285. številka. Ljubljana, četrtek 15. decembra. \IV. leto, 1881.
Izhaja vsak dan, izvzcmsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele M celo leto Ki gl., za pol leta s ^i., ca četrt leta 4 gl. — Za Ljubil ano brez pošiljanja na dom M celo leto 18 za četrt leta 3 gld. 30 kr., za  en  mesec l gld. 10 kr.   Za poAi!j:iuj»- na
dom h u računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de>.ele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode  učitelje  na  ljudskih  šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta "2 #ld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 golil. — Za  oznanila  se plačuje Od četiriatopne petit-rrste ♦> kr., če se oznanilo enkrat tiska, D kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo.  — Uredništvo je v Ljnbljani v Franc Kolmanovej hiši gledališka stolna". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni*4 v Kolmanovej hili.
Avgust Šenoa. t
Telegraf poroča nam iz hrvatske stolice prežalostno vest, da je ondu v svojega trudo-Ijubivega življenja najboljšej moškej dobi na veke  zatisnil  oči   Avgust   Šenoa, slavni pesnik in pisatelj hrvatski.   Nem in tih leži na mrtvaškem odru mož, kateri v svojem delavnem in ljubljenemu hrvatskemu narodu posvečenem življenju ni j poznal miru in pokoja; zaprta so usta pisatelju,  kateri je s čudovito zgovornostjo in divnim jezikom pripovedoval zadnjih dvajset let svojim rojakom prekrasue povesti iz njihove lepe preteklosti in burne sedanjosti,  obetajoč jim  veselo bodočnost; od lenega moškega telesu ločil se je vzvišen duh, kateri nij pognal svetejse naloge nego to, razmišljati noč in dan, kako bi se povzdignila in obogatila književnost   hrvatska in kako bi si narod  hrvatski  s književnostjo svojo pridobil po omikanem svetu spoštovanje in slavno ime, kako bi vreden postal stopiti   v kolo velikih narodov z dovršeno literaturo.   Umrl  je po desetmesečnem ljutem boji z neusmiljeno smrtjo sedanje dobe prvi  pisatelj   hrvatski Avgust Šenoa, kateri je v svojem srcu nosil ves narod hrvatski!
Še mi je živo pred očmi, kakeršnega sem videl pred tremi leti na Bleivveisovem banketu. Bil je izredno visok, lep mož in ta mož imel je tako visoko Čelo, tako duhovit obraz, tako krasen sonoren glas! In ko je vstal ta mož, ter
Akademija Jurčiču v spomin.
Na Dunaj i 7. decembra.
V „Sloveniji" združeni slovenski vseuči-liščniki na Dunaj i, velik broj na Dunaji živečih Slovencev in zastopniki društev raznih slovanskih narodnost i j praznovali so <>. t. m. na slovesen način spomin prvega slovenskega romanopisca, nepozabljivega Josipa Jurčiča.
Resnično se mora priznati: za svoj narod, za mili naš jezik navdušeni slovenski akademiki izvršili so tokrat svojo zadačo slavno. Ime „Slovenije", slovensko ime, duševnega velikana Slovencev počestili so, kakor je malo-kateri pričakoval. Kako se „sveto služi svetej domovini", kako je „sveto ime slovensko" večen spomin Jurčičev slavečim slovenskim vse-učiliščnikom, pokazalo se je ta večer dejan-stveno v najlepšem blesku!
O določenem času prihajali so mnogoštevilno gostje in udje „Slovenije" v dvorano, kjer je v zlatem okviru visela na steni slika Jurčičeva (delo našega slikarja Ogrina.) Iz-
začel govoriti, potihnil je mahoma šum po ve-likej dvorani Tavčarjevega hotela, kajti besede njegove sezale so nam vsem živo v srce. In kaj je govoril? „Braćo, Sta nas djeli ? Ništa nego Sotla! A Sotla je voda i voda nigda ne može djcliti, što je spojila bratska krv!" Kakšno navdušenje!
In ko smo isti dan zvečer sedeli v čitalnici poleg vinske kaplje Jurčič, Šenoa in jaz, molčal sem ves čas in poslušal Jurčiča in njega, kako sta se prijatelju menila o svojih spisih, katere sta nosila spočete, a ne Se porojenih v svojem velikem duhu, ter v svojej duši veselil se lepega sadu, katerega sta obilo obetala duhovita moža, vsak svojemu narodu. Takrat pač nijsem mislil, da Če/, kratka tri leta bodem pisal obema — nekrologe!
Avgust Šenoa nij se brigal za politiko, dasi je imel vse duševne kreposti in telesne zmožnosti v tolikej meri za takšen posel, kakor malokateri domoljub hrvatski; a vender bode imelo njegovo pisateljsko delovanje velike politične nasledke, kakeršne mora imeti delovanje vsakega velikega pisatelja.
