Foto: LucaS ŠT. 16, LETO XXVII RIZMAL: KDO SE JE MASTIL Z MILIJONI MARK MRTVI PLEŠEJO NA GOLOVCU HIT + VIS = MAFIJA DŽUMHURJI KRMARIJO JAPONCE CESTARJI POVOZILI SAVINJO RDEČI VZELI HIŠO, ZDAJŠNJI ŠE MIZO ... bemti državo, ki ima Janšo Koliko je umazana slovenska politika? HIT + VIS = mafija Ko je predsednik slovenskih km-etov-politikov in ostalih uradnih zagovornikov Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik vrgel v javnost kost za glodanje, na kateri je visel košček mesa v obliki čudnih poslov okrog ne najbolj razumljivega privatiziranja novogoriškega podjetja HIT, ni najbrž niti slutil, da je odkril samo vrh ledene gore. Postopek, ki naj bi bil najbrž namenjen predvsem Podobnikovemu populariziranju v slovenski javnosti, je za sabo potegnil povsem drugovrstne posledice. Najvažnejša je bržčas nezaupanje slovenskih državljanov v njihovo policijo, tajno obveščevalno službo, če ne že v kar celotno slovensko politiko. Da je Varnostno informativna služba prisluškovala HIT-u, ni niti tako čudno. Posebej če vemo, da se je novogoriškega podjetja lotila tudi „kolegialna“ organizacija SISMI iz Italije. Skratka, Vi-sovci lahko porečejo, da so vlekli na ušesa zato, ker jih je zanimalo, kaj vohljajo Italijani. Ce je HIT resnično financiral VIS, kot je baje svojčas podpiral SDV, je najbrž od slovenskih tajnih policajev tudi nekaj dobil. Ce dru- HMEZAD BANKAdi Banka zaupanja in poslovnosti gega ne, zaščito, ki jo takšni in drugačni hazarderji krvavo potrebujejo. Pred kom? Pred makaronarji najbrž ne, saj so se le ti verjetno zanimali predvsem za svoje zapravljivce, ki so puščali denar v Sloveniji. Prej bi bilo verjeti, da je HIT potreboval zaščito pred slovensko državo. Zato tudi ni nič čudnega, da ni nobenih pisnih dokazov o dejavnosti VIS-a v HIT-u. Vse to je verjetno v glavah Brejca, Bavčarja in še koga, zagotovo pa ne v Kučanovi. Če koga res daje firbec, lahko še vedno poprosi SISMI za magnetograme ali papirje s poročili njihovih vohunov. V predvolilnem obdobju je HIT verjetno poskušal izkoristiti potrebe določenih strank po denarju, s katerim bi si kupil njihovo naklonjenost ob sprejemanju novega zakona o igralništvu. Seveda pa tega v Novi Gorici niti strankarski veljaki v Ljubljani ne bodo nikoli priznali. Bo pa ostalo nezaupanje državljanov v Republiko Slovenijo. Le kakšna je to država, kjer igralnica kupuje stranke in obveščevalno službo, ki v zahvalo najprej prisluškuje, na koncu pa še „izgubi“ vse dokaze o le tem; kjer pred- Hmeljarska 3, Žalec tel.: 714-251 fax.: 711-180 OBRESTNE MERE ZA MESEC APRIL 1993: Mesečna stopnja Letna obr. mera A vista hranilne vloge 1,12 14,51 Vezane hranilne vloge - nad 1 mesec od 10.000 SIT do 50.000 SIT 1,81 24,35 od 50.000 SIT do 200.000 SIT 1,89 25,54 nad 200.000 SIT 1,97 26,72 - nad 3 mesece 2,12 29,09 - nad 6 mesecev - 2,27 31,46 - nad 12 mesecev 2,42 33,83 NOVOST: TOLARSKO VARČEVANJE Z DEVIZNO KLAVZULO BLAGAJNIŠKI ZAPIS HMEZAD BANKE, d.d. - nad 1 mesec devizna klavzula + 2% - nad 3 mesece devizna klavzula + 6% - nad 6 mesecev devizna klavzula + 8% Poleg omenjenih možnosti varčevanja opravljamo: Novost: tekoči računi - menjalniške posle - plačilni promet - vodenje žiro računov Priporočamo tudi našo plačilno kartico! HMEZAD BANKA d.d. - POŠTENO OBRESTOVANO ZAUPANJE sednik ne ve, kaj počnejo mini- po starih zakonih kradejo nove to-stri, in slednji, kaj počnejo nje- larje. govi „podčinjeni“. Kjer podjetniki Franc Furland Z očali zasenčeni možak je sredi belega dne v Mariboru Krekovo banko olajšal za marke, dragi varnostni sistem pa sesul v pfenige Ropar je ministriral Obnašanje in način, kako je prejšnji teden ropar Krekovo banko v Mariboru,- sredi mesta olajšal za okrog 120.000 mark kažeta, da gre za domačina, ki je dobro poznal razmere v banki in varnostni sistem. Možak se je brez večjega truda izognil objektivom filmskih kamer, pobral denar, se vrnil po kolo in veselo odvijugal. Neznanec, opisujejo ga, da bi naj bil srednje rasti, star med 30 in 40 leti, s kapo in okroglimi očali ter pikčasto ruto