Ni tu mesto, da bi podrobneje analizirali Gušičevo delo na področju geo­ grafije in sorodnih ved. P repričan i smo, da bodo to storili h rvatsk i kolegi. Slovenski geografi pa čutim o dolžnost, da se m u oddolžimo vsaj s temi spom in­ skim i vrsticam i. Sledili nam bodo verjetno tudi slovenski planinci. S tem bomo nekoliko popravili nerazveseljivo dejstvo, da se pokojnika ob njegovi sm rti naš dnevni tisk ni spomnil n iti z besedico. Svetozar Ilešič Ob grobu prof. Stefana Golachowskega (1911—1974) Težko nas je zadela vest, da je 18. maja 1974 po nepričakovani težki bo­ lezni preminil prof. Stefan Golachowski, vodja katedre za družbeno geografijo na univerzi v Wroctawu. Preminil je na višku svoje aktivnosti. S pokojnikom in njegovo delovno skupino smo imeli slovenski geografi nekako od i. 1960 dalje tes­ ne zveze. Izmenjavali smo delovne obiske, sam pokojnik je dvakrat obiskal Slove­ nijo in med nami predaval. Družila so nas skupna družbenogeografska zani­ manja od genetskega obravnavanja naselij prek njihovega funkcijskega opre­ deljevanja do proučevanja deagrarizacije in >semiurbanizacije« (izraz Gola­ chowskega) podeželja ter ustreznih socialnostrukturnih sprememb. Golachowski je bil po osnovni izobrazbi sociolog, zato so ga ti aspekti proučevanja še po­ sebej zanimali. Z uspehom jih je uveljavljal, zadnji čas tudi z uporabo so­ dobnih kvantitativnih metod, pri proučevanju Šlezije in njenega podeželja. O nekaterih uspehih njegovega ali po njem organiziranega dela smo v »Geograf­ skem vestniku« sproti poročali, zadnjič leta 1972. in 197"5. Golachowskega pa smo se dolžni spomniti vsi, ki smo ga poznali, ne samo zaradi njegove vnete strokovne dejavnosti, temveč tudi zaradi njegovih človeških kvalitet. Svetozar Ilešič Strokovna posvetovanja o odprti meji, obmejnih regijah in narodnih manjšinah V zadnjih letih se na m ednarodnih posvetovanjih vse pogosteje po javljajo razg lab ljan ja o novih geografskih pojavih, kot na prim er o problem atiki odprte meje, obm ejnih regijah ter o narodnih m anjšinah. Ta posvetovanja so zaradi kompleksnosti, pa tudi zaradi potreb po h itrem reševanju navedenih problem ov v okviru novih oblik regionalno-prostorskega. ekonom skega in socialnega p lan i­ ran ja na državnih in m eddržavnih osnovah, organizirana in terdiscip linarno ob sodelovanju gospodarske in politične javnosti. Značilno za taka posvetovanja je tudi težn ja po h itrem p u b lic iran ju rezu ltatov o novih ugotovitvah. Zaradi aktualnosti in m ednarodnih interesov po spoznavanju sodobnih problem ov od­ prte meje. obm ejnih regij in narodnih m anjšin, se med in ic ia torje posvetovanj bedalje pogosteje vk ljučujejo tudi m ednarodne organizacije (OZN. UNESCO in Evropski svet). Na teh m ednarodnih posvetovanjih so v veliki meri prisotni tudi geografi, saj gre za študij prostorsko relevantnih pojavov, ki niso več podvrženi stihiji razvoja, tem več se podrejajo m ednarodno zasnovanim regionalno-planskim posegom. Gre za obravnavo tip ičn ih geografskih pojavov, kot je sprem injanje značaja meje. Meja nam reč izgublja funkcijo razdvajan ja in dobiva vlogo po­ vezovanja med obm ejnim i območji dveh držav. Zaradi vse večje intenzivnosti p re takan ja blagovnih tokov, osebnega prom eta in drobnih nakupov v obm ejnih krajih , p re tak an ja delovne sile iz gospodarsko m anj razvitih v bolj razvite dežele in dnevnega m igriran ja delovne