dolgi ozki kosi
materiala, ki gredo na odpad. Ve¬
čina vam bo pripravljenih te tra¬
kove zastonj razrezati na kva¬
dratke z dimenzijami 18x18mm.
Sedaj potrebujemo še osnovo, na
katero bomo lepili stekelca. Tu je
možnosti več, vendar je gotovo
najboljša tista, pri kateri uporabimo
bojo. »Boja« je živobarven plasti¬
čen balon z zanko na vrhu, uporab¬
lja pa se za označevanje sidrišč,
podvodnih čeri, mrež ipd. Na morju
ste jih v kakšnem pristanišču go¬
tovo že videli, kako se pozibavajo
med čolni. Te boje pri nas izdeluje
splitska Jugoplastika, a jih je precej
težko dobiti, vsaj v notranjosti de¬
žele. V Primorju bo s tem verjetno
manj problemov. Kdor takšne boje
ne bo uspel dobiti, naj izbere eno
od naslednjih variant.

Vzamemo staro predrto žogo in
poiščemo mesto, kjer pušča. Po¬
večamo luknjico tako, da bo imela
premer 8mm. nato pa vanjo poti¬
snemo ventil z odslužene kolesar¬
ske zračnice. Dobro ga zalepimo z
lepilom za krpanje zračnic, nato pa
ga še dodatno utrdimo s pripada¬
jočo podložko in matico. Čez čas v
telo ventila uvijemo še vložek z
gumijasto cevčico in zunanjo ma¬
tico ter nosilec krogle.

Z zračno tlačilko napihnjeno žogo
potopimo v večjo posodo ali kad.
polno vode. Če ne opazimo nobe-

TIM 7 • 264  • 86/87

nega mehurčka, ki pomeni, da
žoga še vedno nekje pušča, imamo
dobro osnovo za našo disco kro¬
glo. Priporočljivo je žogo še »veza¬
ti« s tanko jekleno žico ali nylon-
skimi vrvicami, ki jih od spodaj spe¬
ljemo v vozel ob ventilu.

Še na en način lahko naredimo
osnovo krogle: kakršno koli žogo
— predrto ali celo — napolnimo s
poliuretansko peno PUR-PEN, ki
jo izdeluje Cinkarna Celje. Uporab¬
lja se za tesnenje in zapolnjevanje
rež v gradbeništvu in še marsikje,
njena najboljša lastnost pa je, da
pena, ko jo izbrizgamo iz doze, čez
nekaj časa zavzame do 50 % večji
volumen, kot pa ga je imela prej. V
notranjosti žoge skozi luknjo s
premerom najmanj 30 mm vbriz¬
gamo peno le do 1/3 in počakamo
čez noč, da se razleze in posuši,
nato pa dan kasneje po občutku
dodamo še nekaj pene, ki bo
potem napolnila vso notranjost.
Odvečno peno bomo z ostrim
nožem ob narejeni odprtini eno¬

stavne obrezali. S peno moramo
delati pazljivo in natančno se mo¬
ramo držati navodil proizvajalca.
Narejeno osnovo moramo še po¬
vezati z močnimi nylon vrvicami
(skica 2), nato pa se že lahko lo¬
timo lepljenja zrcalc.

Skica 2

Da se nam osnova ne bo ves čas
premikala sem in tja, jo enostavno
postavimo na rob lonca, ki mora
imeti nekoliko manjšo odprtino, kot
je premer krogle. Po sredini
osnove z vodoodpornim floma¬
strom narišemo okrog in okrog črto
(kot je ekvator na globusu), nato pa
začnemo z lepljenjem. Najbolje se
obnesejo lepila Tigar, Syntelan in
Neostik. Z lepilom ne preveč na
debelo premažemo približno 6 cm
širok pas nad narisano linijo in
zadnje strani kakih 120 ali 130 ste¬
kelc. Ko se lepilo posuši, jih zač¬
nemo lepiti, pri čemer pazimo, da
so spodnji robovi kvadratkov ves

čas točno na narisani črti. Ko pri¬
demo naokrog, začnemo z nasled¬
njo vrsto, pri čemer si pomagamo z
razporedom stekelc s fotografije.
Ko oblepimo eno polovico krogle,
se na enak način lotimo še druge.
Pri delu moramo biti zelo pazljivi,
saj bo na hitrico narejena krogla
sicer prav žalostno izgledala. Ob¬
staja tudi nevarnost, da se ure¬
žemo na ostrih robovih ploščic. V
primeru, da se nam kakšna vrsta
ravno ne izide, lahko kvadratke
razpolovimo s steklarskim dia¬
mantnim rezilom (če ga imamo), z
nekoliko vaje pa nam bo to uspelo
narediti tudi z ostrimi kleščami. Vr¬
zeli, ki so nastale med posamez¬
nimi zrcalci, zapolnimo z belim sili¬
konskim kitom, ki ga prodajajo v
majhnih kartušah. Pri delu si po¬
magamo s prstom, namočenim v
detergent za pomivanje posode.
Na podoben način lahko naredimo
namesto krogle tudi valj. Iz 5mm
debele vezane plošče izrezljamo
dva kroga s premerom okrog
15cm, iz šeleshamerja pa izre¬
žemo približno 30cm širok trak, ki
ga zvijemo v cev. Skupaj zlepimo
več plasti, na oba konca pa monti¬
ramo še lesena kroga. Zgornjega
prevrtamo (priporočljivo ga je ne¬
kako spojiti tudi s spodnjim, da se s
stekelci oblepljen plašč kasneje ne
bi odtrgal) in montiramo kaveljček,
verižico iz jeklenih členov ali pa šop
elastičnih vrvic, s pomočjo katerih
bomo izdelani valj obesili pod
strop. Postopek lepljenja stekelc je
enak. potrebujemo jih približno
440, ne rabimo pa poliuretanske
pene in silikonskega kita.

TIM 7 • 265  • 86/87

Kot smo že na začetku rekli, lahko
krogli ali valju dodamo primeren
motorček (npr. gramofonski), ki ga
preko ustreznega zobniškega ali
jermenskega prenosa vežemo na
os krogle, kar je shematično prika¬
zano na skici 4.

Skica 4

3,5V/0,2A

Najpreprosteje pa je vrvico, na ka¬
teri bo visela krogla, narediti iz več
močnih tankih elastičnih trakov.
Nanje obešeno kroglo nato z roko
nekajkrat zavrtimo v poljubno
smer, krogla pa bo potrebovala kar
precej časa, da se bo odvrtela in
ustavila.

Na kratko si poglejmo še, kako na¬
rediti reflektor, s katerim bomo
osvetlili kroglo in dosegli odboj žar¬
kov na njej.

Zgoraj je narisan presek reflektor¬
ja, ki ga lahko sestavimo iz stare
ročne baterijske svetilke ali kole¬
sarske luči, transformatorja za
zvonec, nekaj pločevine ali
ustrezne cevi in par vijakov. Ohišje
reflektorja (a), ki ga naredimo iz
pločevinke, navrtamo zaradi hlaje¬
nja, iz pločevine pa naredimo še
ščitnik proti razsipanju svetlobe
(b). S prednje strani montiramo
steklo ali plastiko, ki ščiti žarnico in
preprečuje bleščanje (c). Svetlobni
snop fokusiramo z reflektorsko po¬
vršino (d), ki jo po želji pomikamo v
cevi naprej in nazaj. V zadnjem
delu ohišja je še transformator (e)
za napajanje žarnice (f). Zunanjo
stran reflektorja prebarvamo s
črnim mat avtosprayem. monti¬
ramo še primeren nosilec (g) in re¬
flektor je gotov. Z njim bomo dose¬
gli zadovoljiv rezultat le na razdalji
2 do 3 metre od krogle, za večjo
razdaljo pa moramo vzeti avtomo¬
bilsko žarnico 12 V/21 W, štiri diode
iz serije By... ali 1 N40... in moč¬
nejši transformator. Vezavo kaže
skica 6. kdor pa bo tak transforma-

Skica 5

tor navijal sam, ima spodaj po¬
trebne podatke zanj.

Nad reflektor lahko pritrdimo mo¬
torček, ki ima na osi montiran okvir
z raznobarvnimi folijami (fotografi¬
ja!). Ob počasnem vrtenju se bodo
barve spreminjale, s tem pa se bo
spreminjala tudi od krogle odbita
svetloba. To je le ideja za izkuše¬
nejše, saj izdelava ni tako zelo pre¬
prosta.

S pomočjo skic in dovolj podrob¬
nega tekstovnega opisa bo ver¬
jetno vsakomur uspelo narediti
tako kroglo kot tudi reflektor za svoj
»sobni disco«, vendar pa bo treba
ob tem pokazati tudi še nekaj potr¬
pežljivosti. znanja in iznajdljivosti.