čez obraz, v kavbojkah in belih copatih, je z enim samim, povsem enostavnim posegom sesul ves dragi varnostni sistem nove Krekove banke. Pripeljal se je s kolesom v času, ko so bili delavci, ki obnavljajo zgradbo pri malici. Počakal, da mu je uslužbenec z notranje strani odprl vrata v likvidar turo, uslužbenec je moral v drugi prostor zaradi fotokopiranja nekih dokumentov, ga s pištolo v roki odrinil, se tik ob omarah izognil snopom varovalnih in video kamer in že je bil pred odprto blagajno ... Kajti delavci banke so malo prej zložili bankovce in jih pripravili za tran- sport. Ker je bila težka železna blagajna odprta, se roparju ni bilo treba mučiti z odpiranjem in ker je bil petek, je bilo tudi več deviz v njej. Pri odštevanju bi naj prišli do številke 120.000 mark. Delavka je sicer sprožila zvočni alarm, vendar je ta roparju blagodejno vplival na ritem. Poklicali so tudi specializirano agencijo, kateri je zaupano varovanje banke, nekaj pozneje tudi policijo, vendar se je možak medtem s plenom že odpeljal z istim kolesom, kot se je pripeljal. Prišel, vzel in odšel, bi rekli. Enako velja tudi za strokovnjake, ki so vgradili varnostne naprave in odnesli nekajkrat več kot mož, ki jim je ministriral. J. Sova Od 20. do 29. aprila na ljubljanskem sejmišču Avtomatika in robotika Od 20. do 29. aprila potekata na ljubljanskem sejmišču hkrati dva sejma: Informatika, 5. mednarodni sejem s področja računalništva in pisarniške opreme ter Robotika, 8. mednarodni sejem robotizacije in avtomatizacije. Oba sodita med mlajše sejemske prireditve Ljubljanskega sejma in sta letos prvič organizirana kot samostojna, specializirana sejma - pred tem sta se pojavljala v sklopu sejma Sodobna elektronika. Pomemben je tudi čas, in programsko opremo, te-v katerega uvrščajo oba lekomunikacije in informa-sejma. Potekata le tri te- cijske sisteme, audiovizuelno dne za CEBIT-om 93, vodil- in opremo za mikrofilm, in-nim svetovnim sejmom in- tegrirano vodenje proizvo-formatike, zato so na sejmu dnje, posebne aplikacije, pi-že prisotne tiste novosti, ki sarniško avtomatizacijo in so bile predstavljene v Ha- namizno založništvo, var-novru. nostne naprave in sisteme Razstavni program obeh ter storitve, strokovno lite-sejmov je pester. Infor- raturo in publikacije, matika obsega računalniško Robotika, ki bo v priho- Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Našlov uredništva: Celje — knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, teiefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702 Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. dnje vsaki dve leti, zajema robotiko, fleksibilne proizvodne sisteme, montažo, logistiko, programsko opremo, raziskovalno - razvojne projekte ter strokovno literaturo in izobraževanje. Na obeh sejmih je letos prisotnih več razstavljavcev kot prejšnja leta. Na sejmu Informatika 93 sodeluje 195 razstavljavcev iz šestnajstih držav. Največ razstavljavcev, kar 102, prihaja iz Slovenije, prisotni so še trije iz Hrvaške ter po eden iz Avstrije in Italije, zastopane so še Belgija, Francija, Izrael, Japonska, Kanada, Nemčija, Nizozemska, Španija, Švica, Tajvan, Velika Britanija in ZDA. Skupaj zavzemajo kar 3727 kvadratnih metrov razstavnih površin. Sejem Robotika 93 je po obsegu nekoliko manjši. Na 450 kvadratnih metrih se predstavlja 37 razstavljavcev iz osmih držav. 17 razstavljavcev prihaja iz Slovenije, prisotni sta še Avstrija in Italija s po enim razstavljavcev. V času sejma organizirajo številne strokovne prireditve in posvetovanja. Tako je bila včeraj letna skupščina Društva robotikov Slovenije, danes pripravlja revija Monitor prezentacijo informacijske mreže IDB, promocijo napovedujejo tudi nekatera podjetja. Zaradi ignoriranja stroke brez potrebe zapravljenih 160 milijonov mark Sprenevedanj a ministra Jazbinška „Za zaščito voda smo v minulih 10 letih brez potrebe, za nestrokovne in neučinkovite investicije, zapravili več kot 160 milijonov mark,“ trdi predstojnik Inštituta za zdravstveno hidrotehniko prof. dr. ing. Mitja