sile med obm ejnim i k ra ji dveh obm ejnih držav, so obm ejna obm očja z odpiranjem m eja doživela novo transform acijo , obmejni prostor pa je izgubil svoj statični značaj. Za slovenski etnični prostor, ki sega prek političnih m eja SR Slovenije v sosednjo Italijo . A vstrijo in M adžarsko, so problem i transform acije obm ejnih obm očij še posebej pomembni. Saj se je z gospodarsko aktivizacijo ob odprti meji v zadnjem desetletju spre­ menila jezikovna s tru k tu ra podeželskega prebivalstva iz jezikovno čisto sloven­ skega v jezikovno mešano, k ar je prispevalo k oblikovanju novega tipa »ob­ mejnih, nacionalno m ešanih območij«. Po drugi svetovni vojni so se tudi v SR Sloveniji na Koprskem in v P rekm urju izoblikovala nacionalno mešana območja. Ker te rja osvetlitev rezultatov z m ednarodnih posvetovanj, tiska in nove litera tu re o odprti meji, obm ejnih regijah, nacionalno m ešanih ozemljih, podrobnejšo obravnavo v obsežnejšem prispevku, se bomo v tem zapisu omejili le na inform ativen opis nekaterih za slovensko geografijo pom em bnejših po­ svetovanj in publikacij. O problem ih odprte meje so bila doslej organizirana štiri m ednarodna posvetovanja. Prvo je 1. 1971 organiziral geografski in štitu t fakultete za tu je jezike in literatu ro tržaške univerze s sedežem v Vidmu in sicer v okviru rednih srečanj geografov iz Ju lijske K rajine in F urlan ije ter Slovenije. Na tem posvetovanju sta med drugim i referenti poročala o odprti jugoslovansko- ifalijanski m eji tud i G. Yaluss'i in M. Jeršič.2 D rugo posvetovanje o odprti meji je organiziral inštitu t za internacionalno sociologijo v Gorici. Na tem posvetovanju, z močno m ednarodno udeležbo strokovnjakov za tovrstna vprašan ja iz evropskih držav in Severne Amerike, so bili osvetljeni problem i odprte meje z vid ika njene geneze in funkcije. O bravnavani so bili različni tip i političnih meja, tako med evropskim i d rža­ vami, kot v Severni Am eriki in sicer z geografskega, sociološkega, ekonomskega ter regionalno-planskega vidika. V ospredju je bila tem atika odprte jugoslo- vansko-italijanske ter jugoslovansko-avstrijske meje. Med poročevalci in disku- tan ti je bila zastopana tudi skupina geografov, med njim i G. Valussi3, V. K le­ menčič in M. Jeršič* ter švedski geograf T. Lunden.3 G lavni referenti so bili iz vrst organizatorjev posvetovanja — inštitu ta za internacionalno sociologijo v Gorici in sociološkega in štitu ta univerze v T ren tu in sicer R. Strassoldo,6 F. D erinarch i7 in R. Gilbert." Tretje in četrto posvetovanje o odprtih m ejah je organiziral leta 1973 in 1974 in štitu t za urbanizem in u rejan je prostora (Institut fü r S tädtebau und R aum ordnung) iz Innsbrucka pod naslovom : Problem i obm ejnih prostorov. V ospredju so bili problem i obm ejnih regij med Jugoslavijo in Italijo , Avstrijo in Italijo ter Nemčijo in Avstrijo. Zaradi aktualnosti in glede povezanosti s Slovenijo moram o omeniti prispevke R. S trassolda9, F. H eigla10 in V. Klemen­ čiča". Problem i narodnih m anjšin in sodobnih problem ov nacionalno mešanih ozemelj so bili obravnavani še na štirih drugih posvetovanjih. Na srečanju geografov Ju lijske K rajine in F urlan ije te r Slovenije v P rekm urju leta 1973, ki ga je organiziral in štitu t za geografijo univerze v L jubljani, so bili ob ravna­ vani problem i regionalno-razvojnih teženj v P rekm urju (V. Klem enčič)11 