Skica 6

Jedro El, št. 4 (2,4x2,4cm):
primarno navitje: 1716 ovojev
žice Cul 0 0,2 mm
sekundarno navitje: 103 ovoji
žice Cul 0 0.8 mm

Jedro El, št. 5 (2,8x 2,8cm):
primarno navitje: 1263 ovojev
žice Cul 0 0,2 mm
sekundarno navitje: 76 ovojev
žice Cul 0 0,8 mm

TIM 7 • 266  • 86/87

Seznam materialov

Kondenzatorji
C1 = 150nF
C2 = 1nF
C3 = 820pF
C4 = 470 nF
C5=C6 = 4,7nF
C7=C8 = 10nF
C9 = 33nF
C10 = 15nF
C11 = 10,uF
C12 = 100,uF
C13 = C14 = 220^F

Potenciometri

P1 = P2 = P3 = P4 = 100k LIN
P5 = 220k LIN

Integrirana vezja
A1 = LM 741
A2 do A5 = LM 324
IC1 = NE 555
IC2 = CD 4017

Miha Zorec

Light

show

Težko je narediti light show oz.
svetlobne efekte, ki bi ugodili vsem
željam. Napravica na sliki 1 pa za¬
gotovo navduši še tako zahtev¬
nega uporabnika teh efektov in tudi
izdelava ni tako težka, kot je videti
na prvi pogled.

Opis vezja

Vezje sestavljajo trije glavni deli.
Prvi del je predojačevalnik s filtri
(za visoke, srednje in nizke frek¬
vence). Drugi del skrbi za zapo¬
redno preklapljanje kombinacij treh
žarnic. Tretji del pa so optična sti¬
kala (optokopplerji) s triaki, ki priži¬
gajo in ugašajo žarnice.
Predojačevalnik je operacijski oja¬
čevalnik A1 (LM741), ki vhodni
signal primerno ojači. Jakost
vhodnega signala nastavimo s po¬
tenciometrom P1. Če ta signal ne
vsebuje dovolj visokih frekvenc,
imamo tu kondenzatorja C1 in C 2,
ki poskrbita, da gredo visoke frek¬
vence mimo potenciometra in se
tako ne slabijo, četudi je potencio¬
meter zaprt. Ta predojačevalnik
A1 ima zelo veliko ojačenje, celo
tako veliko, da lahko na vhod pri-

Upori

R1 = R14 = 1k
R2 =100k

R3 = R6 = R12 = R13 = 10k
R4 = R7 = 6k8
R5 = 15k
R8 = 5k6
R9 = R10 = 12k
R11 = 47k
R15 = R22 = R23 = R24 = 150.D
R16 = R17 = R18 = R19 = R20 = R21 = 100fl

Diode

D2 do D20 = 1N914 (ali podobne)

D1 = D21 = D22 = D23 = LED diode

Gretz

GR 1 = GR2

B 80 C 1500

Teto

NF filter

Optokopplerji

RH 11G3 3X (domača proizvodnja)
Triaki

katerikoli za 220 (400) V in
5A ali več

+15V

CD4017

-w-

-H-

-Df

-C4-

■*£-

05 do D 20

TINI 7 • 267  • 86/87

ključimo mikrofon in se s tem izog¬
nemo žični povezavi.

Operacijski ojačevalnik A 2 sestav¬
ljajo visokofrekvenčni filter, kate¬
remu izhodni signal še dodatno
ojačamo (operacijski ojačevalnik
A4) in operacijska ojačevalnika A 4
in A 5, ki tvorita pasovni in nizko-
frekvenčnifilter.

Operacijske ojačevalnike dobimo
iz integriranega vezja L IVI 324, ki
vsebuje štiri operacijske ojačeval¬
nike tipa LM741. Ker pa je to inte¬
grirano vezje težko dobiti v doma¬
čih prodajalnah, lahko namesto
njega uporabimo štiri operacijske
ojačevalnike LM741.

VF vhod
VF izhod

masa

,^,-HJ/TNl.

C10.4 £10—) M —NFfehod

SFvhod

M

■-5P

—} (—C7 j R12

SF izhod

u3

NFvhod

TIM 7 • 268  • 86/87

Vezje za avtomatično nastavljene
kombinacije sestavljata nizkofrek¬
venčni oscilator (NE 555) z nastav¬
ljivo frekvenco (nekaj Hz), ki daje
urne impulze, in desetiški števec, ki
ob vsakem urnem impulzu preklopi
drugo kombinacijo treh žarnic. To,
kako bodo gorele žarnice (v kateri
kombinaciji), pa določimo z dio¬
dami (od D 5 do D20), ki obenem
rabijo za zaščito izhodov deseti¬
škega števca.

Ta desetiški števec (CD4017)
šteje do deset in se nato samo¬

dejno resetira in šteje znova. Zato
je največje število različnih kombi¬
nacij deset. Števec pa lahko nasta¬
vimo tudi tako, da določen izhod
pripeljemo na nožico za resetiranje
in števec bo štel do tega izhoda, se
nato resetiral in štel znova (števec
bo ponavljal le določeno število
kombinacij). To nastavimo s stika¬
lom S1.

Za galvansko ločitev vezja od dela,
ki je pod omrežno napetostjo, po¬
skrbijo optokopplerji (RH11G3
proizvodnje El Niš), ki obenem
prožijo triake.

Optokopplerje moramo obvezno
napajati z lastnim usmernikom in
transformatorjem, ker je le tako
vezje popolnoma varno pred
omrežno napetostjo.


A-

B-

C-

-W-

-Kh-

□ GR2

masa « 24 V (f)

D5doD20 ^

[D21ID22JP23
ma . sa  1IR16 |1r17| |R18

-8V

TIM 7 • 269  • 86/87

Matej Pavlič

Camera

obscura

uravnavanje Nilovih povodnji nikoli
ni uspelo zgraditi) izkazal kot naj¬
večji fizik srednjega veka. Posebej
se je zanimal za optiko. Ta veja fi¬
zike je z negotovimi koraki začela
svojo pot pri Heronu in Ptolomeju,
ki sta menila, da ljudje vidijo s svet¬
lobnimi žarki, ki izvirajo iz očesa in
se odbijajo na predmetih. Alhazen
pa je pravilno trdil, da izhajajo žarki
od Sonca ali kakega drugega sve¬
tila in da se na predmetih odbijajo v
oko. Pravilno je razložil, kako delu-

Ker vas že kar vidim, kako sumljivo
zrete v zgornjo skico in ne veste, ali
bi doslej prebranemu verjeli ali ne,
vam predlagam, da si s pomočjo
priloženega načrta sami — brez
kakršnih koli stroškov — v kratkem
času naredite svojo temno kamero.
Za izdelavo potrebujete trši karton,
list belega in paus, prosojnega ali
povoščenega papirja, črn tuš ali
tempero, čopič za risanje, oster
nož in škarje, lepilo, selotejp, še¬
stilo ter svinčnik in ravnilo.

Camera obscura (izg. kamera ob-
skui-a), oziroma po naše temna
kamera ali temna skrinjica, je za¬
nimivo fizikalno učilo, s katerim
lahko dokažemo premočrtnost
razširjanja svetlobe, istočasno pa
je tudi predhodnica današnje ki¬
nematografije in fotografije ozi¬
roma fotoaparatov.

Camero obscuro je prvi izdelal
pred približno 960 leti arabski fizik
Abu Ali al-Hasan ibn al-Hajtan
(njegovo polatinjeno ime je Alha¬
zen). Rodil se je okrog leta 965 v
Basri, današnjem Iraku. Bil je
izredno bister mož in na račun svo¬
jih sposobnosti si je skušal zagoto¬
viti brezskrbno življenje. Nekoč se
je tako začel hvaliti, da bi lahko
zgradil stroj, ki bi uravnaval vsako¬
letne povodnji reke Nil. Res je s
tem pritegnil pozornost egiptov¬
skega kalifa in ta ga je takoj najel za
to veliko delo. Ko si je spet lahko
privoščil zdravo pamet, se je Alha¬
zen (kljub temu, da mu stroja za

Skica 1

jejo leče in pripisal njihovo poveče¬
valno moč zakrivljenim površinam,
ne pa snovi, iz katere so napravlje¬
ne. Poleg drugega pa je sestavil
tudi preprosto projekcijsko pripra¬
vo. imenovano »camera obscura«.
To je znotraj črno obarvana škatla,
ki ima v eni stranici majhno okroglo
odprtino, druga, njej nasprotna
stranica, pa je iz motnega stekla, ki
predstavlja zaslon, na katerem na¬
stane narobe obrnjena slika pred¬
meta pred odprtinico. Zaradi pre¬
močrtnega širjenja svetlobe ta luk¬
njica omogoča, da vsaki točki na
opazovanem predmetu pripada
natanko ena točka na zaslonu.
Tako nastane kompletna slika
predmeta. Če je odprtina manjša,
je slika predmeta ostrejša, a je
istočasno tudi temnejša, vendar pa
odprtine ne smemo poljubno
zmanjševati, saj v trenutku, ko di¬
menzija luknjice sovpade z dimen¬
zijo svetlobnega vala, pride do
uklona svetlobe.