Mestni senator sedel je po dnevi v svojej zaduhlej pisarni ter pehal si svoje mori občuje z nadležnimi strankami; zvečer je zboroval s svojimi prijatelji, književniki hrvatskimi, po odborih raznih literarnih in umetnostnih podjetij hrvatskih, osobito v odboru „Matice hrvatske", katerej je bil podpredsednik, načelnik njenega "književnega odbora ter duša njenega literarnega delovanja ; a po noči snoval je neumorni duh njegov one  divne pesni,   katere   dan denes
mej 12 slovenskih državnih poslancev prišli so gg. K1 u n , O b r e /. a, P le i fer in dr. V o š n j a k; mej gosti opazili smo: gg. prof. Š u-mana z rodbino, Stritarja, (J laserja, Navratila, dvornega in s o d n i j -skega odvetnika dr. Babnika, zagrebškega odvetnika dr. Kopača, profesorja Kan-dernala, dr. Firbasa z gos [»6, dr. Simon i ča, dr. Zelenika, nad po ročni ka M i 1 a v c a, dalje sekcij skega svetovalca v ininisterstvu nauka Vebera, pod predsednika „Slovanske Besede", ravnatelja Kalan dro z rodovino ; kasneje prišel je tudi predsednik „slova u skega pevskega društva" dr. J. Leno c h. Izmej slovanskih društev bila. so razen dveh uže imenovanih zastopana : a k a d e m i e k v s pole k, O g n i s k o, Zora, Bukovina, T a t ra n, Sič, društvo hrvatskih tehnikov, Zaboj in rumunsko društvo „Itomania Juna". V lepem številu bil je tudi zastopan kraseu spol, izmej katerega mi je imenovati baroneso Pak en j. Predsednik „Slovenije" pravnik Janko Babnik pozdravil je izbrano občinstvo s sledeč.m govorom:
navdušujejo ves narod hrvatski; po noči pisalo je njegovo zlato pero one dovršene povesti in romane, katere je narod hrvatski s tako slastjo prebiral, in kateri so nosili slavo hrvatskega imena po vsem širnem svetu slovanskem od Triglava do Urala, od Severnega ledenega morja do južne gorke Adrije.
Temeljito izobražen, o vseh velikih literaturah germanskih in romanskih korenito poučen, vešč vseh jezikov slovanskih, poznal in upotrebljeval je Avgust Šenoa vse prednosti in koristi, katere daje pisateljska tehnika dan denes omikanemu pisatelju; a s to dovršeno tehniko združeval je Šenoa živo, ognjevito fantazijo, globok čut, vzvišene misli, briljantno pisavo in vso divno moč prekrasnega jezika hrvatskega, ter ustvaril je tako Hrvatom svoje „Zlatarovo zlato", svojega „Diogena", svojo „Seljačko buno' in še dolgo vrsto drugih dovršenih romanov in mič-nih povestij, o katerih si hode narod hrvatski na vse čase ogreval svoje srce ter netil si sveto ljubezen do prelepe domovine svoje.
In kakor se je godilo Prešinili, kakor se dan denes godi še vsakemu velikemu pisatelju slovanskemu, godilo se bode tudi Šenol. Slo vanski svet in zapadni omikani narodje neslo-vanski spoznavali bodo tega velikega pripovedovalca hrvatskega še le po njegovoj smrti. In z njegovo slavo širilo se bode čestito ime naroda hrvatskega, ki je zmožen roditi take velike pisatelje in to občno priznavanje velikega sina njegovega bode tudi na političnem bojišči, kjer narod hrvatski bije hud boj za svoje
r es ti ta g o s p o <! u !
Kakor se posamezne rodbine rade spo-minajo svojih umrlih, vesele se, da so toliko svojih podjetij slavno dovršili, žulovoje, da nijso mogli svojega delokroga Be bolje razviti ter uživati sad svojih u udov v starosti, tako je tudi lepa navada, ako narod spomin svojih znamenitih umrših sinov na dostojen način slavi ter s tem svojej dolžnosti zadostuje ; kajti 1 j u b e z e n n a r o d o v a je vili h m o ž najboljša plača.
„Slovenija", zastopnik majhenega dela slovenskega naroda - slovenskih visokošolcev dunajskih namreč — slavila je vsako leto osovrej spomin iieuinrlcga Pieširna.
„ Letos nnmenjena je le-ta slavnost drugemu zaslužnemu možu, ki nas je zapustil v majniku t. 1., rano, da, prerano!
Divnega pripovedovalca, spretnega publicista, značajnoga neustrašenega borilen za slovenskega naroda svete pravice smo izgubili, zategadelj smatralo je naše društvo, katerega častni ud je ranjki Jurei« bil, za svojo dolžnost, kolikor nam je mogoče pripomoči tistej krasnej ideji, pod Jurčičevim, prvega romano-
pravice in svojo državno samostalnost, dajalo mu obilfc koristi.
Ako se veliki pisatelji in politični voditelji slovanski, kakor Palackj ali Bleivveis, ulegajo k večnemu počitku, žalost nam obdaje dušo, a vender se tolažimo na njihovem grobu z mislijo, da so storili svojo domovinsko dolžnost ter dosegli nam slabim zemeljskim stvarem od večnega Boga odmerjeni vrhunec človeškega življenja. A kadar vidimo, da se hladni grob odpira mladim možem, kakeršen je bil naš Jurčič ali danes hrvatski Šenoa, možem, ki so imeli nasnovamh še toliko umotvorov v svojem velikem duhu in ki bi bili narod svoj osrečili še s tolikimi proizvodi zlatega svojega peresa: takrat nam tragika človeške usode z vso silo objema našo žalostno dušo, pretresa naše srce in bridke solze nam zaigrajo v oku.