in na nacionalno mešanem ozemlju Beneške Slovenije (G. B arbina)13. Leta 1974 so bili na rednem srečanju geografov Slovenije in Ju lijske K rajine in F urlan ije v Pordenonu obravnavani problem i Slovencev v Ita liji (G. Valussi)14 ter Ita- janov v Sloveniji (V. Klemenčič)- in problem i nove funkcije centraln ih krajev na območju jugoslovansko-italijanske in jugoslovansko-avstrijske meje (I. Vri- šer)16. V okviru organizacije združenih narodov je pripravila junija 1974 jugo­ slovanska vlada poseben svetovni seminar o manjšinah, ki so se ga udeležili predstavniki z vseh kontinentov. Ob tej priložnosti je izšla v Jugoslaviji po­ sebna knjiga Narodi in narodnosti Jugoslavije'7. To publikacijo dobro dopol­ njuje študija L. Vavpotiča18. Se istega leta je bila m anjšinskim problem om posvečena posebna m ed­ narodna konferenca v Trstu . Za to konferenco je bilo p rip rav ljen ih več kot sto referatov in diskusijskih prispevkov o m anjšinah v Evropi. R eferati so bili obravnavani v treh sekcijah: pravni, ku ltu rn i in socioekonomski. V socioekonomski sekciji je p rišla močno do izraza geografska in te rp re ta ­ cija sodobnih problem ov m anjšin. Opozorili so na položaj m anjšin v novih razm erah, ki so nastale zaradi odprte meje, u rbanizacije obm ejnih območij in u vajan ja regionalnega p lan iran ja . O b tej m ednarodni p rired itv i je bilo zb ra­ nega o b ilo novega s tr o k o v n e g a g ra d iv a . P r ip r a v il i so ga strokovnjaki različnih disciplin, ki se ukvarja jo s tovrstno problem atiko. Mnogo gradiva so v obliki pričevanj posredovali p redstavnik i številnih evropskih m anjšin, p ri čemer^ je močno p redn jačila slovenska narodna m anjšina iz Ita lije in A vstrije. Številčno močno so bili z refera ti zastopani p redstavnik i jugoslovanskih narodnosti in narodov Jugoslavije. V skupnem refera tu o problem ih odprte m eje med Jugo­ slavijo in Italijo in o vlogi m anjšin sta z geografskega aspekta poročala G. V alussi19 in V. Klem enčič20. Slovenska narodna m anjšina iz Ita lije je izdala štiri publikacije, ki obrav­ navajo pravne, ekonomske in regionalne problem e v Ita liji20 21 22 23. N ekatere od teh so izšle tud i v ita lijanskem in angleškem prevodu. V refera tih so Slovenci iz Ita lije zelo podrobno osvetlili novo vsebino njihovih problem ov, tako na področju gospodarstva, ku lture , šolstva in proble­ mov njihove zaščite z vid ika celotne Ju lijske K rajine in F urlan ije , kot njenih posam eznih delov: Tržaške, Goriške in Videm ske pokrajine. Med regionalnim i problem i je bilo zelo nazorno prikazano tud i prostorsko izrivanje slovenskega preb ivalstva v Ju lijsk i K rajini in F urlan iji. Ob p rilik i te konference sta bili izdani dve k arti J. M edveda: k a rta z dvojezičnim i im eni in k a rta razporeditve ustanov, ki uporab lja jo slovenski jezik v F urlan iji, Ju lijsk i K rajin i in Benečiji24. Koroški Slovenci so izdali v slovenščini in nem ščini posebno publikacijo , ki je bogato ilu s triran a s kartam i in s katero so seznanili m ednarodno javnost o njihovem položaju in o pom anj­ kljivostih p ri izvajan ju sedmega člena avstrijske državne pogodbe“ . OPOMBE 1 G io rg io V a lu ss i: L a fu n z io n e in te rn a z io n a le d e l c o n f in e ita lo - ju g o s la v o , » Q u ad e rn i« a c u ra del C e n tro S tu d i E c o n o m ie o — P o lit ie i »Ezio V anon i« d i T r ie s te — N . 