Rismal. „Najhuje pa je, da se takšno neracionalno zapravljanje desetin milijonov mark na tem področju nadaljuje še danes." Izzvan zaradi popolnega neupoštevanja stroke in velikopoteznega zapravljanja denarja, pod krinko ekologije, je dr. Rismal po dolgoletnem, neučinkovitem opozarjanju pristojnih ministrstev in institucij, poslal predsedniku državnega zbora mag. Hermanu Rigelniku pismo, s katerim je njega in parlament seznanil z, v mnogih primerih, naravnost kriminalnim zapravljanjem proračunskega denarja. To pismo je bilo tudi povod za naš pogovor z njim. Glas vpijočega v puščavi ,.Pismo gospodu Rigelniku sem napisal predvsem zato, ker kljub opozarjanju na vseh ustreznih instancah nikjer ni bilo nobenega operativnega odziva na te probleme. Namen mojega pisma ni bil obujanje spominov na pretekle napake, pač pa preprečiti, da bi se takšno zapravljanje denarja nadaljevalo, saj se procedure in načini ponavljajo, in če se ne bosta strokovna in tudi politična odgovornost na tem področju povečali, bomo zapravili še več sredstev, kot smo jih že,“ pravi dr. Rismal. V koliki meri je opozorila, in predloge vašega inštituta upoštevalo ministrstvo za okolje in prostor? „To ministrstvo je načeloma preko mag. Bricla za te stvari pokazalo razumevanje in nekatere od vprašanj, ki smo jih sprožili v zadnjem času, podprlo. Vendar se stvari kljub temu ne premaknejo naprej, največje ovire so predvsem na lokalnih nivojih. Drastičen primer je problem čistilne naprave za odpadne vode, ki se načrtuje in deloma že gradi v Ljubljani." Ljubljanski mali bogovi „V tem projektu smo naleteli na nerazumevanje na lokalnem nivoju. Tu se postavlja vprašanje, ali so lahko lokalni nivoji v resnici pristojni tudi za takšne odločitve, ki se bodo v znatnem obsegu financirale z republiškim denarjem. Po drugi strani pa so. takšne rešitve odvisne tudi od tega, Če imate radi svoje vozilo, mu privoščite tisto, kar zelo potrebuje VULKANIZACIJO in AVTOPRALNICO PREVOLNIK TEHARJE 4 tel.: 063/32-900 Ne pozabite: Vozilo vam bo hvaležno koliko drage opreme je potrebno uvoziti. Seveda zagovarjamo stališče, da je potrebno slediti sodobnim tehnologijam in jih uvajati v naš prostor, vendar res samo tiste, ki jih potrebujemo, ne pa vse počez, kot se dogaja sedaj. Ta trenutek stopa v ospredje negativen odnos Ljubljane in monopolnega podjetja VOKA (Vodovod in Kanalizacija) do naših predlogov, z upoštevanjem katerih bi lahko celoten projekt izgradnje čistilne naprave za odpadne vode v Ljubljani pocenili za najmanj 30 milijonov mark." Monopolisti se ne dajo „V Ljubljani so svojčas ustanovili strokovni svet za izgradnjo čistilne naprave, v katerem smo bili tudi predstavniki našega inštituta. Naša naloga kot članov tega sveta je bila strokovno spremljanje projekta z namenom, da prispevamo k njegovi pozitivni rešitvi. To smo tudi delali in ugotovili, da je mogoče prrpro-jektu privarčevati 30 milijonov mark. Naš predlog so potem do določene mere upoštevali, vendar le do prihoda novega direktorja v podjetje VOKA. Takrat so se tudi v javnosti pojavili glasovi, češ da so naše rešitve zgrešene. Na osnovi tega, ne da bi te trditve preverili, so člane Inštituta za zdravstveno hidrotehniko enostavno izključili iz strokovnega sveta. Posledica tega je bila, da so naše predloge, ki so predvidevali za 30 milijonov mark cenejšo rešitev, zavrnili kot neumestne. Na osnovi tega je podjetje VOKA za vsoto 500.000 mark naročilo nove idejne projekte za čistilno napravo, čeprav so bili prvotni strokovno revidirani tudi na mednarodni komisiji in je bilo že pridobljeno tudi upravno soglasje za izvedbo tega projekta. Ing. Anton Kranjc, novi direktor VOKA, je izdelavo novega idejnega projekta oddal podjetju Hi-droinženiringu, kjer je bil prej zaposlen. To podjetje je bilo tudi glavni pobudnik trditev, da je vse, kar je že bilo narejeno, napačno. Jaz sem njihovo študijo, s katero so skušali to dokazati, dobil v roke in jo preve- ril - ugotovil sem, da sploh ne drži. Na to sem pristojne tudi pismeno opozoril, vendar ni bilo