Ves Zagreb je denes zavit v tiho črno žalost in vea narod hrvatski plaka ob rakvi slavnega pisatelja svojega. Instinktivno čuti vsak, kaj je izgubil 8 pokojnim Šenoom. Vsak ve, da veliki duhovi, kakor je bil Šenoa, ne rajajo se niti vsako stoletje, niti vsakemu na rodu. In žalost tlela že občutnejšo vsakemu to, ker si je Šenoa sam s svojim neumornim po-nočnim delom in pisanjem v prsi vsadil kal neozdravne bolezni ter moral u leči se k vernemu počitku v svoje moške dobe najplodovi tejŠih letih, izpolni vsi jedva 4 H. leto
A tudi mi Slovenci bratovsko sožalujemo z bratovskim narodom in vemo dobro, kaj je bil Šenoa tudi nam. Ljubil je naš narod iz vsega srca in v svojih neumrjočih povestih postavil je dva častna spomenika tudi dvema odličnima nesrečnima Slovencema: prof. Mahniču in — Preširnu. Prvemu v svojej krasnej povesti „Prijao Lovro", drugemu v „Karanfilu s pesnikovega groba".
In ko bode danes popoludne narod hrvatski z globoko žalostjo v srcu in bridkimi solzami v očeh na skupnem groblji v Zagrebu materi zemlji izročal v naročaj umrjoče telo svojega neumrjoeega sina, udeleževal se bode tudi narod slovenski z bratovskim sožalenjem te svečanosti ter velikemu pisatelju hrvatskemu klical v hladni grob: Večna čast bodi tvojemu slavnemu imenu!
Fr. Leveč.
Nekoliko premišljevanja o dunajskem požaru.
Nećemo ponavljati posameznosti strame dogodbe, katera je prešinila vs iko le količkaj čuteče srce! Tudi nijsmo hoteli takoj pri početku izreči svojega očitanja, ampak počakali smo, da sta se rut in srce pomirila. Zdaj pa vzdihnemo. Bog je hotel, da se j« strašna nesreča na Dunaj i pripetila in v poslopji, katero se je sezidalo „zur Zeit der hbehsten Fructi-fizirung", in Bog je obvaroval nas Slovane in v prvej vrst? Čehe, da nas nij zadela mestu Dunajčanov ta silovita nesreča! Kdo se ne s p o m i n a d u n aj s k i h listov, kako strupeno so pisali o p r a š k e m požaru! Kako so Čehom očitali vsak krajcar, ki je padel iz nemške roke! In če bi se bila ta nova nesreča v Pragi zgodila, ne bilo bi se čakalo in povpraševalo: kdo je kriv V in kdo da je bil malomaren? Temveč cela ži dovska žurnalistika planila bi bila čez nas. Na primero dunajski „Tagblatt" z uvodnim člankom pod naslovom : „Wo ist der GalgenV" Dunajska „Ncue treie Presse" bi pa bila začela morda takole: „\Vir vvaivn schon ofters daran, zu sagen, dass man in Stadten von iibenviegend slavischer Bevolkerung keine Kunstinstitute, Theater u. d. g. gestatten solite, denn Tako pa, ker se je to na Dunaj) zgodilo, tam, kjer je vse nemško, se nič ne ve in ne ugiblje: kdo da je zakrivil srce in dušo pretresujočo nezgodo! Niti jeden teh časnikov, ki sicer slišijo travo rasti, nij omenil, da bi se v zadaj e j vasi bilo pokazalo več razuma in z a v e d n o s t i v t a k e m slučaji, kakor tam n a D u H a j i , kjer nobeden nij vedel kaj storiti in kjer seje tako hrezglavno ravnalo, kakor da bi se bilo hotelo, da se nikdo ne reši!
/daj, ko uže ves svet s prstom kaže na posebno prebrisanost tistih, ki so gledališče sezidali, in tistih, ki so ga v rokah imeli, zda/ nij mogoče več molčati! Hajdil zdaj pa vpijmo najhuje in pokažimo svetu, da smo mi za to, da bomo vse na dan spravili! In čemu b: dosti govorili, saj ga uže imamo, ki je vse to za krivil! Sam 3e je udal, ko je na našo interpelacijo, odgovoril! Grof Taaff e j e v sega kriv in Plennerjev organ uže javno piše: „Wo blieb Graf TaaffeV" Grof
Taafte je kriv, da so vsi z odra pobegnili, da nij nikdo vodotoka odprl, da se železna kur-tina nij porabila, da se je plin ugasnil, da oljnate svetilnice nijso gorele in da je še le čez jedno uro posebno prebrisana duša uganila, da je gledališke polno ljudstva!
Pač moramo obžalovati, da strankarstvo še celo na velikanskej mrtvaškej groblji poganja strupene svoje vršiče! A ker se je diskusija o tej stvari po dunnjskih židovskih listih najprej pričela, dovoljeno  nam mora biti, da tudi mi svoje misli povemo o tej zadevi.   Č e so  se v središč«  naše  olike,  v pre-nemškem  našem  prestolnem mestu odkrile  pri  plapolajocih plamenih silne rane n% upravi take komune? katera se je po židovskih časopisih uže  tolikokrat kot „ svetovna" razglašala, potem je to pač tužen dokaz o istej nemške j zmožnosti do administracije in u r e j a n j a j a v n i h razmer« Nemški poslanci pa bi muogo koristneje delovali,  če bi socijalnim  razmeram mej nem-štvom žrtvovali nekoliko več svoje pozornosti in če bi ne dražili javnega mnenja vedno in povsodi proti Slovanom in zdanjej Vladi. Kjer ste na krmilu, tam ste filiutri, a to razvidite še le tedaj, kadar ste s svojo malomarnostjo in lenobo pokončali toliko življenja, kolikor ga uniči uže precej mogočna bitka ! Pogorišče na ringu je grozen spomenik o vestnej, pridnej in previdnej nemškej administraciji, ki jo zdaj z vso silo hočejo zopet v državo privleči ! Bog nas varuj pred takimi rešeniki!