7 — L u g lio — D ic e m b re 1973, s tr . 5— 18. 2 M a tja ž J e r š ič : G o sp o d a rsk o g e o g ra fs k i u č in k i o d p r to s t i m e j m ed I ta l i jo in J u g o s la v ijo , I n š t i t u t za g e o g ra f i jo u n iv e rz e v L ju b lja n i (R o k o p is ) . 3 G io rg io V a lu ss i: C a r a t t e r i e fu n z io n i d e l n u o v o c o n fin e ita lo - ju g o s la v o . C o n fin i e R eg ion i (B o u n d a rie s a n d R eg io n s), I s t i tu to d i S o c io lo g ia In te rn a z io n a le , E d iz io n i L IN T — T r ie s te , 1973, s t r . 61—86. 4 M a tja ž J e rš ič — V la d im ir K lem e n č ič : T o p ic a l P ro b le m s o f O p en B o u n d a r ie s : T h e C ase o f S lo v en ia , C o n f in i c R eg io n i (B o u n d a rie s a n d R eg io n s), I s t i tu to d i S o c io lo g ia I n te rn a z io n a le , E d iz io n i L IN T — T r ie s te , 1973, s t r . 123—134. 5 T h o m as L u n d e n : I n te ra c t io n A cro ss a n >Open< I n te rn a t io n a l B o u n d a ry : N o rw a y -S w e d e n . A S k e tc h o f a R esea rc h P ro je c t. C o n fin i e R eg io n i (B o u n d a rie s a n d R eg io n s). I s t i t u to d i S o c io ­ lo g ia I n te rn a z io n a le , E d iz io n i L IN T — T r ie s te , T r s t 1973, s tr . 147— 162. 6 R a im o n d o S tra s s o ld o : R eg io n a l D ev e lo p m e n t a n d N a tio n a l D e fe n se : A C o n f lic t o f V a lu es a n d P o w e r in a F r o n t ie r R eg io n . C o n fin i e R eg io n i (B o u n d a rie s a n d R eg io n s), I s t i tu to d i S ocio ­ lo g ia In te rn a z io n a le , E d iz io n i L IN T — T r ie s te , 1973, s t r . 147— 162. 7 F ra n c o D e m a rc h i: P e r u n a T e o r ia S o c io lo g ica d e lle R eg io n i d i F r o n tic r a . C o n fin i e R eg io n i (B o u n d a rie s a n d R eg io n s), I s t i tu to d i S o c io lo g ia In te rn a z io n a le , E d iz io n i L IN T — T r ie s te , 1973, s t r . 21—28. 8 R a im o n o d o S tra s so ld o e R enzo G ilb e r t: T h e B o u n d a ry . A n O v e rv ie w o f its C u r re n t T h e o re tic a l S ta tu s . C o n fin i e R eg ion i (B o u n d a rie s a n d R eg io n s). I s t i tu to d i S o c io lo g ia I n te r ­ n a z io n a le , E d iz io n i L IN T — T r ie s te , 1973, s t r . 29—58. 9 R a im o n d o S tra s s o ld o : S p e z if is c h e P ro b le m e d e r R e g io n -F r ia u l — Ju lisc h V en e tien , P ro b le m e g re n z n a h e r R äu m e 1, V o r tra g s re ih e v e r a n s ta l te t vom I n s t i t u t f ü r S tä d te b a u u n d R a u m o rd n u n g d e r U n iv e r s itä t I n n s b ru c k , In n s b ru c k 1973, s t r . 23—59. 10 H e ig l F ra n z : V e rsu ch e in e r C h a r a k te r is t ik g re n z n a h e r G em e in d e n , P ro b le m e g r e n z n a h e r R ä u m e 1, V o r tra g s re ih e v e r a n s ta l te t v o m In s t i t u t f ü r S tä d te b a u u n d R a u m o rd n u n g d e r U n iv e r s itä t In n s b ru c k , In n s b ru c k 1973, s tr . 78—86. 11 V la d im ir K lem en č ič : E in ig e so z ia lg e o g ra p h isc h c P ro b le m e d e r G re n z la g c S lo w en ie n s in J u g o s la w ie n . P ro b le m e g re n z n a h e r R ä u m e 1, V e r tra g s re ih e vom In s t i t u t f ü r S tä d te b a u u n d R a u m ­ o rd n u n g d e r U n iv e r s i tä t I n n s b ru c k , I n n s b ru c k 1973, s t r . 13—23. 