Na karton narišite plašč a) prise¬
kane štiristrane piramide, ki sestoji
iz štirih enakih trapezov. Izrezan
plašč brez zgornje in spodnje
ploskve z notranje strani prebar¬
vajte s črno mat barvo, ga prepog¬
nite po črtkanih linijah in zlepite. Na
zgornjo stran nalepite iz močnega
belega papirja izrezan in prav tako
prebarvan del b. Točno v sredini ga
s šestilom previdno preluknjajte,
vendar naj za začetek odprtinica
ne bo večja od 0 1 mm. Na drugo
stran škatle prilepite še iz paus pa¬
pirja izrezan del c in naša »kame¬
ra« je gotova. Če sedaj pogledate
skozi škatlo proti sveči, svetilki ali
tja, kjerjesvetleje, boste na pausu.
ki predstavlja nekakšen zaslon,
opazili okrog obrnjeno sliko opazo¬
vanega predmeta, ki sicer ne bo vi¬
deti tako jasen, kot bi bil s prostim
očesom, viden bo pa vseeno. In
tudi okrog bo zagotovo obrnjen;
četudi kdo še vedno ne verjame.
Po potrebi lahko luknjico na delu b
povečate, vendar ne preveč, ker je
pri 0 1 mm slika že precej neostra.
Komur prva izvedba ni dovolj, naj si

TIM 7 • 270  • 86/87

naredi še eno camero obscuro, pri
kateri je, za razliko od prejšnje,
mogoče sliko ročno ostriti.
Potrebujete kartonsko škatlo od
čevljev, ki naj ima približno mere
120x160 x 250 mm. Če nimate
prav takšne, nekoliko predelajte
katero drugo. Znotraj jo črno po¬
barvajte, nato pa v eno stranico na¬
tanko na sredini naredite luknjico, v
nasproti ležečo stranico pa pravo¬
kotno odprtino za opazovanje, ki
naj ima mere 20x25 mm. Iz kar¬
tona izrežite dva okvirja, ki se mo¬
rate prilegati notranjim stenam
škatle, mednju pa vlepite še paus
papir. Na stranici z okencem v
spodnjem desnem kotu zarežite

OB

LETNICE...

Matej Pavlič

Fotografija -
od camere
obscure
do polaroida

Mineva natanko 160 let. kar je
francoski iznajditelj Joseph Nicep-
hore Niepce Kraljevski družbi
predstavil prvi posnetek, nekakšno
primitivno fotografijo, zato se mi zdi
primerno, da ob tej priliki v Timovi
rubriki »Obletnice« na kratko opi¬
šemo zgodovino nastanka fotogra¬
fije, kakršno poznamo danes.
Začetki fotografije so najtesneje
povezani s preprosto projekcijsko
pripravo, imenovano »camera
obscura«, ki jo je pred približni 960
leti izdelal arabski fizik Alhazen
(965—1038). (Njen izgled in delo-

odprtino L oblike za prehod karton¬
skega kotnika 25x25x280mm, ki
ga potisnite skozi narejeno režo in
dobro prilepite na rob okvirja s pro¬
sojnim papirjem. Škatlo še pokrijte
s pokrovom in stvar je pri kraju.
Pir opazovanju predmetov boste
ugotovili, da bo slika tem večja, čim
bliže boste predmetu in obratno.
Zakaj tako, je najlepše vidno s
skice 1. S pomočjo formule a/d =
A/D lahko izračunate še višino ali
pa oddaljenost opazovanega
predmeta.

Upam. da se je po tem še zadnji
nejeverni Tomaž prepričal, da ne¬
katere vrstice tega sestavka kljub
vsemu niso kar tako iz trte izvite!

vanje, kot tudi načrt za izdelavo, so
v posebnem prispevku v tej številki
Tima.) Alhazen se je ukvarjal tudi z
odbojem in lomom svetlobe, raz¬
pravljal je o mavrici, preučeval je

Refleksna »box-camera« Jo¬
hanna Zahna, 1685

zbiranje svetlobe z lečami in izdelal
tudi parabolična zrcala, kakršna se
še danes uporabljajo v velikih tele¬
skopih. V latinščini je bilo njegovo
delo objavljeno v 16. stoletju in je
močno vplivalo na tedanje znan¬
stvenike. zlasti na Keplerja. In šele
tedaj, šest stoletij pozneje, je op¬
tika napredovala prek stopnje, do
katere jo je razvil Alhazen.
Giovanni Battista Porta je v svojem
znamenitem delu »Magiae natura-
lis« iz leta 1588 opisal uporabo
kombinacije leče in konkavnega
zrcala za dobivanje povpčane slike
na zaslonu. Daniel Barbaro pa je
opozoril na zaslonko ob leči, s po¬
močjo katere je mogoče ostriti
sliko. Camero obscuro so kasneje
izpopolnjevali še Kaspar Schott, ki
je leta 1657 izdelal prenosno
»box-camero«, sestavljeno iz dveh
škatel, in Johan Cristoph Sturm,
matematik iz Nurnberga, ki je leta
1676 naredil prvo refleksno box-
camero. S pomočjo zrcala, na¬
meščenega pod kotom 45°. je snop
svetlobe vertikalno usmeril in na

horizontalno postavljenem povoš¬
čenem papirju dobil sliko. Na po¬
doben način je celo vrsto boxovk
naredil tudi nemški redovnik iz
VVurzburga. Johann Zahn, ki je
izumil še nekakšen teleobjektiv.
Vzporedno z razvojem kamer je od
tega trenutka dalje tekel tudi razvoj
kemikalij za uporabo pri fotografiji.
Že leta 1725 je Johan Heinrich
Schulze (1687—1744), profesor
anatomije na univerzi v Altdorfu
blizu Nurnberga, pri poskusih ugo¬
tovil, da srebrov nitrat z dodatkom
krede reagira na svetlobi: z ome¬
njeno raztopino prevlečen list pa¬
pirja je na svetlobi počrnel. Ka¬
snejši poskusi G. B. Beccaria s
srebrovim kloridom so dali enak
rezultat. Leta 1777 je Carl VVilhelm

Prenosna »camera obscura« z
začetka 19. stoletja

Scheele (1742—1786) objavil
svoje poskuse o vplivu svetlobe na
srebrov klorid. Ugotovil je tudi, da
na svetlobi potemnjen papir, na¬
močen v amoniak, obdrži prejšnje
lastnosti. Odkril je torej prvo sub¬
stanco fiksirja! Istega leta se je rodil
Thomas Wedgewood, ki je že zelo
mlad preko očeta Josiaha. zname¬
nitega angleškega lončarja, prišel
v stik z dotedanjimi iznajdbami na
področju fotografije. Ponovil je po¬
skuse Schulzeja s srebrovim nitra¬
tom. Na z njim prepojen list papirja
je polagal različne ploščate pred¬
mete in vse skupaj osvetljeval. Na
osvetljenih mestih je papir počrnel,
pod predmeti pa je ostal svetel.
Dobil je »fotogram«, ki pa ga ni znal
fiksirati in je zato počasi počrnel.
Humphry Davy (1778—1829), ki je
nadaljeval Wedgewoodovo delo, ni
prišel kaj prida dlje, zato pa je to
dosegel že na začetku tega se¬
stavka omenjeni J. N. Niepce
(1765—1833). Leta 1813 se je
bivši častnik pričel zanimati za lito¬
grafijo — umetnost, pri kateri ri-

TIM 7 • 271  • 86/87

šemo z mastnimi barvami na
kamen. Sam ni imel umetniškega
talenta, zato mu je slike risal sin. Ko
so tega poklicali v vosjko, je Niepce
sklenil napraviti slike, ki bi se risale
'■same od sebe«. Sprva je poskusil
s sončno svetlobo potemniti sre¬
brov klorid tako, da bi odbita svet¬
loba povzročila imitacijo slike, ki bi
jo omogočil sam odboj. Temna in
svetla mesta v kloridu naj bi dala
sliko narave —fotografijo. Rezultat
jebilnegativ—svetli deli predmeta
so bili na sliki temni in obratno, zato
je naprej iskal postopek, s katerim
bi dobil direktno pozitiv. Tako je
leta 1822 naredil prvo kopijo, po¬
stopek pa imenoval »heliografija«.
To je bil temelj za vse kasnejše po¬
stopke reprodukcij slik. Ko je pet let
kasneje Kraljevi družbi predstavil
sliko, za katero je bila potrebna
osemurna osvetlitev (sliko je proji¬
ciral na cinkovo, s plastjo asfalta

Daguerrova kamera, 1839

prevlečeno ploščo; na neosvetlje¬
nih ali malo osvetljenih mestih je
ostal asfalt topljiv in ga je bilo mo¬
goče odstraniti v kopeli sivkinega
olja in terpentina, na osvetljenih
mestih pa je asfalt otrdel), je naletel
na nezanimanje. Razumljivo je, da
je stvar, za katero je bilo potrebno
toliko časa, ostala le redka zanimi¬
vost — in razočarani Niepce je sko¬
rajda bankrotiral. Ekonomska nuja
ga je leta 1829 prisilila v sodelova¬
nje s francoskim izumiteljem, ki se
je imenoval Louis Jacques Mande
Daguerre (1789—1851).