Politični razkleni.
V Ljubljani 14. decembra.
Včeraj nadaljevala se je v dr/avnein /iMini debata o brambenej noveli. Določbe te predloge so se sprejele tako, kakor jih je predlagala vlada. Določbi, da nuj bi se izvenredno še četrti razred, če bi prvi trije razredi ne dali dosta mož za vojno, uporabil, so precej časa nasprotovali gališki poslanci, a včeraj izjavil je Groholski v imenu Poljakov, da bodo tudi oni za vladni predlog glasovali, ker vlada tako želi. Iz tega se vidi, kako desnica vedno podpira vlado.
„Tribtiueu pripoveda, da se iz Dalmacije o tamošnjih nemirih ne smejo pošiljati telegrarična poročila, a ona poroča iz privatnega pisma,  da so vsi pomirljivi koraki fml.
pisca imenom napraviti ustanovo v podporo slovenskemu slovstvu."
Z obilnim svojim prihodom skazali ste Vi, slavna gospoda manom velikega moža, kakor tudi našemu društvu veliko čast, za katero se Vam iskreno Zuhvaljujem.
Vas vse, slavna gospoda, pozdravljam, prečastite gospe in gospode in Vas mili moji tovariši, slovanski dijaki, s prisrčnim „dobro došli!"
Pevci „Slovenije' zapeli so potem „Sla-vospev Jurčiču", pesen g. profesorja Antona T ur kuša, skladba uda „Slovenije", pravnika Stanka Pir na ta. Pesen se glasi:
rJosip mili, dragi! Slavo /vesti sin!
0 prerano že te več mej nami ni! Srce tvoje narod naš nad vac ljubeče, In za narod vselej z narodom čuteče, Pravo naše srce v zemlji že trohni, Jad in tujca srd ga zdaj več ne boli:
TJ m o t v o r e n duh pa, ki na veke t r a j a, Redka ljubav doma in čistoBt značaja Če v izgled nam biti — tja do konca dni,
1 n ne jekla moč, vihar ti ne zdrobi Častnih del spominka — večni tvoj so čin!
Lep, a težak zbor peli so pevci pod vod
stvom g. skladatelja samega z navdušenostjo tudi precizno. Obilna pohvala občinstva pričala je, da je pesen segla do srca.
Zdaj stopi na oder prečastiti gospod dr. Josip Vošnjak, državni poslanec in častni član „Slovenije". Takoj pri nastopu bil je pozdravljen živahnimi živiokbci in burnim ploškom.
Nij mi mogoče opisati govora slavnega moža, ki nam je slikal v živih besedah življenje Jurčičevo od zibeli do groba, njegovo delovanje na literarnem in političnem polji, njegovo veselje in trpljenje, njegovo marljivost, ukaželjnost, neupogljivo junaštvo v borbi za slovenski narod, njega neizrekljivo ljubezen do milega nam materinega jezika!
Kako so se topila srca, ko je govornik na konci govora priporočal blažega ranjcega na vredno posnemanje slovenskej učečej se mladini posebno slovenskim vseuči liščnikom! Ko je vzkliknil:
„Tvrd bodi, ueizprosen, inož jeklen, Kadar braniti je cesti in pravde Narodu in jeziku svojemu!" —
zaorili so dolgotrajni slava in živioklici ter burno ploskanje!
Johoda-Krtinskyjev zbor: Po noti, (besede S. Jenkove), pel seje dobro. Modroslovec g. M. Murko deahunoval je Boris Miranovo pesen: „Jurčiču v spomin" — v občno pohvalo. Priznati ee mora, da na Dunaji uže dolgo, dolgo let nijsmo slišali tako spretnega deklamovalca — ker on je govoril počasi, razločno, ognjevito in primernim naglaševanjem; ta točka napravila je neizbrisljiv, mogočen utis.
Navzočnemu pesniku puk je vse občinstvo priredilo izborno ovacijo. Ko je namreč de-klamovalec krasno pesen končal, vzdignil se je vihar, tako velikansko je bilo ploskanje, tako burni živio klici z imenom Stritarjevim, da se je dvorana tresla. To izrazevanje ljubezni in navdušenosti ter iskrene pohvale našemu pesniku trajalo je več minut ter postajalo čim dalje tem viharnejše. Ko je pesnik sedeč pri častnej mizi mej gg. državnimi poslanci pri neopiBljivej ovaciji vstal ter se zahvalil, podvojil se je vihar — vse bilo je v neopisljivem razvnetji. Slaven naš pesnik Josip Stritar dal je prosilcu v imenu uredništva „Ljubljanskega Zvona" privoljenje, da se
Jovanu*, n i bili brezuspešni, in da so se celo v letu 1869 mirni Ubljanci uprli. V hrvatskem „Pozoru" pa beremo to poročilo: „Sve viesti, koje su poslednjih dana stigle iz Boke Kotorske suglasno javljaju, da u Krivošijah vlada podpun mir. Nadati se je dakle, ako vladini organi budu i odsele postupali oprezno te ako kakvim prenagljenjem i nestrpljivošču nepočine pogriešaka, da če sve mirno i svršiti. Nu to upravo kao da nije po volji ustavovjercem i nekojim magjarskim krugovom. Oni, kako sasma sgodno primjećuje „Naša Sloga", tako željno pušu u tu vatru, kao da bi u njoj imalii ta parte: izgoriti svi oni, koji neodobravaju njihove sebične politike, toli u Dalmaciji koli u svoj ostaloj državi. Vidi se to najbolje iz lažnih viesti o stanju tamošnjih stvari, očevidno s namjerom, da uzrujajo javno mnenje i potisnu vladu na energično postupanje. Tako je „Pest. Lloydu neki dan javio očitu laž iz Boke, da se je vojska sukobila su Krivošijanci, i da su neki vojnici, koji su upali u njihove ruke bili ranjeni i grozno osakaćeni, a u svem tom neimu ni trunka istine jer do danas nije puška pukla u Krivošijah." Kaj je pač pravo? Viltfcil.j«* €tri »v«'.