učinka. Paralelno s tem je v dogovoru s Svetovno banko tudi Ministrstvo za okolje in prostor pri mednarodni instituciji ’Stanley Consal-ting’ naročilo ekološki projekt za Slovenijo, ki je stal preko milijon in pol dolarjev. V njegovem okviru so tudi za Ljubljano in Maribor naročili ekološke študije, ki naj bi povedale, kako rešiti aktualne ekološke probleme. To je bilo potrebno tudi zaradi sodelovanja Svetovne banke pri financiranju naših ekoloških projektov, saj ta za svojo soudeležbo zahteva nevtralno inozemsko ekspertizo o naših rešitvah. Ameriško podjetje ’Stanley Consalting’, ki je bilo izvajalec tega projekta, je kljub temu, da ni bilo seznanjeno s predlogi in rešitvami našega Inštituta, prišlo do popolnoma istih rešitev kot mi, kar se tiče čistilne naprave v Ljubljani." Kako, glede na to mednarodno potrditev vašega dela, tečejo sedaj zadeve naprej? „Navkljub temu ni nobenega odziva. Vse zadeve tečejo po starem, zato se sprašujemo, kakšna je sedaj sploh vloga Univerze in slovenske znanosti, če je pri vseh ključnih zadevah odrinjena na tako brutalen način kot tukaj? Po prisegi, ki smo jo dali - da se bomo borili za strokovno resnico in strokovno moralo - smo dolžni zahtevati, da se stvari razčistijo in da se prevzamejo določene odgovornosti. Vendar ni ukrepalo niti Ministrstvo za okolje in prostor, čeprav je minister Jaz-binšek z vso to problematiko zelo dobro seznanjen. Morda je to povezano s tem, da je eden od naj večjih nasprotnikov že potrjenega in veljavnega projekta in predloga IZH, ki bi privarčeval 30 milijonov mark, povezan z inozemno firmo, ki bi verjetno želela prodati svoj Know how tudi v Ljubljani. Ta gospod je sedaj postal vodilni uslužbenec v Ministrstvu za okolje in prostor. To je samo en takšen primer, trenutno najbolj vpijoč, saj gre za res velika sredstva, je pa podobnih še več širom po Sloveniji." Janez Vodnar (g ATO-CEITC (g Avtoodpad, prodaja rabljenih avtomobilov in delov Zbelovska gora 44, Loče pri Poljčanah telefonska (0609) 613-710 številka mobitel Del. čas od 8. do 17. ure sobota od 8. do 12. ure B Abanka d. d. Ljubljana A BANKA TOLARSKO IN DEVIZNO VARČEVANJE KREDITNA PONUDBA MENJALNICA VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA NAŠEM RAZSTAVNEM PROSTORU V HALI C1 ŠT. 106 Največja naložba na Štajerskem Odpravljen tremarski zamašek Vsakdo, ki se je kdaj vozil iz Celja proti Laškemu in naprej, si je gotovo dobro zapomnil podvoz v Tre-marjih, posebej še ob malo večjem deževju, ko ga je hitro zalila bliži^ja Savinja. Že letos pa naj bi bilo drugače — tremarski odsek bo dokončno zgrajen, z izgradnjo viadukta in preložitvijo ceste v dolžini preko dveh kilometrov pa bo omogočen tudi nemoten promet tovornih vozil proti Laškemu in naprej. Direktor odseka Gradenj pri Cestnem Podjetju Celje dipl. ing. Bogdan Kočevar nam je razložil celoten potek del na tej, letos največji in najpomembnejši investiciji v celjski regiji. Kolikšna, je vrednost te investicije? „Vrednost celotne investicije je 350 milijonov tolarjev. Vrednost vseh del na cesti, regulaciji Savinje, pilotni steni, manjših premostitvenih objektih - to so trije propusti in dveh zidov pa je 260 milijonov tolarjev. smo še posebno zadovoljni, da nam je uspelo dobiti to delo, ki je eden naj večjih projektov, kar jih je naše podjetje doslej gradilo." Mogoče še nekaj tehničnih podatkov o celotnem projektu? „Fazno je bila strategija gradnje, določena na prvih skupnih koordinacijah z Ingradom in Nivojem. Mi smo prevzeli globalno koordinacijo, saj je viadukt le segment v izgradnji celotnega 2300 metrov dolgega odseka. Gradbišče je razdeljeno Ostalih 90 milijonov je vrednost viadukta, ki ga gradi Ingrad, za kar ima tudi ločeno pogodbo - investitor je sklenil pogodbo z dvema izvajalcema, eden je Ingrad Celje, ki gradi viadukt čez železnico, vse ostalo našteto pa smo uspeli na licitaciji pridobiti mi. Za izgradnjo tega projekta je na licitaciji konkuriralo sedem ponudnikov, vsi pa smo morali predhodno z referencami dokazati svojo sposobnost, da smo v stanju