Ta je že kot šestnajstleten fantič
prišel v Pariz, da bi postal slikar in
res je postal odličen slikar gledali¬
ških scen v velikem pariškem gle¬
dališču. Leta 1822 je ustanovil
svoje lastno gledališče, imenovano
»Diorama«, v katerem ni bilo igral¬
cev, pač pa prelepe scenske slike,
narisane na obeh straneh prosoj¬
nih zastorov. S premišljeno razme¬
stitvijo žarometov in zrcal je dose¬
gel, da so dobili gledalci vtis re¬
snične prostorske pokrajine. To

gledališče je bilo prava senzacija,
pri slikanju scen pa je Daguerre
uporabljal zelo izpopolnjeno ca-
mero obscuro. Ob tem je ves čas
premišljal, kako bi bilo mogoče
slike iz narave tudi trajno vtisniti na
neko podlago. 14. decembra 1829
sta Daguerre in Niepce ustanovila
»Družbo za razvijanje in izkorišča¬
nje izuma«. Nekaj let ni bilo po¬
membnejših uspehov, vendar izu¬
mitelja nista odnehala. Cinkovo
ploščo sta zamenjala z bakreno, na
eni strani posrebreno ploščo. Da¬
guerre je odkril, da se svetlobna
občutljivost plošče poveča, če so
na ploščo pred posnetkom učinko¬
vale jodove pare. K pravemu
uspehu je pripomogel slučaj. Ta¬
kole je bilo:

Nekega dne je Daguerre osvetlil v
kameri novo ploščo. Kmalu pa se je
stemnilo in pričelo deževati. Neje¬
voljen je vzel premalo osvetljeno
ploščo iz kamere in jo spravil v
omaro, v kateri je hranil kemikalije.
Ko je po nekaj dneh vzel ploščo
spet v roke, je presenečen zagle¬
dal na njej lepo in razločno sliko.
Pravilno je sklepal, da je morala na
ploščo delovati neka kemikalija.
Toda katera? Daguerre je preizku¬
sil po vrsti vse kemikalije in ugoto¬
vil, da je slika nastala pod vplivom
hlapov živega srebra. Ponovni po¬
skusi so to tudi potrdili. Sliko je
fiksiral v raztopini kuhinjske soli.

Leta 1833, še pred tem odkritjem,
je Niepce umrl in v službo je name¬
sto njega vstopil sin Izidor. Posto¬
pek slikanja na ploščo s pomočjo
svetlobe so poslej imenovali »da-
guerrotipija«. Ker družabnika med
ljubitelji ali podjetniki nista našla ni¬
kogar, ki bi se zanimal za izkoriš¬
čanje tega čudovitega izuma, sta
19. avgusta 1839 vse pravice od¬
stopila francoski vladi. Ta jima je
»velikodušno« kot odškodnino
priznala sramotno majhno letno
rento. Daguerre je prejemal 6000,
Niepce mlajši pa 4000 frankov.
Nekoliko kasneje je Daguerre izdal
tudi knjižico s podrobnimi navodili
in opisom celotnega postopka, ki je
imela naslov: »Historique et des-
cription des procedes du Daguer-
retype et du Diorama«.

Z daguerrotipijo dobimo zelo ostre
posnetke, katerih slabost je le to,
da se jih ne da razmnoževati in je
vsaka slika unikat. Površina je zelo
občutljiva in jo je treba zaščititi,
zato pa je slika potem »večna« in
ne zbledi.

Daguerrove poskuse je nadaljeval
VVilliam Henry Fox Talbot
(1800—1877), ki je izumil posto¬
pek, imenovan »talbotipija«. Uve¬
del je vrsto pomembnih izboljšav,
med njimi tudi fotografski negativ,
ki ga je bilo mogoče razmnoževati
na papir. Leta 1844 je izdal prvo
knjigo, ki je bila opremljena s foto-

»Polaroid Land Camera« izpred
nekaj let

TIM 7 • 272  • 86/87

grafijami. Do leta 1851 je s poseb¬
nim postopkom tudi bistveno skraj¬
šal čas osvetljevanja
Sir John Frederic VVilliam Herschel
(1792-1871) je vpeljal uporabo na¬
trijevega tiosulfata za topljenje
srebrovih soli in prvi je začel upo¬
rabljati izraze »fotografski pozitiv«
in »negativ«. Leta 1871 so iznašli
fotografsko metodo s suhimi ploš¬
čami, kar je precej poenostavilo
prejšnje delo s tekočo emulzijo.
Ploščam je dokončno odklenkalo,
ko je ameriški izumitelj George
Eastman (1854—1932) leta 1884
dal patentirati »fotografski film«, pri

»Canon T-90«, ta hip poleg Mi-
nolte 9000 najsodobnejši foto¬
aparat, ki ima tri načine merje¬
nja, devet samodejnih načinov
osvetljevanja In vgrajen integri¬
rani motorni pogon s frekvenco
4,5 posnetka na sekundo

katerem je bila na svetlobo občut¬
ljiva želatinasta emulzija nanešena
na papir. Pet let kasneje je začel
prodajati kamere »Kodak«, v kate¬
rih je uporabljal že celuloidni film,
kot ga poznamo danes. »Vi priti¬
snite gumb — ostalo naredimo
mil«, je bilo uspešno geslo firme

Kodak, ki je še danes med največ¬
jimi proizvajalci aparatov na svetu.
S tem razvoja še vedno ni bilo
konec: Američan Edwin Herbert
Land je leta 1937 ustanovil družbo
»Polaroid«, kjer so izdelovali pola-
roidna stekla in leče. Ta so uporab¬
ljali za varnostna stekla, očala in
povsod tam. kjer so želeli zmanj¬
šati odbito bleščanje sonca. Sledil
je sistem za gledanje tridimenzio¬
nalne (3 D) slike. Land je razvil tudi
nov sistem barvne fotografije, nje¬
gov zagotovo najgenialnejši izum
pa je bil leta 1947 fotografski apa¬
rat, ki ga danes poznamo pod ime¬
nom »Polaroid Land Camera«. Ta
aparat omogoča, da so slike go¬
tove že nekaj sekund po končanem
slikanju. Film za ta aparat ima dve
plasti. Prva plast je navaden filmski
negativ, druga plast pa je fotograf¬
ski papir. Med obema plastema so
v posebnih zatesnjenih komorah
shranjene kemikalije, ki se v dolo¬
čenem trenutku sprostijo in avto¬
matično izdelajo sliko na fotograf¬
skem papirju.

Kratko zgodovino razvoja fotogra¬
fije bomo tu sklenili, saj bi sicer
zašli že na druga področja, o kate¬
rih kaj več kdaj drugič. Z razvojem
optike, precizne mehanike in elek¬
tronike postajajo fotoaparati vse
popolnejši, vse več stvari naredijo
»sami« in zato tisti najboljši dose¬
gajo tudi astronomske cene.
Vseeno pa je fotografiranje z vso
svojo raznolikostjo in lepoto do¬
stopno vsakemu, ki ima veselje do
tega. !n tako je tudi prav!

MALE

ŽELEZNICE

Vlado Zupan

Jezero

V današnjem nadaljevanju bomo pogledali, kako »pri¬
čarati« na maketo jezero, saj bo tako pogled na maketo
še privlačnejši. Znanec mi je nekoč predlagal, da bi za
jezero uporabil kar resnično vodo. Vendar tega nikomur
ne svetujem. Najmanj trije razlogi govorijo proti pravi
vodi:

— voda stalno hlapi in bi morali naše jezero vsak teden
dolivati, na dnu pa bi se nabiral apnenec, ki ne hlapi.

— ker voda hlapi, bi bilo ozračje zelo vlažno, kar bi
imelo za posledico rjavenje železnih delov, predvsem
tirov in osi,

— voda rada uide v vsako špranjo, zaradi česar bi mo¬
rala biti vdolbina za jezero popolnoma vodotesna.

Pa tudi, če bi se na vse našteto požvižgali, nam taka
majhna količina vode ne bi dajala videza jezera, saj bi
bila čisto plitva in brezbarvna. Zato se bomo lotili izde¬
lave jezera drugače. Kot vedno, imamo tudi v tem pri¬
meru več možnosti — preproste in cenene ter dražje, ki
rabijo zahtevnejše materiale, a dajejo resničnejši videz.
Za preprost način rabimo plastofil ali mavec, kamenčke,
plastično steklo pa moder krep papir ali tempera barvi¬
co. Najprej moramo vedeti, kakšne oblike naj bo jezero
in kako veliko. Glede oblike se je najbolje zgledovati po
naravi: blejsko jezero je bolj okroglo in ima nekaj zali¬
vov, bohinjsko pa je bolj podolgovato. Verjetno se bo na
maketo bolj prilegalo ovalno jezero. V dolžino naj meri
14 cm, v širino pa 10 cm. Če bomo jezero postavili kar na
osnovno desko makete, bomo to naredili čisto prepro¬
sto. Podlago pobarvamo belo in ko se je posušila, na¬
mažemo z lepilom MITOL in pokrijemo s polo modrega
krep papirja. Vse skupaj obtežimo s ploščo, na katero
postavimo steklenico vode. Ko je lepilo prijelo, desko

TIM 7 • 273  • 86/87

odstranimo in naredimo obris jezera. Ob obrisu polo¬
žimo nizko obrežje, najbolje iz koščkov stiropora, ki jih
lepimo na podlago z lepilom MITOL. (Če bi vzeli OHO, bi
se stiropor kar raztopil.) Na te koščke stiropora, se pravi
na obrežje in pokrajino okoli jezera sedaj nanesemo
"malto« iz plastofila (ali mavca) in vode ter s prsti obliku¬
jemo površino. Ko je suha, jo pobarvamo s tempera
rjavo, namažemo z lepilom za tapete in »posejemo« z
zelenimi vlakenci za travo. Seveda bomo postavili še
kakšno drevo, pa grmovje in kamenčke.