Ruski listi pripovedujejo, da je razburjenost proti judom se zopet jela osobito na jugu cesarstva v Odesi vzbujati.
Knez Bismark izrazil se je jako nepovoljno o riiiiiuustii-iia prestolnem govoru glede dunavskega vprašanja.
Xurčiji» se ne more potolažiti o upe-ljavi avstrijskega brambenega zakona v Bosni in Hercegovini. Listi ostro zabavljajo o tem činu na Avstrijo in, čudo, v zadregi apelirajo na Anglijo in Rusijo
hitrostjo po vsej Ljubljani in vsak, kdor je poznal pokojnega in njegove izvrstne spise, bratsko sožaluje s Hrvati. Prvo naznanilo o njej poslal je v Ljubljano prof. dr. C. svojemu prijatelju L. Pozneje došel je telegram „Hrvatske Matice". G. P. Grasselli, začasni predsednik naše Matice, oklical je včeraj zastopnike narodnih društev v posvetovanje, kako bi se narod slovenski dostojno udeležil pogreba. Upravljajoči odbor „Matice hrvatske" izdal je
Domače stvari.
— (Pogreb Valentina Pleivveisa.) Včeraj popoludne ob 4. uri preneslo se je s tukajšnjega kolodvora južne  železnice z I)u naju   pripeljano   truplo   Valentina   P 1 e i-•vveiso na pokopališče sv. Krištofa, kjer se je pokopalo v družinsko rakev. Sprevoda tega so se poleg sorodnikov in obilice  drugih po-grebcev udeležili tudi:  gospod   deželni predsednik A. \Vinkler, g. podžupan Fortuna, mnogo tukajšnjih trgovcev, zastopniki obrtne zbornice in  umrlega večletni  prijatelj   g.  ir. Schillei Čitalnični   pevski zbor  zapel je umrlemu slovo ganljivo nagrobnico.   Umrli  zapustil je za revne šolarje v Kranji  5000   gld. Lehka mu zemljica!
— (Avgust Šenoa. f) Vest o smrti tega slavnega pesnika in pisatelja hrvatskega raznesla se je uže v torek popoludne z bliskovo
,.Matica Hrvatska dubokom boli javlja prežalostnu viest, da ie danas IS. prosinca 1881. njezin podpredsjeduik gospodin
v
August Senoa,
gradski viečnik i gradjanin slob. kr. i glavnoga grada Zagreba,  urednik  „Vienca" i ćlan zemaljskoga kazališnoga odbora,
nakon težka i dugotrajnu bolovanja h ovoga svieta preminuo, te ce ho dne 16, prosinca o .'{ sata poslie podno iz svoga stana, uie-snička ulica br. .'34. na skupnom groblju sali ran iti.
U Zagrebu, 13. prosinca 1881."
Pogreba se bodo udeležili iz Ljubljane: dr. Anton Jeglič, kot zastopnik „Matice Slovenske" ; Ivan Hribar, kot zastopnik ^dramatičnega društva" ; dr. Ivan Tavčar, kot eaatopnik čitalnice ljubljanske, „Slovenskega Naroda" in „Ljubljanskega Zvona". ,,Sokol" pošlje posebno deputacijo, obstoječo iz več gospodov Ljubljanska društva naročila so v Zagrebu te legrufično več vencev ter odposlala „Matici hr vatskej" več sožalovalmh telegramov.
— (Navod v deželnem gledališči.) Vtorek pregledavala j«; komisija deželnega odbora prostore tukajšnjega gledališča. Zapovt -dalo se je baje, da se ima napraviti direkten izhod z odra in da imajo po hodih sve-tilnice goreti. Take stvari zanimajo občinstvo in želeti je, da bi slavni deželni odbor svoje naredbe objavil po listih in sicer po vseh, in ne morda samo po „Laibacher Wochenblattu" !
— (f J os. Maše k.) Z Dunaja se nam piše: Denes se je potrdila žalostna vest, da je prišel ob živenje pri groznem pož».ru tudi slovenski dijak J os. Mašek, pravnik, doma iz Radovljice na Gorenjskem. Bil je jako talentiran, da genijalen v m nogem o*iru. Trupla nij moči agnoscirati.