12 V la d im ir K lem en č ič : N e k a te r i g e o g ra fs k i p ro b le m i m e ša n e g a , s S lo v en c i in M ad ža ri p o se lje n e g a P r e k m u r ja , I n š t i t u t za g e o g ra f i jo u n iv e rz e v L ju b lja n i (R o k o p is ) . 13 G u id o B a rb in a : II p ro g ra m m a d i sv ilu p p o cco n o m ico e so c ia le e la p ia n if ic a z io n e u rb a - n is tic a n e llc v a lli d e l N a tiso n e . (R o k o p is ) . 14 G io rg io V a lu ss i: G li S lo v en i in I ta l ia . A tti IV in c o n tro g e o g ra f ic o I ta lo -S lo v e n o , P a r te I: L e m in o ra n z e e tn ic o - l in g u is tic h e d e l la f r o n t ie r a I t a lo - Ju g o s la y a , P u b lic a z io n i d e l l 'I s t i tu to d i g e o g ra f ia d e l la F a c o l tä d i lin g u e e l e t te r a tu r e s tr a n ie r e d e l l 'U n iv e r s i ta d i T r ie s te . U d in e , 1974, s t r . 5—119. 15 V la d im ir K lem e n č ič : G li a p a r te n e n t i a l la n a z io n a l i tä i t a l i a n a n e l la R . S . d i S lo v en ia nei c e n s im e n ti d e l la p o p o la z io n e d e l 1961 c d e l 1971, P u b lic a z io n i d e l l 'I s t i tu to d i g e o g ra f ia d e lla F a c o ltu d i lin g u e e le t t e r a tu r e s t r a n ie r e d e l l 'U n iv e r s i ta d i T r ie s te . U d in e , 1974, s t r . 119— 141. 16 Ig o r V riš e r : L e zone d 'in f lu e n z a d e lle c i t ta slo v en e e d c lle lo c a li ta c e n tr a l i con p a r t ic o la r« r ig u a rd o a l la re g io n i d i c o n fin e , P u b lic a z io n i d e l l 'I s t i tu to d i g e o g ra f ia d e lla f a c o l ta d i lin g u e e l e t te r a tu r e s t r a n ie r e d e l l 'U n iv e r s i ta d i T r ie s te , U d in e , 1974, s t r . 141— 154. V\\ 17 N ations and N ationalities o f Yugoslavia, M edunarodna p o litika , B eograd 1974. 18 L a d o V a v p o tič : S v o b o šč in e in p ra v n o v a rs tv o p r ip a d n ik o v tu j ih n a ro d o v , k i ž iv e v J u g o ­ s la v i ji , L ju b lja n a 1974, R a z p ra v e , SAZU V II I /1 . | 9 G iorgio Valussi — V lad im ir K lem enčič: O d p rta m eja m ed Ita lijo in Jugoslavijo in vloga m an jšin . II confine aperto t r a Ita lia e Jugoslavia e il ruolo delle m inoranze. (R eferat na M ed­ narodn i konferenci o m anjšinah v T rstu , T rst, ju l i j 1974). 20 M. K os — L. Č e rm e lj — B. G ra fe n a u e r — J . J e r i — G . K u še j: S lo v en c i v I ta l i j i v č e ra j in d a n e s , iz d a je S lo v e n sk e g a ra z is k o v a ln e g a in š t i tu ta v T r s tu , T r s t 1974 ( tu d i v a n g le š č in i : T h e S lovenes in I t a ly Y e s te rd a y a n d T o d a y , in i t a l i ja n š č in i : P a s sa to e P re s e n te d eg li S loven i in I ta l ia ) . 21 P ra v n e p o ti do re š itv e p ro b le m o v S lovencev v I t a l i j i , iz d a je S lo v en sk eg a ra z is k o v a ln e g a in š t i tu ta v T r s tu , T r s t 1974 ( tu d i v i ta l i ja n s k e m je z ik u : P ro p o s te d i so lu z io n e le g is la t iv a d ei p ro b le m i d eg li S lo v en i in I ta l ia ) . 22 L av o Č e rm e lj : S lo v en i e C ro a t i in I t a l i a t r a le d u e g u e r re , g li S lo v en i in I ta l ia , S lovensk i ra z is k o v a ln i in š t i tu t , T r ie s te , 1974. 23 Paolo P e tric ig — V alentino Z. S im onitti: Slovenska skupnost v Beneški S loveniji, S tu d ij­ ski cen ter N ediža, N ediža 1, T rst 1974. 