Najbrž pa bomo jezero naredili na ravnici na pobočju. To
Pot bomo delali malo drugače, pa bo zato tudi lepše vi¬
deti. Za jezero enake velikosti bomo vzeli ploščo iz le¬
sonita velikosti 18x14cm. Najprej bomo na tej plošči
napravili jezero in nato postavili na maketo in vgradili v
Pobočje. Na ploščo zarišemo obrise jezera, tako da na
vsaki strani ostane vsaj še 2cm roba. Potek dela je raz¬
viden tudi iz slik. Ob tem robu naredimo del obrežja, ki
bo »pod vodo«. V ta namen zmešamo zelo gosto testo iz
plastofila in vode ter iz njega oblikujemo »klobaso« de¬
beline 10 milimetrov. S prsti polagamo dele te klobase
točno po obrisih jezera in dobro pritiskamo ob ploščo.
Tako smo naredili nekak bazenček. Sedaj vzamemo
kako trdo ploščo in jo močno pritisnemo na napravljen
rob. da bo ta povsod enako visok, da bi se nanj lepo pri¬
legala ploščica iz plastičnega stekla. Nato vzamemo

ki je »pod vodo«. Sedaj moramo jezero namestiti na
maketo, prilepili ga bomo na stebričke primerne višine.
Podobno, kot v prejšnjem primeru, moramo narediti še
zunanji breg in ga povezati z okolico. Najbolje bi bilo, da
bi najprej prilepili jezero in šele potem oblikovali s kosi
stiropora in testom iz plastofila pobočje in pokrajino.
Še lepše jezero bomo naredili z uporabo smole za vliva¬
nje, take, ki jo med drugim rabijo tudi za izdelovanje čol¬
nov in jadralnih letal. Kemično se imenuje nenasičena
poliestrska smola in je brezbarvna gosta tekočina, po¬
dobna sirupu. Če dodamo smoli trdilec, nastopi ke¬
mična reakcija. Mešanica se po določenem času, na¬
vadno pa 10 do 15 minutah, močno segreje, postane
gosta kot žele in končno trda kot prozorno steklo. Ko jo
zmešamo s trdilcem, je še nekaj časa tekoča in jo lahko
vlijemo v kalup — v našem primeru bazenček nad jeze¬
rom — kjer se bo strdila. Pri mešanju smole in trdilca
moramo natančno upoštevati navodila proizvajalca.
Navadno se v 100 gramov smole doda od 1 do 4 grame
trdilca, za naše namene pa bo 1,5 grama čisto dovolj, da
ne bo smola prehitro trda in da ne bo pokala. Smola ima
približno isto težo kot voda, če jo vzamemo pol jogurto¬
vega kozarčka, bo ravno 100 gramov. Trdilec je na¬
vadno v tubi po 50 gramov. Če iztisnemo 2 cm 3  trdilca
na mešalno palčko, bo to okoli 1,5 grama. Trdilec mo¬
ramo zelo dobro vmešati med smolo, ker se mora ta

ploščo stran in s prsti oblikujemo obrežje znotraj jezera.
Mešanici plastofila dodamo še malo vode, da bo manj
gosta in jo bomo lažje oblikovali. Nekje naj se obrežje
Položno, drugod malo bolj strmo spušča proti sredini.
Na koncu tudi dno celega jezera namažemo s to zmesjo
kak milimeter na debelo in pustimo dobro posušiti, naj¬
bolje do drugega dne. Nato začnemo z barvanjem
obrežja in dna. Za dno bomo vzeli modro tempera barvi¬
co, za obrežje pa rjavkasto. Da bomo ustvarili videz glo¬
bine, bomo za sredino jezera dodali modri še malo črne.
zato pa bo barva proti obali vedno svetlejša, čisto ob
obali zeleno-modrikasta. Ko bo suho, bomo obrežje in
dno okoli obrežja namazali z lepilom za tapete in prilepili
nekaj kamenčkov, nadrobljene zelene penaste mase in
sem pa tja zelena vlakna za travo. Proti sredini ne bomo
dajali ničesar, saj je tam voda globoka in se ne vidi dna.
Zopet pustimo sušiti do naslednjega dne. Medtem pri¬
pravimo prozorno ploščo. Lahko je iz stekla približno
iste velikosti kot lesonitna plošča, bolj varno pa bo. če
dobimo kje 4cm debelo plastično steklo (pleksi-sceklo).
Tega lahko tudi z žagico oblikujemo, vendar mora vsaj
2 cm povsod gledati preko roba jezera. Ploščico skrbno
očistimo po spodnji strani, saj ko bo enkrat prilepljena,
tega ne bo mogoče več storiti. Rob, ki smo ga oblikovali
kot obrežje, na debelo namažemo z OHO lepilom in
nanj skrbno in močno pritisnemo pripravljeno prozorno
ploščico.

Tako imamo narejeno jezero z dnom in delom obrežja.

Slika 1. V treh fazah je prikazan najbolj preprost
način izdelave jezera. Na belo pobarvano ploskev
prilepimo moder krep papir, nato pa naredimo
obrežje in ga posejemo s travo in drevesi

Slika 2. Drugi način izdelave jezera da nekaj več
dela, videz pa je naravnejši. Na lesonitno ploščo za¬
rišemo obris jezera, nato naredimo obrežje, ga
zgladimo proti dnu, pobarvamo, potresemo s ka¬
menčki in pokrijemo s prozorno ploščo. Na koncu
naredimo še del obrežja, ki gleda »iz vode«

TIM 7 • 274  • 86/87

majhna količina trdilca čimbolj enakomerno porazdeliti
med vso smolo. Zato mešamo vsaj eno minuto. Nato
nekaj minut počakamo, da zginejo mehurčki in meša¬
nica je pripravljena za vlivanje!

Pa pojdimo k tretjemu jezeru! Tudi tega bomo napravili
enako kot drugega do tja, ko bomo izdelali obrežje »pod
vodo«. Za prozorno ploščo v vsakem primeru vzamemo
plastično steklo. Položimo ga na obrežje in nanj točno
narišemo obrise obrežja, in sicer tako, da bo ploščica
pokrivala pol obrežja, pol pa naj ga ostane zunaj. Nato z
ločno žagico izrežemo ploščico po obrisu. Z OHO uni¬
verzalnim lepilom prilepimo ploščico na obrežje, vendar
mora, kot že rečeno, ostati kak centimeter obale nepo¬

krit. Sedaj moramo okoli ploščice napraviti bazenček,
kamor bomo vlili pripravljeno smolo. Mora pa biti nepro¬
pusten za tekočino, sicer nam bo smola stekla s plošči¬
ce. Vzeli bomo rjav steklarski kit in ga zgnetli v kak cen¬
timeter debelo »klobaso«. Nato bomo kit polagali na
obalo in rob ploščice ter dobro pritiskali na podlago. Na¬
stati mora kakih 5 milimetrov visok rob. Ploščico po vrhu
še dobro očistimo, nato pa začnemo vlivati smolo. Če
smola ne steče sama od sebe v vse zalive, jo porazde¬
limo z gladilno lopatico. Pri mešanju smole se razvija
smrad, zato delamo pri odprtem oknu. Če hočemo, da
bo površina jezera gladka, pustimo, da se smola strdi.
Vendar pa z uporabo smole lahko naredimo rahlo valo-

Slika 4. Na sliki je trenutek, ko polagamo po obrisih
izžagano prozorno plastično ploščico na obrežje, ki
bo »pod vodo«

Slika 5. Takole pa je videti jezero s slike št. 4, ko je
povsem izdelano in oživljeno

TIM 7 • 275  • 86/87

vito površino, kar bo dajalo še bolj naravni videz. V ta
namen moramo počakati 15 do 20 minut, da začne
smola »želirati«, torej, da ni več tekoča, niti povsem trda.
To ugotovimo tako, da potisnemo lopatico v smolo; če
smola ne steče, je že pravi trenutek, Z lopatico ali pri¬
mernim predmetom delamo v površino zareze, kot bi jih
napravil veter. Treba pa je zares pohiteti, ker se bo
smola v zelo kratkem času strdila in takrat ne bo več
mogoče delati teh zarez. Pomembno je, da ujamemo
pravi trenutek. Če smo prezgodnji, bo smola stekla in
zalila zareze, če smo prekasni, bo smola pretrda in ne
bo več mogoče delati zares. Najbolje bo, če zmešamo
malo poskusno količino smole, točno zapisujemo čase

in tako ugotovimo, kdaj je smola še tekoča in kdaj začne
želirati in kdaj je končno trda.

Ko je jezero tako narejeno, ga pustimo strjevati do dru¬
gega dne. Nato ga, podobno kot pri drugem jezeru, pri¬
trdimo na maketo in naredimo pobočje, zunanje obrežje
in okolico. Če imamo kakšne ljudi, čolne in podobno, jih
moramo seveda potakniti še v tekočo smolo. Upam, da
boste imeli z izdelavo jezer obilo veselja, še večje pa bo,
ko boste pokazali prijateljem tako polepšano maketo.

Prihodnjič se bomo pogovorili, kako bi speljali po po¬
bočju še potoček, pa morda na bolj strmem hribu celo
slap.

ZA KANČEK
KEMIJE

Nekaj
poskusov
s kisikom

Med vami prav gotovo ni nobene¬
ga, ki bi ne vedel, kako važen je
kisik za življenje na Zemlji. Mnogi
pojavi, ki jih vsak dan opažamo, kot
denimo gorenje, gnitje, rjavenje
železa in podobno, niso nič dru¬
gega kot spajanje s kisikom ali. kot
pravijo kemiki, oksidacija. Da
bomo lahko delali poskuse s kisi¬
kom. si ga moramo seveda najprej
pripraviti.