— (Kranjske obrtne zadruge) v nedeljo izvoljeni odbor zbral se je k prvej seji v torek zvečer v pisarni pomožnega obrtnega društva. Za predsednika je bil izvoljen g. J. N. Horak; za njega namestnika tiskar g. Anton Klein; za zapisnikarja g. M. Kunec, krojaški mojster in za blagajnika g. W. Rud-holzer, urar. Sklenilo se je, da ml zadruge zamore postati le isti obrtnik, ki se je svoje obrtnije faktično tudi izučil in da vsak ud plača razen vpisnine 1 gld., vsako leto 9 goldinarja.
— (Občine Št. Vid-Lozic.e in Pod-draga) z društvi kmetijska čitalnica v Pod-dragi, in „Sloga" 'v Št. Vidu, bodo imele na vabilo čast. gosp. župnika v Št. Vidu. Ivana Tomažića, v četrtek dne 25. t. m. slovesno zadušnico po pokojnem Častnem občanu oziroma društveniku dr. Janezu Bleivfeisu vitezu Tr-steniškeni.
— (Čitalnica v P o dd ragi) bode imela dne 18. decembra popoludne ob 4. uri občni zbor z naslednjim dnevnim redom. 1. Poročilo prvosednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. .">. Posamezni nasveti in raznosti.
— ( V r a D s k a narod n a čitalnica) napravi dne 26. decembra 1881 veselico s tombolo. Pri tej priliki bode volitev odbora in pregled dosedanjih dohodkov in stroškov društvenih. — Narodnjake daljne in bližnje vabi najuljudneje — odbor.
— (Slovansk koncert na Dunaji). Slovansko pevsko društvo na. Dunaji priredi 15. t. m. (četrtek) v dvorani Bosendorfskej (I. Herrengasse (>, Palais Lichtenstein) advent-no koncertno besedo. Vspored je sledeč: 1. Anton Nedved: Pozdrav, zbor z bariton-solom 2. Mozart \V. A. : Ženitev figara, arija št. C poje gospica Ana II radii. 3. Buchta A. A.: Srce tica, osmospev (Srbski). 4. Ro-skošnv J. K.! Opušteny, zbor češki. 5. Schu-man: a) Des Abends, b> Uakoč'jev pohod, na glasovirji igra n. Kosenberg. G. K. Bendl: Pochod Taborov, velik česk zbor. 7. Marchesi Salvatore: .Johaimii \Valger, poje g. A. 11 radii. 8. a) Čajkovski: Audante, za gosli in glasovir priredil g. F. Laub. b) Barasate: Zapoteadot igra na gosli g, prof. lirodzkv. i*, a) llorejšek: Jadna draga, brvatflk zbor. b) Lavvrovvski: Wčužyni, malorusk zbor. Vstopnice dobivajo se
njegovo pesen natisne v „Ljubljanskem Zvonu". „Sloveniji" pak je podaril več sto eksemplar- i jev natisuene pesni, koje  donesek namenjeu je za Jurčičevo ustanovo.   Opozorujem tudi, j da se bode ta pesen prodajala v Ljubljani. Na Dunaji dobiva 89 pri  odboru   „Slovenije"   (I. j Universitat).
Vseobčno jpohvalo žel je poljski umetnik na gosli g. Stanislav Kochanovski. Ko je svoje prvo igranje nehal, primoran je bil v drugič nastopiti. Gospod Stanko Pirnat, mej dunajskimi slovanskimi pevci čislan baritonist pel je Mendelssohnovega Paulusa, (samospev za bas) vrlo dobro. Prekrasen bil je dvospev gg. Mlčocha in S t. P imata: „Na nebu polno zvezdic jeu, skladba slavnega češkega kompoziterja K. Bendla. F. Grbičev zbor: Dijaška (besede E. VolČi-čeve) se je tudi dopadal. Največjo pohvalo so pevci želi za Kocijančičev venec narodnih pesni, kjer sta kratke solopartije pela gg. Pirnat in E. Kramar (poslednji pel je nočnega čuvaja v ribniškem dijalektu, kar je zbudilo dosti smeha).
Dolg iz ledna j stih točk obstoječ vspored
bil je stoprav o polunoči končan. Pred svrše-njem oficijalnega vsporeda prečital je predsednik „Slovenije" iz raznih struni) slovenske dežele došle brzojave. Posebno mnogo bilo jih je iz Ljubljane. Bili so vsi navdušeno sprejeti.
V zabavnem delu svirala je godba 17. peš-polka baron Kubnoveg«, vrstile so se navdušene napitnice, pesni slovenske in slovanske, vse je bilo v rajskem veselji. Predsednik „Slovenije" napil je v krepkej besedi na v z očni m gospodom državnim poslancem. Pevci zapeli so na to napitnico : „Mila naša domovina". Čestiti gospod Karel Klun odgovoril je na napitnico v imenu slovenskih državnih poslancev. Slavil je govornik zasluge pisatelja, čegar spomin se je ta večer slavil, izpodbujal mladež slovensko, uaj posnema vrle kreposti za slovenstvo zaslužnega moža — slednjič napil je „Sloveniji" ter njenemu lepemu delovanju. Živo pohvalo odobiavalo je vse občinstvo navdušen govor. Iz grl pevcev pa zaorila je slovenska marzeljeza: Naprej. Tajnik „Slovenije" g. Ran ne napil je  lepimi  besedami navzočnim
damam, drug govormk slovanskim gostom. „Sloveniji", slovenskemu narodu, vzajemnosti siovanskej itd. itd. nazdravljali so: predsednik „Bukovine" Rus D u d i k i e w i c z, podpredsednik „Zore" Srb Nikolič, predsednik „Tatrana" Slovak Š i m ko, predsednik društva hrvatskih tehnikov, in predsednik „Zaboja". V krasnem, jedrnatem govoru napil je predsednik „Slovanskega pevskega društva" <!r. Len ocu slovenskemu narodu kot stražniku morja adri jun skega. Poljski publicist g. \V 1 a d i s I a v L e c h pa je govoril za vzajemnost slovanskih narodov. „ T y t k o in o c w s p 61 n a z d o t a n a s o c a-lič", poje neumrljivi poljski pesnik Mickie-wicz, te besede klical je govornik v srca navzočnim Slovanom, naj si jih dobro eapo* mnijo ter v tem smislu delujo za slavno slovansko bodočnost. Končal je s staro-poljsk;m: („Kochajmi sie" (Ljubimo se).