zgraditi takšen objekt. Zato na štiri dele. Prvi del je območje izgradnje viadukta preko železniške proge in ceste v dolžini približno en kilometer. Viadukt je v celoti temeljen, zabetonirana je že tudi približno polovica pre-kladne konstrukcije, na cesti pa je vgrajenih približno 70 odstotkov nasipov. Drugi del je območje, na katerem je bilo, pred izgradnjo ceste, potrebno izvesti regulacijo Savinje. Tu je naš soizvajalec Nivo Celje v januarju pričel z deli in jih praktično že končal, tako daje v tem delu obloga do berme dokončana, izgrajena pa je tudi že večina gramoznega nasipa, po katerem bo potekala cesta. Na naslednjem delu trase je del, kjer se regulacija sedaj ni izvajala, saj je potrebno tam cesto pomakniti k železnici. Zaradi rušenja hiše, ki je stala tam, so se dela malo zavlekla, vendar sedaj potekajo pospešeno, tako da računamo, da bodo do spomladanskih vod v večjem delu končana. Sedaj delamo na odstranitvi skalnatega dela odkopa in potem bomo cesto prestavili že na prihodnjo traso, bližje k železnici, s tem pa bomo ustvarili tudi pogoje, da bo moč na tem delu skleniti obrežno zavarovanje -oblogo v strugi. Četrti del gradbišča je območje pilotne stene. Na tem delu so bila dela tehnološko najbolj zahtevna, potek struge Savinje, cesta in železnica najbolj tesno druga ob drugi. Vsled utesnjenosti smo želeli, da bi regulacijo izvedli prej, vendar časovno tega ni bilo moč uskladiti. V teh prizadevanjih smo uspeli le polovično. Zato bo potrebno del obrežnega zavarovanja izvesti po dograditvi opornega zidu, kar bo otežilo delo zaradi nevarnosti visokih voda in tehnologije izvedbe." Kdaj naj bi bila dela predvidoma končana? „Rok je 15. 11. 1993. Rokovno je izgradnja viadukta tri tedne v zaostanku glede na celoten rok izgradnje odseka. Do tega je prišlo predvsem zaradi kasnejšega podpisa pogodbe med Ingradom in Republiško upravo za ceste, ki zaradi nesprejetega proračuna ni imela zagotovljenih finančnih sredstev, vendar pa bo zamuda po zagotovilih' Ingrada nadokna-dena in ne bo vplivala na končni rok. Zaradi nesprejetja proračuna je bilo finančno ministrstvo v dilemi, ali dela nadaljevati ali pa čakati na sprejem proračuna? Z navedbo dejstev, ki smo jih mi kot izvajalci posredovali - ugoden vodostaj, odprta in ranjena brežina itd.,, smo uspeli prepričati investitorja, da ni časa za oklevanje, pač pa je potrebno izkoristiti vsak dan in dela nadaljevati vsaj do faze, da bo preprečena ozi- roma zmanjšana možnost, da bi lahko voda naredila kakršnokoli škodo. Glede tega smo naleteli na razumevanje in tudi podpisali aneks k pogodbi za nadaljevanje del. Če se bo financiranje nadaljevalo, kot je predvideno, bodo dela do roka gotova, seveda pod pogojem, da bo tudi viadukt dokončan najkasneje do sredine avgusta in bo lahko do takrat pro- met že stekel preko novega viadukta, kar bo omogočilo dokončanje nasipa in ceste na območju sedanjega podvoza." Janez Vodnar ito: LucaS Kaj bo naredil Drnovšek, ko njegov strankarski kolega zahteva odstop njegovega ministra Minister me je izobčil! Izjavo slovenskega finančnega ministra Mitje Gasparija, da je hotel Optimizem s fiktivnim kapitalom izdati delnice, ki bi kotirale na borzi, kar mu je preprečila SDK, so v holdingu vzeli skrajno resno. Nič čudnega, saj je označba delniške družbe, ki se ukvarja s financami, za prevaranta, lahko usodna. Vladimirja Slejka, direktorja Holdinga, ki zahteva in pričakuje Gasparijev odstop, smo najprej vprašali, če gre pri novem napadu na njegovo podjetje za politični obračun. „Ne razmišljam o tem, da bi šlo za politično obračunavanje. Večkrat pa se zgodi, da se politiki bodisi v vladi bodisi v parlamentu pred novinarji zagovorijo. V nobenem trenutku ne bom napadel Gasparija kot človeka, temveč kot finančnega ministra. Tistega, ki se je spustil v diskreditiranje nekoga, še preden je bil obravnavan od strani policije in vseh ostalih represivnih organov. Šel se je policaja, njegova glavna napaka pa je, da ni sposoben opravljati svojega dela." To je upiranje prsta v nekoga. Mogoče gre