Enega od načinov za pridobivanje
kisika smo spoznali že pri opisu
naprave za elektrolizo vode (TIM
št. 4, 1962/63), vendar bi porabili
preveč dragih baterij in tudi preveč
časa. če bi hoteli s to pripravico do¬
biti večje množine omenjenega
plina. Zato ga rajši pridobivamo iz
snovi, kakršni sta na primer kalijev
klorat ali kalijev permanganat. Te
snovi pri segrevanju razpadajo in
oddajajo kksik.

Sestavimo si pripravo, ki jo prika¬
zuje sl. 1. Epruveto zamašimo s
preluknjanim zamaškom (preluk¬
njamo ga lahko z žarečo pletilko),

skozi katerega vodi dvakrat kole-
nasto zavita steklena cevka v plitvo
posodo z vodo (v ta namen lahko
uporabimo primerno kozico ali
skledo). Nato si pripravimo 4 ali 5
epruvet, v katere bomo ulovili kisik.
Napolnimo jih do vrha z vodo, za¬
mašimo s palcem in obrnjene po¬
veznemo v skledo z vodo, tako da v
njih ni mehurčkov zraka. V epru¬
veto nasujemo 1 do 2 cm visoko
kalijevega klorata KCICb (kalijev
klorat lahko kupimo v lekarni, če ne
drugače pa v obliki tablet za grgra¬
nje, ki jih pred poskusom zdrobi¬
mo). Nato epruveto zamašimo in jo
pričnemo segrevati nad špiritnim
gorilnikom. Kalijev klorat se najprej
stali, nato pa prične oddajati kisik,
ki ga vodimo po kolenasti cevki pod
vodo v nastavljeno epruveto. Da je
plin, ki se je nabral v epruveti, res
kisik, dokažemo s tlečo trsko, ki jo
vtaknemo vanjo, Tako napolnimo s
kisikom vse epruvete in jih pusti¬
mo, poveznjene v vodo. za nadalj¬
nje poskuse.

Razkroj kalijevega klorata poteka
hitreje in z manj segrevanja, če mu
prej primešamo nekoliko rjavega
manganovca (manganovega diok¬
sida — MnCte). Snovi, ki pospešu¬

jejo kemijske reakcije in se pri tem
ne spremenijo, kot v našem pri¬
meru rjavi manganovec, imenu¬
jemo katalizatorje. Dobro je, če
rjavi manganovec pred poskusom
dobro prežarimo v stari železni žlici
ali na kosu pločevine, da tako uni¬
čimo morebitne organske snovi v
njem, ki bi nam lahko pri segreva¬
nju s kalijevim kloratom pripravile
neljubo presenečenje — eksplozi¬
jo!

V isti pripravici lahko dobimo kisik
tudi s segrevanjem kalijevega
permanganata KMn04, ki ga do¬
bimo v lekarni pod imenom hiper-
mangan. Tudi tu moramo paziti, da
ga natresemo v res čisto epruveto.
Kisik lahko pridobivamo še s po¬
močjo našega parata za razvijanje
plinov, ki smo ga opisali v lanskem
letniku. V epruveto z luknjico v dnu
damo nekaj kristalov kalijevega bi-
kromata foč^O, v zunanjo po¬
sodo pa nalijemo 3% raztopino vo¬
dikovega peroksida H 2 O 2  (Obe
kemikaliji dobimo v lekarni), ki mu
primešamo nekaj mililitrov koncen¬
trirane žveplene kisline. Če pipico
aparata odpremo, pride raztopina v
stik s kristali in kisik se prične ži¬
vahno razvijati. Sedaj pa opišimo

TIM 7 • 276 • 86/87

še nekaj eksperimentov s kisikom.
Na kos žice pritrdimo manjši koš¬
ček žvepla, ga vžgemo in vtak¬
nemo žico v epruveto s kisikom.
Žveplo, ki gori na zraku s komaj
opaznim modrikastim plamenč¬
kom, v kisiku živahno zagori z
lepim modrim plamenom. Pri tem
nastane žveplov dioksid, ki ga
spoznamo po ostrem vonju. Če v
epruveto z žveplovim dioksidom
nalijemo nekaj milimetrov vode, jo
zamašimo in stresemo ter dodamo
kapljico indikatorja, bomo videli, da
je raztopina žveplovega dioksida v
vodi kisla. Nastala je namreč žve¬
plasta kislina H2SO3.

Na kos žice pritrdimo košček les¬
nega oglja in ga v plamenu goril¬
nika segrejemo, da zažari. Žico
nato vtaknemo v epruveto s kisi¬
kom. Oglje živahno zagori. Nato
vtaknemo v epruveto stekleno pa-
ličko, ki smo jo pomočili v apneno
vodo [bistro raztopino gašenega
apna Ca (OH) 2 ). Vidimo, da kap¬
ljica na palčki pomotni, kar je
dokaz, da je pri gorenju oglja nastal
ogljikov dioksid:

C + O 2  = CO 2

Ca (OH) 2  + CO 2  = CaC0 3

Nastal je kalcijev karbonat, ki se v
vodi ne topi. Prejšnji poskus pono¬
vimo s to razliko, da vzamemo na¬
mesto debelejše tanko železno
žico, ki jo s pomočjo svinčnika zvi¬
jemo v spiralo. Zaradi visoke tem¬
perature, ki se razvije pri gorenju
oglja, se s prasketanjem vname
tudi železo.

Kako poskrbi narava za to, da kisi¬
ka, ki je potreben za dihanje, ne
zmanjka, nam pokaže naslednji
poskus. V večjo čašo ali kozarec
(denimo kozarec za vlaganje) z
vodo damo primeren šop vodnih

Slika 2: Napravica, ki nam omo
goča streljanje s kisikom

30%H 2 0 2

palčka

guma

cevka

rastlin — te nam bo preskrbel prija¬
telj akvarist — čeznje pa povez¬
nemo steklen lij in na njegovo cev
nataknemo epruveto, napolnjeno z
vodo. tako da v njej ni nobenega
mehurčka zraka. Vse skupaj po¬
stavimo na sonce in kmalu opazi¬
mo, da so se na rastlini začeli izlo¬
čati mehurčki plina. Ko je epruveta
polna plina, lahko s tlečo trsko do¬
kažemo, da je izločeni plin res
kisik.

Za konec pa še en nekoliko bolj ša¬
ljiv poskus, in sicer — streljanje s
kisikom! Sestavimo si napravo, ka¬
kršno prikazuje slika 2. V posodo s
širšim vratom (kozarec od jogurta
ali kaj podobnega) damo eno ali
dve žlički rjavega manganovca ali
kalijevega permanganata in jo za¬
mašimo z dvakrat prevrtanim za¬
maškom. Skozi eno luknjico vta¬
knemo kapalko, v kateri je okrog

1 ml 30% vodikovega peroksida
(oboje lahko kupiš v lekarni), skozi
drugo luknjico pa cevko, na katero
posadimo naš »izstrelek«. Tega si
lahko naredimo iz koščka paličke,
ki mu na enem koncu nataknemo
obroček iz gumijaste cevke, ki ob¬
sedi na njenem vrhu. Če nato iz
kapalke previdno spustimo kapljico
vodikovega peroksida na rjavi
manganovec, bo »izstrelek« odle¬
tel visoko v zrak. Kaj se je zgodilo?
Vodikov peroksid v prisotnosti rja¬
vega manganovca skoraj v hipu
razpade v vodo in kisik — ne da bi
se pri tem rjavi manganovec kaj
spremenil — manganov dioksid
torej katalizira razkroj vodikovega
peroksida. Pri tem poskusu mo¬
ramo paziti, da »izstrelek« res
samo »sedi« na cevki, ker nam
lahko sicer pritisk kisika vrže za¬
mašek iz kozarca.

Bojan Rambaher

NA

KRATKO

Kako smo

pregnali

temo

Električna svetloba v domovih, v
šolah, v tovarnah, na ulicah in na
stadionih podaljšuje naš dan in se
po pravici uvršča med deset naj¬
važnejših izumov na svetu. Na¬
vadne električne žarnice po sto
letih odhajajo v zaslužen pokoj,

naša mesta pa so ponoči razsvet¬
ljena z žarilnimi nitkami zlatorume-
nih natrijevih sijalk. Strokovnjaki so
mnenja, da v svetu vsekakor pora¬
bimo preveč energije za malo dob¬
ljene svetlobe ponoči. Glavni kri¬
vec za to so navadne žarnice z wol-
framovo žarilno nitko, ki za sedaj
po številu še prekašajo novejše
svetlobne vire, to je fluorescenčne
sijalke in razne tipe plinskih sijalk.
Pomembno bi torej bilo, da bi se
uporaba modernih varčevalnih
svetlobnih teles kar najhitreje raz¬
mahnila.

V elektrotehniki poznamo dva

TIM 7 • 277  • 86/87

osnovna načina spreminjanja elek¬
trične energije v svetlobo. En način
je ta, da električni tok teče skozi ža-
rilno nitko v žarnici. To je ogrevanje
trdnega telesa do žarenja. Upo¬
rovna žarilna nitka se zaradi upora,
ki ga nudi električnemu toku, za¬
greje na približno 2500 do 3000 °C
in se razžari, pri tem pa v okolje
oddaja svetlobo oziroma fotone,
najmanjše delce svetlobe. Vendar
se v svetlobo spremeni samo pet
do osem odstotkov vložene ener¬
gije. Izkoristek energije je torej
majhen, preostanek energije pa
ogreva žarnico in okolje, kar za nas
nima nobenega pomena.
Nasprotno temu pa pri sijalkah
(med nje spadajo tudi fluores¬
cenčne sijalke) pride do izžareva¬
nja fotonov tako, da pri električnem
razelektrenju v sijalki v ustreznem
Plinu pride do vzburjenja atomov in
trkov atomov in njihovih elektro¬
nov.