24 J a k o b M edved : Z e m ljev id s s lo v en sk im i in i ta l i ja n s k im i k ra je v n im i im en i in ra z p o re d ite v u s ta n o v in d ru š te v , k i u p o ra b l ja jo s lo v en sk i je z ik . M la d in sk a k n jig a , L ju b lja n a 1974. 25 S lovenc i n a K o ro šk e m . S od o b n i p ro b le m i k o ro š k ih S lo v en c ev . N a ro d n i sv e t k o ro šk ih S lovencev in Z veza s lo v en sk ih o rg a n iz a c i j , B o ro v lje 1974. D ie S lovenen in K ä rn te n . G e g e n w ä r tig e P ro b le m e d e r K ä rn tn e r S lo v en en . R a t d e r K ä rn tn e r S lo v en e n , Z e n tra lv e rb a n d s lo w en isch e O rg a n is a t io n e n in K ä rn te n . D ra u -V e r la g , F e r la c h , 1974. Vladimir Klemenčič Zasedanje Komisije za agrarno tipologijo pri IGU, Verona 1974 V času od 9. do 14. septembra 1974 je v Veroni zasedala Komisija za agrarno tipologijo. Naloga komisije je izdelava tipologije kmetijstva v sve­ tovnem merilu, zato so bile na zasedanju v ospredju predstavitve poskusov izdelave tipologije kmetijske izrabe prostora za posamezne dežele. V komisiji imajo posebno pobudo poljski geografi in še posebej njen predsednik prof. Kosirowicki, ki si prizadeva izdelati v okviru komisije pregledno karto o usmerjenosti kmetijstva po svetu. Iz poročil referentov, ki so preizkusili metodologijo izdelave karte na po­ sameznih območjih, ali pa uporabili lastne pristope k agrarni tipologiji je razvidno, da bi bilo planirano enotno karto sveta zaradi številnih posebnosti v kmetovanju praktično nemogoče izdelati oziroma bi bila preveč poenostav­ ljena. Menim, da je bilo glavno spoznanje zasedanja komisije prav v tem, da je važnejše od takšne svetovne karte izdelati karte za posamezna večja ob­ močja, kjer še pridejo do izraza glavne posebnosti in s tem tudi glavna pro­ blematika kmetijstva v posameznih regijah. Na zasedanju je tudi prišlo do razlikovanj glede uporabljenih delovnih metod. Namesto uporabe tradicionalnih metod so se številni mlajši delavci močno zavzemali za statistično-matematične metode, ki pa so se jih pri svojem delu mogoče celo preveč formalistično posluževali. Nekateri izmed predstavljenih referatov so pomenili pomemben prispevek k razvoju metodologije proučevanja organizacije kmetijske proizvodnje na do­ ločenem prostoru. Predstavljena sicer ni bila nobena izvirna metoda, zato pa je bilo več tehtnih preizkusov obstoječih metod, pri čemer je bilo čutiti močno težnjo po čim večji objektivnosti pri raziskovanju. Razumljivo je, da ob mno­ žici upoštevanih elementov in iskanju njihovih medsebojnih povezav ni več mogoče shajati brez računalnikov. Na nove možnosti pri uporabi računalniške tehnike je pokazal J. W. Aitchison iz Walesa. Njegova analiza in na njeni osnovi izdelana kmetijska regionalizacija Walesa sta se odlikovali po izredno temeljiti objektivnosti. Vendar je zanj ta, v bistvu končni del raziskave, pomenil šele začetek pre­ verjanja rezultatov in to s celo vrsto testiranj. Neutrudni organizatorji s prof. Vanzettijem na čelu so za udeležence pri­ pravili dve zanimivi ekskurziji. Na prvi smo se seznanili z zanimivo vino­ gradniško pokrajino v okolici Verone ter s svetovno znanim nahajališčem fosilov v naselju Bolca. Na drugi ekskurziji je bila poleg vinogradniške po­ krajine v ospredju zanimanja vas Giazzo, kjer so se ohranili potomci nem­ ških kolonistov iz konca 13. stoletja.