zaradi gospodarskih in drugih problemov v državi za usmerjanje javnosti drugam? „Mogoče je Gaspari hotel z drugo afero prikriti prvo s HIT-om, v kateri je, po mnenju drugih, zelo slabo reagiral. Hotel je povedati eno v naprej. Pri tem pa hi spoštoval pravnega reda. človek mora biti najprej obtožen in ob- sojen, šele nato ga lahko obtožujejo preko televizije. Financarji pa smo pri tem najbolj občutljivi. Tu gre za zaupanje ljudi in posameznih hiš." Koliko je vaša velikost nevarna Republiki Sloveniji, da vas je finančni minister •postavil na sramotilni oder - koliko ste težki v milijonih? „Države v ničemer ne ogrožam, kvečkjemu jo gradim. Res pa je, da s svojim načinom razmišljanja ogrožam omejene ume. če bi mi ne šlo za to državo, bi se že zdavnaj odselil in naložil kapital nekje zunaj na varno. Zame je gospodarjenje šport. V trenutku, ko vsi odpuščajo, jaz zaposlujem in pripravljam nove projekte. Vem, da se mora gospodarstvo prestrukturirati, da mora z juga preiti na vzhod in na sever. Nekateri bi radi prišli na pokošeno, jaz pa raje odpiram nova vrata, za katerimi večkrat naletim na meje človeškega razuma. Delniška družba ima osnovni kapital 9 milijonov DEM. Realna vrednost naše bivše družbe z vsemi njenimi firmami je nekje med štirimi in šestimi milijoni DEM, najbrž celo več. V teku transakcij se ta spreminja. Imamo dvanajst podjetij doma in dve v tujini. Ko pa te izobči gospod papež ali gospod finančni minister, nisi več v sistemu." Že v starem režimu ste hodili svoja pota . . . „Zgleda, daje moja usoda, da bom to vedno delal, da bom korakal pred drugimi." Osupljivo, da vas v trenutku, ko so novi programi več kot dobrodošli, poskuša zaustavljati finančni minister, ki ni kdorkoli ... „To je njegova čista napaka. Takšna, ki si je ne sme nikoli privoščiti noben finančni minister. Zato sem zahteval njegov odstop. Upam, da bo odstopil, še danes. Če sam, čeprav je bil v beograjski šoli in se potlej došolal na zahodu, ne razume, kaj so finance. Je sposoben finančnik, vsaj v določenih zadevah, ni pa sposoben politik. Oni si kaj takšnega ne privoščijo. Na mestu finančnega ministra ne rabimo sposobnega strokovnjaka, temveč spo- sobnega politika. Sposobni strokovnjaki naj delajo v miru v njegovi senci." Vaš in HIT-ov primer sta podobna. Ob tem, da še vedno morate delati po starih zakonih, ste naenkrat kriminalec ... „V prejšnjem sistemu nismo bili navajeni demokracije. Zdaj je prišlo do tega, vsaj dva meseca imam takšen občutek, da vodijo politiko mediji. Ne vlada niti parlament. Vsi politiki samo poskušajo pari-rati medijem. Mogoče bi jih moral parlament, četudi umetno, za nekaj časa usta- viti. Včasih je bilo malo tistih, ki so si upali govoriti proti. Osnova vsake pravne države je, da spoštuje zakone. Če pride do 'kraje’, se vsak pameten človek drži črke zakona." Koliko je temu kriva država in koliko državljani? „Najhujše je to, da ugodnosti, ki smo jih dobili z osamosvojitvijo, nismo izkoristili za takojšnje prestrukturiranje. Za prehod iz družbene v zasebno lastnino. V tem trenutku poteka dez-investiranje slovenskega gospodarstva, maksimalno se zapravlja, plače gredo maksimalno gor. Za vsakih 20 DEM povišane plače pomenijo 20 do 30 tisoč več ljudi na cesti. Morali bi več razmišljati, kaj govorimo in koga napadamo. Ukvarjati se s pomembnimi stvarmi." Nekateri menijo, da gre v vašem in HIT-ovem primeru za napad na uspešno privatizacijo. Da bi država čim več spravila pod svoje okrilje, s čimer bi lahko spet opletala. „Nekoč sem v skupščini predlagal (kot poslanec v zboru občin op. av.), naj v nekem trenutku vse, kar je družbenega, podržavijo in v trenutku vse razprodajo. Eni, ki so si štirideset let za podjetje trgali od ust, pustijo, da jim vse poberejo, drugi so malo bolj zviti in izkoristijo vse zakone. Vse pa je v končni fazi stvar davčne zakonodaje." Nekatere institucije dobivajo kapital brez cene, ni pa tistega pravega lastninjenja . . . „Mečkajo. Moramo se zavedati, da bo vsakršen način napačen. Vedno bodo nekateri imeli denar, drugi ne. če