Stoprv pozno v noči ločili smo se, zahvalni vrlemu odboru „Slovenije" za izpeljanje Jurčičeve akademije!
stud. pbil. slavnosti. 5, Slucaj-
v društvene.) pisarnici pri g. dr. Lenochu ,
1. Brauuerstrasse 4, in zvečer pri kasi. — <Josp. dr. Benj. Ipavec, slovensk skladatelj, podaril je slovanskemu pevskemu društvu zbor, ki se bode pel pri bodočei zabavi.
— (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji) je imelo v sredo, 14. t. m. v gostilni Scbmeykalevej (I Canovagasse) svoj zbor s sledečim dnevnim redom:   1. Čitanje zapisnika,
2. A.A.Kotljarevski, (nekrolog) čita M. Murko. 3. Poročilo o Jurčičevej 4. Predlog odborov glede knjižnice, nosti.
— (Beitrage zur Literatur der kroatischen Volkapoesie.) Tako se zove lična knjižica, katero je spisal gospod S. Sin ger. Izšla je v založbi Leop. Hartmanna v Zagrebu, ter je posvečena dr. Jaromiru Hančlu, profesorju na praškej univerzi. Dozdaj še nijsmo imeli časa, prečitati tega delca. Pozneje spregovorimo torej še o njem!
Listnic« urednlalva. G. A. Jakovljevič na Dunaji. Izkazi te naui najprej, da ste nai naročnik, potem bodemo  še le diskutirali o vašem „nasvetu".
Tujci:
13. decembra:
Pri Slona i Kraus I Dunaja. — Poche iz Trsta, — Viertl iz Toplic. — pl. Polschak iz Vipave. — Ivanovatz i Dunaja.
Pri Mallel: Ziegler, Nat&nsohn, Schliler z Dunaja. — Laurić" iz Rakeka.
Tržil«* rene
v Ljubljani 14. decembra t. 1.
Pšenica hektoliter 9 gld. 16 kr.; — rež 6 gld. 18 kr.; — jećmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. 41 kr.;  — ajda 4 gld. 71 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.;
— koruza ti gld. 80 kr. • — krompir 100 kilogramov 02 gl. 68 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. 96 kr.; mast — gld. 82 kr.; — špeh frišen — gld. 72 kr.; špeh povojen — gld. ~> 6 kr.;
— jajce po 3 kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine f>2 kr.; — [svinjske meso 50 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.;
— slame 1 gld. 96 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gld. -   kr.; — mehka 4 gld, 50 kr.
iJmiajska borza 14. decembra
'Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg ▼ bankovcih  •   •   77 gld. 25 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   78 w 10 „
Zlata renta.......                                 .   93 „ 75 „
1860 drž. posojilo.....                         134 , 25 „
Akcije narodne banke.....                   837 „ „
Kreditne akcije.......862 „ 60
London..........118 „86 „
Srebro..........- - „ — „
Napol...........                                            9 „ 43
C. kr. cekini........5 „ 60 „
Državne ma. ke.......58 „ 15 ,
Naložilne in spekulacijske kupčije
v vneti combinacijah se po prijazno reemniU in diskretno po originalnih knrzih oskrbe po banenej nisi administracije „L-elthe** (Halmai), Dunaj, Schottenring 15. (620—13)
Št. 6839.
Razpis.
(684—3)
V deželnej prisilnej delavnici v Ljubljani je izpraznjena služba paznika II. razreda z letno plačo 300 gld., P/a funta kruha na dan, s službeno obleko in stanovanjem v delavnici.
Prošniki za to službo morajo znati brati in pisat'.
Prošnje z dokazi o starosti prosilcev, o njibovem stanu, o neomadeževanem življenji, o trdnem zdravji in krepkej postavi in da so slovenskega, nemškega in laškega jezika zmožni, potem s pristavkom, ali so z uradniki ali slu-žabniki prisilne delavnice v rodu ali svaštvu, naj se izroče, in sicer, ako je mogoče, osobno
do «4. decembra ISS1 opravništvu deželne prisilne delavnice.
Ako se oglase prosilci, ki znajo kako rokodelstvo, katero se v prisilnej delavnici opravlja, in ako dokažejo tudi druge zahtevane lastnosti, imajo prednost pred vsemi drugimi.
Ođ deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 26. novembra 1881.
V Ameriko!
