List 9.
Najpripravnejši čas za setev.
čas setve se ravna po obnebji, zemlji, vremenu in rastlini, čim manj ugodno je obnebje, toliko poprej treba sejati, da se vsaj nekoliko seme razraste pred zimo. Po mrzlih krajih mora biti   spomladanska setev  pozna.
Na rahlo in peščeno zemljo je sejati spomladi, ali zgodaj, da dohaja v prid zgodnji setvi zimska vlaga, ker kakor hitro izgine ter sejemo šele, kadar je iz zemlje izpuhtela vsa, negotov je uspeh setve, celo bati se je, ali bode vzkalilo seme. Zarad tega sejejo le malo ali celo nič jarega žita po pokrajinah, ki imajo navadno suho spomlad, če trpi raslina že mlada, smemo se od nje le malo nadejati, in če tudi pozneje prihaja dovolj dežja, vendar se ne bo popolnoma popravila.
Po mokrih zemljah je boljša pozna spomladanjska setev, da se poprej posuši nekoliko vlažna zemlja, ker v vlažni, mrzli zemlji le slabo kali vsejano zrnje. Zato vidimo, da sejejo nekateri zimsko žito že kvaterni teden
pred sv. Mihelom, drugi pa po gorkejših deželah, n. pr. primorskih, ne podvizajo se z jesensko setvijo, in zadovoljni so, da posejejo pšenico vsaj do sv. Lukeža. Nasprotno ga sejejo zgodaj spomladi in sade na pr. po Goriškem že konec februvarija krompir, in je že zelen, ko pričenjajo kmetovalci spomladanjsko setev po mrzlejših krajih.
Čas setve se ravna tudi po vremenu vsakega leta. Nikdar ne smemo sejati ob mokrom, ker od take setve ne smemo pričakovati bogate žetve. Slabo deževno vreme opravičuje nekoliko prepozno setev.
Enoletne rastline, ki potrebujejo mnogo časa, da dozore, morejo se sejati kolikor mogoče zgodaj. Zato naj služi sledeče pravilo: Rastline, ki morejo prenašati vse neugodne vplive zraka in vremena, smejo se poprej sejati od onih, ki hote gorke zemlje in ugodnega vremena. Sejati je le ob tihem vremenu, posebno če je nekoliko južno, ker tako vlažno vreme pospešuje, da seme prej kali, presuho vreme pa ga zatira.
---- 66 ----------