bi med vse ljudi razdelili kapital na enake dele, bi čez pet let imeli v rokah kapital isti ljudje kot prej." Imate zaupanje v to vlado! ..Delikatno vprašanje. Ko se usedem v avto s šoferjem, moram zaupati v slednjega. Kar tiče gospoda Drnovška, mislim, da ve, kam pelje. Je pa v specifični situaciji, ko mora manevrirati v vladni koaliciji." Kaj menite o HIT-u? „So se pač prijeli zakonov in ustvarili za to državo velike dohodke, čisto vseeno mi je, kdo ima v tej državi denar. Samo, da skrbi zanj. Od bogatega soseda se nimam česa bati." Kako so lahko v štiriindvajsetih urah pripravili obtožnico proti njemu? „Če bi vedel, kaj vse poganja to državo, bi bil prerok." J. S. in F. F. Slika LucaS Afera Nova se bliža koncu - Končan dokazni postopek zoper nekdanja direktorja Avtotehninega podjetja Rudolfa Lebana in Saša Ipavica Za dva milijona mark gre Danes bi naj v Ljubljani razsodili o aferi Nova, ki je pred petimi leti hudo vznemirila ne samo slovensko, temveč takratno jugoslovansko javnost. Kako tudi ne, Rudolf Leban kot direktor in Sašo Ipavic kot komercialni direktor Nove sta bila osumljena, da sta si na račun neupravičene provizije vtaknila v žepe nič več in nič manj kot neverjetnih dva milijona nemških mark. Šlo je za posel izpred devetih let. Od 1984 do 1987 leta naj bi v sodelovanju z Nemcem Danilom Leopoldom na račun nemških in naših carin ter provizij državo in podjetje ogoljufala za približno dva milijona nemških mark. Prejšnji teden je senat sodišča v Ljubljani končal dokazni postopek za pred štirimi leti napisano in na zadnji obravnavi modificirano obtožbo. Ker zastopnik obtožbe še ni bil pripravljen na sklepni govor, je sodni senat obravnavo preložil na današnji dan. Namestnik temeljnega tožilstva v Ljubljani je namreč obtožnico z grabeža premodificiral v kaznivo dejanje zlorabe položaja. Toda tudi ta obtožba sloni na krhkih nogah ali izpovedi, ki jo je v preiskovalnem postopku podal Danilo Leopold in pozneje seveda preklical. Povrhu se v nekaterih točkah razhajata tudi mnenji in ugotovitvi sodnih izvedencev Franca Pertovta in Andreja Vrhovca. Oba direktorja obtožnica bremeni, da sta v omenjenem času z Danilom Leo- BANKA UBK UNIVERZALNA BANKA D. D. LJUBLJANA OD MARCA 1993 DALJE TUDI V ŠMARJU PRI JELŠAH V svoji POSLOVNI ENOTI v ŠMARJU PRI JELŠAH vam s poudarjenim osebnim pristopom nudi: ZA PRAVNE OSEBE: vodenje žiro računov depozitno poslovanje kreditno poslovanje poslovanje s tujino facturing tolarske in devizne garancije vodenje nerezidentnih računov ZA OBČANE IN OBRNTIKE hranilne vloge hranilne vloge na odpovedni rok tolarske in devizne depozite vodenje žiro računov obrtnikov menjalniške posle prilivi in nakazila v tujini vnovčevanje čekov kreditno poslovanje Sedež P E: Šmarje pri Jelšah 111 Telefon: 063 821-840 in 821-831 poldom izigravala naše in nemške carinske oblasti s tem, da so v Nemčiji razstavili fotokopirne stroje in računalnike ter jih nato v delih vozili v Jugoslavijo, tu sestavili in prodali. Povrh bi si naj še obračunali mastne provizije tudi tako, da so prikazovali višjo vrednost. Zastopnik obtožbe ni zadovoljen niti s prvim in ne z drugim izvedencem finančne stroke, vendar je njegov predlog za tretjim ostala le pobožna želja, ker je sodni senat mnenja, da ponovna analiza ne bi k razčiščevanju prispevala drugega kot ponovni odmik. Javno tožilstvo namreč vztraja, da vsaj pri nekaterih poslih z omenjenim Nemcem, ta ni bil potreben, ker bi posli tekli mimo njega in ne z njegovo pomočjo, ki je bil tako tretji v navezi. Ni bil tudi sprejet predlog, da naj bi sodišče poiskalo podatke o dohodkih udeležencev, ki so tako in tako na voljo v stečajnem spisu na sodišču. Mnogo obetajoča hčera, Avtotehnino podjetje Nova je namreč bankrotiralo. - ez Zakaj živi v Celju pokojnim ne dajo miru? Mrtvaški ples na Golovcu Staro slovensko pokopališče je po tistem, ko je novo mestno »nadaljevalo tradicijo" nekdanjega nemškega, postajalo iz dneva v dan bolj zapuščeno - pravo žalost. Čeprav naj bi predvidena obnova nekoliko popravila obličje