Potovanje od Antwerpna velja gld. is s prav dobro hrano vred. Do Antwerpna gld. 31, torej vkup za jedno osobo gld. 79 a. v. Ta pot je za 585 milj krajca, kakor čez Hamburg ali Bremen. Natančnejša poročila o vožnji daje      (679—2)
speditlr, i »umi). I.9 PentalozcigaiiBe 1.
I mrli no v IJulilJfttll i :
9. decembra: Josipina Trolia, kuharica, 40 let, Kongresni trg 5t. 6. — Marija Kastelio, gostilničariea, f>3 let, Dunajska cesta št. 23, za Metrocarcinoma.
10. decembra: Hubert Tomažič, poštnega uradnika sin, 6 tednov, Krakovski nasip št. 24, za drisko.
V deželnej bolnici: 9. decembra: Anton Kirn, delavec, 18 let, za oslahljonjoin.__
Prihodnje iretaje hi 1 janamji 1882.
Samo ^ gold.
kot naplaeilo in dobi se
prej em n i list
za
LJUBLJANSKO
srečko.
OHtuli/.ncHek ho plu<";a v Iti <>l>i-oltili i\ %* {fold.
Glavni dobitek
m 30.000 '■
Najmanjši dobifek ,'$0 gld.
Vsako lolo :» srečkaiijii.
Kupec igra uže po vplačitvi prvega obroka a 2 gld. pri vseh dobitkih.
Glavni dobitek ljubljanskih srečk, katerega
prejemu! Ust
jo naša menjalnica prodala, izžreban je  bil  dne  2. aprila  1880 s 35.000 gld. in dne S. januvarja 1881 s 30.000 gld. (697—3)
Srečke proti kasi a 24 gld.
WechslergescMft der Administratio u des
WI E N,
W»llz(»ili> 10 u 13. ww>
•VEEGRiawBr wSMr7k
Bergerjevo medicinično mjilo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnj      , rabi se v največ; evropskih državah se sijajnim vspehom zoper
izpuščaje na životu vsake vrste,
osobito zoper hrasto, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pego, žoltine, rdeč nos, ozcbljino, potenje nog. — Bergerjevo mjilo Iz »mole ima 410% koucentr. sniole iz lesa ter se stvarno od vsega druzega mjila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjeni u izogne, zahteve naj se odločno Bergerjevo mjilo iz smo. "ii so pazi na znano varstveno marko. Kot milejše uijuo od mimoi* za odstranjenje vseh
iiečistoNtiJ na polti
zoper izpuščaje na glavi in koži otrok in kot nopresežno kosmetično mjilo za umivanje in kopanje pri vaakdaiijej rabi služi
Bergerjevo glicerin-mjilo od smole,
imejoče 35 °/0 glicerina ter fino diši.
Jeden komad velja 35 kr. z brošure o vred. — Glavno zalogo ima lekar «. IIK 1,E, v OP \ V i
V zalogi v vseh lekarnali cele države.   Glavne zaloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda,  G. Piccoli, W. Maver in J. pl. T r D k O c z y. V Koeevji J. B r a u n e,, V KrHkem J. P» o m e-ker.  V Idriji J. Warto.   V Kranji K. Šavni k.   V Litiji Jo s. Ne noš. V Novem uietitu D. Rizzoli. V Badovlfici A. Rob le k.
V Vipavi A. Konečny. (22—23)
Za
priporoča se (694—2)
R. KRACH,
v Pavftluovej hini, v diledaliMklh ulieali št. o.
Cvet zoper trganje,
po dr. Malici,
je odločno nnjboljie zdravilo r.oper jirutin '••i i > inuttizrtH, tfi/tiniv 00 tulili, holr-rinr v krizi tor iivrilt, oteklino, otfjtle u<lr in hiti [t(l.i tnalo , če ao rabi, pa mino i ■ ■ i ■• > 111 • ■: ii trganje, kar dokazuje ubiluo zahval. Zahteva naj io samo ,,i'ce/i> zoper tr<i<tnj<- po ilr, Mallrl" » attife-<•!'m tnainr-iijrm ; 1 staklen'ca SOkv., pravoga prodaje lamo      (336—li)
stana „pri uunoregn" J. pl. Trnkot zvja
na Mestnem trgu it. 4 t Ljubljani.
Proti napenjanju, želodčnej kislini,
hemorojidom, telesnem zabasanji, jolnicj in ioUncj boleJini. i uri si«-j krvi,
proti plitvi in prsim.
Po specijalnem zdravniškem predpisu
narejeno.
Glavni deli:
Ekstrakti iz švicarskih medioinalnih eelifidi
se dobijo le v kositrenih dozah, a 30 pl\   Vsaka škatljica piavih
križ na rudečom (358—4)
Koristneje in ceneje
kakor vse
kisle T7-©ca.e. Lehno topeče.
h'abljivo za bolnike vsake starosti.
Absolutno neškodljivo.
Prospekti, ki mej drugim obsezajo tudi mnoge sodbe iz strokovnjaških krogov o vplivu in neškodljivosti, se dobijo v doli naznanjenih lekarnah zastonj. Izrecno naj se zahtevajo lekarnarja Biliard Brandt-a Mvicarake kugljiee, ki s 50 kngljicami a ni. 1.— in v manjših dozah po 16 kugljic NticarMkih kuglie mora imeti gornji etiket,beli švicarski
dnu predstavljajoč in podpis izdelo\ atelja.
1  T^f ubijani : lekarnar Mayp.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i C.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
70
L4E