Izkoristek svetlobnega vira najlaže
ugotovimo po stopnji osvetlitve
predmetov v lumenih, ki jih dobimo,
če priključimo na svetlobni vir
energijo enega wata. Svetlobni iz¬
koristek je namreč razmerje med
vsem izsevanim svetlobnim tokom
in uporabljeno močjo in je seveda
pri različnih svetlobnih virih razli¬
čen. Na tabeli razvoja svetlobnih
virov najlepše vidimo, kako raste
število lumenov na wat od konca
šestdesetih let, ko so začeli uvajati
sijalke. Vidimo lahko rast krivulj od
dveh lm/W pri Edisonovi žarnici pa
vse do sto osemdeset !m/W pri naj¬
novejših nizkotlačnih natrijevih si¬
jalkah.

Seveda ni vsaka svetloba zdrava in
Primerna za naše oko, za katero je
najugodnejša rumenkasta svet¬
loba — morda zaradi tisočletne na¬
vade na ogenj, bakle, sveče in pe¬
trolejke. Zato bomo pri vsakem
svetlobnem viru navedli tudi nje¬
gove lastnosti in področje uporabe.

A. Električne žarnice

Od nastanka Edisonove žarnice
pred stopetimi leti pa do danes so
se električne žarnice razvijale v
nekaj etapah. V prvi etapi so izbolj¬
ševali žarilno nitko. Zogleneli bam¬
bus sta nadomestila osmij in tantal,
najbolj pa se je razširila uporaba
spiralne žarilne nitke iz vvolframa.
Izžarevanje žarilne nitke zaradi
njene visoke temperature (kar med
drugim povzroči črnenje steklenih
sten hruške in »staranje« žarnice)

so preprečevali najprej s polnje¬
njem iz dušika, nato argona, danes
pa precej uporabljajo tudi kripton,
ki se je izkazal s svojimi dobrimi
lastnostmi.

Neprijetno črnjenje steklenih hrušk
se je strokovnjakom posrečilo od¬
straniti sredi šestdesetih let tako,
da so žarnice napolnili s halogenim
plinom (jodom ali bromom). Čim
gostejši je plin, tem bolj preprečuje
izparevanje žarilne nitke. Žarilne
nitke so spiralasto zvite tudi zaradi
manjšega izparevanja, ker tako
oddajajo plinu manj toplote.
Današnje žarnice s svetlobnim iz¬
koristkom okoli dvanajst lm/W
imajo življenjsko dobo približno
tisoč ur. Zanimivo je, da svetlobni
izkoristek narašča z močjo žarnice.
Zaradi sprejemljive barve svetlobe,
nizke cene. preproste montaže in
ponudbe v najrazličnejših oblikah
in stopnjah moči (ta sega od watnih
žarnic za laterne do kilowatnih žar¬
nic za reflektorje) je število teh žar¬
nic ostalo še precej veliko, pravza¬
prav okoli petdeset odstotkov vseh
žarnic.

Steklene hruške današnjih žarnic
so pogosto motne ali prevlečene s
plastjo finega prahu, tako da dajejo
razpršeno svetlobo. Svetilnost pri
takšnih žarnicah je resda nekoliko
manjša, vendar je razpršena svet¬
loba mnogo mehkejša in prijet¬
nejša za oko.

B. Halogenske žarnice

Za uporabo v projektorjih, avtomo¬
bilskih in fotografskih reflektorjih so
namenjene halogenske žarnice.
Delujejo pri toploti žarilne nitke 200
in več stopinj Celzija. Svetlobni iz¬
koristek pri teh žarnicah se je po¬
večal na 20 do 40 lumenov na wat,
pa tudi njihova življenjska doba je
mnogo daljša. Svetloba teh žarnic
je sestavljena podobno kot sončna
svetloba in dokaj verno podaja ves
svetlobni spekter barv.

Hruška in vir svetlobe sta zelo
majhna, sploh če primerjamo njeno
svetilnost in moč. Življenjska doba
teh žarnic je daljša predvsem zato,
ker se zaradi regenerativnega ci¬
klusa halogenidov izparevajoči
wolfram v stekleni hruški delno
spet vrača na žarilno nitko in se ne
seseda in počrni stekla kot pri na¬
vadnih žarnicah.

C. Fluorescenčne sijalke

To so pravzaprav nizkotlačne sijal¬
ke, ki imajo okoli tretjino svetlob¬

nega izkoristka. Fluorescenčne si¬
jalke so steklene cevi, premera
38 mm. ki imajo na obeh koncih ko¬
vinski vznožek (a) in žarilno elek¬
trodo (b). Napolnjene so z zmesjo
argona in živosrebrnega plina in so
z notranje strani prevlečene z lu-
minescenčno plastjo (c). Ko priti¬
snemo na stikalo, nastane med
obema elektrodama polna nape¬
tost. Elektrodi se zagrejeta in iz ka-
tode, ki zažari, začne sevati oblak
elektronov, ki potujejo proti pozi¬
tivni elektrodi, to je anodi. To opa¬
zimo kot belo razelektrenje. Bime¬
talni starter (s), ki najprej sklene
krožni električni tok, ga nato pre¬
kine in tokovni sunek, ki nastane v
tokovnem omejevalniku (t), prižge
plinsko polnjenje sijalke. Nastali
nevidni ultravijolični žarki, to je se¬
vajoče molekule, zadenejo na fluo¬
rescenčno svetlobno prevleko
znotraj cevi in ta začne oddajati
vidno svetlobo. Glede na sevajočo
barvo vidne svetlobe poznamo
pravzaprav pet tipov fluorescenč¬
nih sijalk.

Svetlobni izkoristek fluorescenčnih
sijalk doseže 50 lumenov na wat,
kar je štirikratna vrednost navadne
žarnice enake moči, življenjska
doba pa je celo od 5000 do 15.000
ur glede na vrsto polnitve.

V svetu so začeli izdelovati tudi ne¬
koliko tanjše sijalke. Te so za tret¬
jino ožje s premerom cevi le 26 mm
in z močjo 16, 36 in 58 W. Skon¬
struirane so tako, da jih je možno
vstaviti v sedanja svetila. Svetlobni
tok teh fluorescenčnih sijalk je za
okoli deset odstotkov večji od opi¬
sanih današnjih sijalk.

Prstanska sijalka
z navojnim vznožkom

Mimogrede naj omenimo še no¬
vost. prstansko fluorescenčno si¬
jalko z navojnim vznožkom. Starter
in tokovni omejevalnik sta inte¬
gralni del vznožka. Prstanska si¬
jalka z močjo 20 W daje takšno
svetlobo kot navadna žarnica z
močjo 75W. prstanska sijalka z
močjo 36 W pa celo takšno svet¬
lobo kot danes najbolj razširjena
navadna žarnica 100W. Prihranek
energije je torej občuten, in ker je
tudi življenjska doba teh sijalk
mnogo daljša, lahko samo upamo,
da bodo te sijalke kmalu prišle tudi
na naš trg.

Visokotlačne sijalke

Zlasti za ulično razsvetljavo in

TIM 7 • 278  • 86/87

osvetlitev večjih površin so stro¬
kovnjaki izdelali močnejše visoko¬
tlačne sijalke z velikim svetlobnim
izkoristkom. Prve so bile VISO¬
KOTLAČNE ŽIVOSREBRNE SI¬
JALKE (D). V neprevlečeni ali z

luminiscenčno plastjo prekriti ste¬
kleni hruški se nahaja razelektrilna
komora s kapljo živega srebra in
argonom. V zapletenem vžigalnem
sistemu nastopi razelektrenje naj¬
prej v razelektrilni komori med wol-

framovimi vžigalno elektrodo in
glavno elektrodo in preide nato na
glavni elektrodi. Živo srebro izpa¬
reva kakšno minuto, povečuje tlak
v razelektrilni komori, nato pa pre¬
kine krožni tok, tako da sijalka za-

D. Visokotlačna živosre-
brna sijalka

>

JC

tu

*-»

.2

c

o

N

C

XJ

o

a>

>

M

Tabela razvoja svetlobnih
virov in rast njihovega
svetlobnega izkoristka

F. Visokotlačna
natrijeva sijalka

TIM 7 • 279  • 86/87

sveti. Z dodajanjem halogenidov je
bilo možno uporabiti cenejše steklo
za hruške.

E. Visokotlačne
halogenske sijalke

Tako imenovane visokotlačne ha-
logenske sijalke dajejo svetlobo z
belim nadihom, ki je primerna tudi
za osvetlitev prodajaln in dvoran.
Te sijalke izdelujejo z močjo 400,
1000 in 3500 W.

F. Visokotlačne
natrijeve sijalke

Te sijalke izdelujejo z močjo 250 in
400 W in jih najpogosteje uporab¬
ljajo pri ulični razsvetljavi. Rdečka¬
sta razelektritev pri vžigu najprej
spremeni zmes trdnega natrija v
Paro, v kateri se nato odvija glavna
rumenooranžna razelektritev. Tlak
v razelektrilni komori seže do
5MPa, cevka pa se ogreje na
1200 °C. Svetlobni izkoristek pri teh
sijalkah znaša celo 120lm/W, nji¬
hova življenjska doba pa je prese¬
netljivih 8000 in več ur. Da bi po¬
spešili uporabo teh kvalitetnih si¬
jalk tudi v notranjih prostorih in za
razne namene, so začeli proizva¬
jati tudi visokotlačne natrijeve si¬
jalke z manjšo močjo 150 W, priča¬
kujemo pa lahko tudi sijalke z
nadvse priročno močjo 50 in 70 W,

G. Nizkotlačne
natrijeve sijalke

Nizkotlačne natrijeve sijalke imajo
ravne cevke ali cevke zavite v zna¬
čilno obliko črke »U«. Te sijalke se
le zmerno ogrejejo. V njih uporab¬
ljamo majhen tlak. njihov svetlobni
izkoristek pa je kar 170lrrvW in se
že bliža teoretični meji svetlobnega
izkoristka. Nerodno je le to, da
oddajajo te sijalke le monokroma-
tično rumeno svetlobo, v kateri so
vse barve (z izjemo rumene) neko¬
liko sivkaste in temne. Zaradi tega
jih uporabljamo samo za osvetlje¬
vanje velikih površin, avtocest in
podobno. Od vžiga do polne raz¬
elektritve mine osem minut.
Predvidoma bomo do leta 1990 na
naših ulicah in ostalih površinah za
razsvetljavo uporabljali le natrij.
Prav nič napačno pa ne bi bilo, če
bi ob kroničnem pomanjkanju elek¬
trične energije v naši državi tudi v
gospodinjstvih in pri osvetljevanju
drugih prostorov začeli čimprej
uporabljati varčne sijalke.

TIMOVI

OGLASI

KUPIM po zmerni ceni motor
Radgua 7ccm s spinerjem in
eliso. Prosim, da mi predhodno
sporočite ceno.

Boštjan Režonja
Gornji Lakoš 23
69220 Lendava

DALJINSKO vodenje, 14-kanalni

GRAUPNER RC-MICKROMO-

DUL kompleten prodam.

Radovan Por

Finžgarjeva 19

64260 Bled

tel. 064/78-221

POZOR! Prodam načrte različ¬
nih elektronskih naprav iz raz¬
ličnih vej elektronike: stikalo na
zvok udarca, odganjevalec ko¬
marjev in drugih nadležnih žu¬
želk, voki-toki, domet do 20 km,
odkrivalec prisotnosti živih bitij
(primerno za alarm), svetlobni
sistem proti vlomu, robotski
glas, VV-meter z 12 LED dioda¬
mi, razne načrte light-showov,
bežečih luči, stroboskop OV100,
usmernike (0 do 30 V) 1,5 A, 0 do
15 V/1 A, načrt za elektronsko
uro. Cena posameznega načrta
je 250 din. Prodam pa tudi
skripta za frizlranje dvotaktnih
motorjev, načrt za izdelavo la¬
serskega 'ight-showa, 3-kanalnl
light-shcvv, 2 žepna računalnika
Texas Instruments TI-30 LCD v
plastični škatli, Privileg
LC10000 z uro in alarmom. Po¬
nudbe pošljite na naslov:
Andrej Vodenik
Goriška 1
63000 Celje

tel. 063/35-571 dopoldan

UGODNO prodam napravo za
DV-FM ROBBE 2 do 4-kanalno z
2 servo motorjema, DV avto s
3,5 ccm motorjem Super tigre, z
rezervnimi gumami in karoseri¬
jami, računalnik ZX 81, 10-ka-
nalne bežeče luči v ohišju (1
kanal ima 1000 W) in žepni raču¬
nalnik (personal Computer)
CASIO s spominom — 1 disketa
2 KB.

Bojan Sep

Ul. R. Kukovca 45

62000 Maribor

tel. 062/32-251/238 dopoldan

PRODAM računalniški modul z
Igrico GORF za hišni računalnik
COMMODORE VIC 20.

Bojan Zevnik
Cesta revolucije 20
64270 Jesenice

PRODAJAVA programe za C 64
(GHOST’n GOBLINS, WORLD
GAMES IMPOSSIBLE MISION
1-4, BEACH HEAD 1-5, WINTER
GAMES 1,2...).

Robert Bezjak
Zlatoličje 11 /d
62205 Starše
Aleš Bandur
Rošnja 4/c
62205 Starše
tel. (062) 688-219

PRODAM zbirko modelov sta¬
rih avtomobilov v merilu 1 : 32
in električno železnico Marklin.
Emil Tanko
Trubarjeva 77
61000 Ljubljana

PRODAM zbirko modelov sta¬
rih avtomobilov v merilu 1: 32
in avtocesto HO sistem.

Mitja Skaza
Planina 17
64000 Kranj
tel. (064) 25-228

KUPIM računalnik COMMO¬
DORE C 64 + kasetofon.

Prodam pa programe za ZX
Spectrum 48 K.

Andrej Čebin
Cesta 1. maja 69
61430 Hrastnik

PRODAM dve žepni video igri z
uro in alarmom, ena je brez bate¬
rij. Prodam tudi vsako posebej.
Janko Uršič
Gortanova 25
65000 Nova Gorica
tel. (065) 22-857

TIM 7 • 280  • 86/87

ZANKE
IN UGANKE

žival, 44 naprava za zaustavljanje
pri vozilu, 47 gorata grška pokraji¬
na, 48 del zemljišča za gojenje kul¬
turnih rastlin, 50 naselje na Go¬
renjskem z računalniško šolo za
uporabo IBM računalnikov, 52 an¬
glosaška ploščinska mera. 53 žitni
plod, 54 tekočina v plinastem sta¬
nju.

Navpično: 1 okrasni vložek v lesu,
zlasti iz drugobarvnega lesa, 2 do¬
hodek od lastništva nepremičnin, 3
mestna četrt. 4 znak za prvino

Rešitve ugank
iz prejšnje številke

Križanka »Računalniški izrazi«.

Vodoravno: byte, špas, edit, list, -r,
pesek, —a, GB, RAM, TV, LED, -d,
Noe, atom, Mark, ananas, Antili,
Piva, Nova, osa, -k, vas, DT, ROM,
Ni, -h, basic, -r, Oric, spak, data,
suma.

Rešitvi nagradne slikovne kri¬
žanke št. 5 in 6.

Št. 5: RAČUNALNIŠKE IGRE

Križanka

Vodoravno: 1 prebivalka Irske. 5
udeleženec praznovanja ob poro¬
ki, 9 pogovorni izraz za mavec, 13
plašč in zračnica za na kolo vozila.
15 prebivalci dežele na severu Bri¬
tanskega otoka, 17 vulkan na Sici¬
liji, 18 mesto v Grčiji ob umetnem
prekopu, ki loči Peloponez od celi¬
ne, 20 strnišče, 21 gorovje v ČSSR
in na Poljskem, 23 znak za kemijski
element lutecij, 24 zemeljska ožina
na polotoku Malaki, 26 prvi črki
imena Ugo, 27 orač, rataj, 29 av¬
tomobilska oznaka Smedereva, 31
del iglavcev, ki vsebuje seme, 34
avtomobilska oznaka Tuzle, 35
preko stene viseči del strehe, 37
začetnici slovenskega pisatelja, ki
je napisal »Cvetje v jeseni«, 39
mesto v južni Turčiji, 41 vodna

americij. 5 kos pohištva. 6 majhen
povzročitelj nekaterih nalezljivih
bolezni. 7 posebno oblikovan čoln
za prevoz ponesrečencev v gorah,
8 vojaško oklepno vozilo, 9 sogla¬
snika v besedi Goša, 10 neznanka
v matematiki, 11 prometna žila, 12
obdelovalni stroj, 13 toliko je prstov
na roki, 14 kratica za »akademski
klub«, 16 kratica za naslov »inže¬
nir«, 19 oblika rastlinskega stebla,
22 začetnik dinastije Eakidov iz
starogrške mitologije, 25 oče, 28
gorski greben, 30 elektronka z
dvema diodama, 32 prekrivalo za
posteljo, 33 hladno orožje, floret.
34 rastlinska bodica. 36 nasad v
mestu, 38 klično zrno, spora, 40
predplačilo, 42 samec goveda. 45
pojav na razburkani vodni površini,
46 začetnici Alessandra Volta, 49
ploskovna mera. 51 oznaka za
gramofonsko ploščo »long play«.

Knjižno nagrado prejmejo:

Neža Klemše

Sp. Rečica 26

63332 REČICA OB SAVINJI

Davorin Nagernik
Leška 10
62392 MEŽICA

Borut Peterlin
Hrušovec 3

68315 STRAŽA PRI NOVEM
MESTU

Št. 6: NEKDANJE KRIŽARKE
Knjižno nagrado prejmejo:

Jovita Stare Marko Kravogel

Grajski trg 2 Marjana Nemca 4

62327 rače 61433 RADEČE

Stanko Nataša
Prešernova 47
61410 ZAGORJE OB SAVI

NAGRADNA
| SLIKOVNA
KRIŽANKA

ZVEZk ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO SIOVENUE

NAROČILNICA

Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 99, 61000 Ljub¬
ljana, nepreklicno naročam(o):

Datum naročila:

Naročnik: (natančen naslov)

Podpis