najbolj nevzdrževanega „britofa“ v Sloveniji, kaže praktično zmeraj isto grozljivo podobo. Posebej, ker so se ga znova lotili nočni nepridipravi. Niso ropali samo faraonskih piramid Sredinega jutra dobimo v redakcijo sporočilo, da so na Golovcu znova „odprli“ dve grobnici. Nič posebnega, porečemo, saj smo že vajeni ciganskih in klošarskih posegov v zadnje domove umrlih Celjanov. In to precej premožnih, ki so imeli v ustih marskikakšen zlat zob, v ušesih uhane, na prstih pa seveda prstane. To vedo tudi tisti, lu kaj takšnega nimajo. Pokopališče v lepem dopoldnevu ne deluje tako grozljivo kakor v somraku ali ponoči. Le v toliko, ker je konec koncev le - pokopališče. In to kakšno. Levo in desno s travo in grmovjem preraščenih grobov in grobnic ležijo prevrnjeni spomeniki. Tu in tam je res tudi kakšno skoraj povsem nepoškodovano posmrtno obeležje. Vidijo se že prvi strokovni posegi, ki obetajo pokopališču boljše čase. Lobanja molči Pot vodi mimo pred leti odprte in mogoče izropane grobnice. Še vedno je takšna, kot je bila takrat. V njej ležijo steklenice in vsakovrstna umazanija. Pač se ni zdelo nobenemu vredno, da bi vsaj postavil ploščo na njeno mesto. Končno ugledamo posledice novega nočnega vandalizma. Dve grobnici. Prva je zalita z vodo in deluje kot bazen. Druga je suha. Takšne so tudi polomljene krste v njej. Človeška lobanja, ki nemo bolšči v celjsko nebo, je presenetljivo rjave barve. Takšne so tudi kosti. Groza, nekaj več kot sto metrov od celjskega razstavišča. Kaj zdaj? Celjskim policajem se ob štirinajsti uri niti ne sanja, kaj se je ponoči dogajalo na Golovcu. Bodo pa šli pogledat, pravi inšpektor Stane Skubic. Pa so šli. Z njimi seveda tudi direktor celjskega pogrebnega podjetja Franc Kelhar, ki baje ni pristojen za celjsko pokopališko sramoto. To naj bi bil inženir Jože Smodila z občinskega sekretariata za urejanje prostora. In so gledali. Pa niso mogli nič posebnega storiti. Policaji so prepričani, da so ponoči na Golovcu pirovali ;,klošarji", ker so jih pognali iz mestnega parka. Mogoče res, so pa morali biti obupno pijani, da so grobnice zamenjali za kleti. Pa bruhali so najbrž tudi. Na bruhanje bi lahko šlo tudi svoj- cem umrlih v grobnicah. Pa nju celotnega pokopališča na minski park in nanj - poza-ne zaradi pogleda vanje - Golovcu, za katerega se je bila. vanjo, temveč ob zaznava- občina odločila, da bo spo- F- F. Bo Drago Šulek do kraja zavozil podjetje Gorenje Elektronika Dokapitalizacija kot prevara Velenjsko podjetje Gorenje Elektronika je eno izmed mnogih, ki so zrasla v krilu velikana na trhlih nogah Gorenja in ki se je v zadnjih dveh letih znašlo v velikih težavah. Kot vedno pa napake vodstvenih delavcev iz preteklosti (in sedanjosti) plačujejo »navadni" delavci. V tokratnem primeru dobesedno, saj se je direktor z magisterijem Drago Šulek najbrž po zgledovanju na HIT domislil, da bi si delavci delovna mesta kupili. Plačali naj bi nekaj, kar je že ves čas obstoja podjetja - njihovo. Lanskega novembra se je v Gorenju Elektroniki znašla na spisku presežkov kar poldruga stotnija delavcev, ki so se hudovali tako na novega vršilca dolžnosti direktorja mag. Draga Šuleka kakor tudi na „staro“ direktorico. Avberškovi so očitali, da je zavozila podjetje z najemanjem kreditov z astronomskimi 600-odstotnimi obrestmi, novemu prvemu človeku podjetja pa so zamerili, če nič drugega - nedoslednost. Direktor je namreč izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja, za kar pa ni bil pristojen. Takrat bi po zakonu o delovnih razmerjih moral to storiti delavski svet. Pošiljanje presežnih delavcev na čakanje, njihov „vpoklic“ po potrebi in podobni manevri pa GE niso prav nič pomagali. Delavci imajo občutek, daje podjetje, ki je trenutno v lasti Sklada za razvoj RS, bilo in je še vedno načrtno spravljano na boben. Po znanem receptu naj bi ga nato kupili tisti, ki imajo denar. Med njimi naj bi baje bil tudi mag. Drago Šulek. Karla Korošca, ki je vzel visoko odpravnino in odšel ne omenjajo. Drago Šulek je prišel na idejo, da bi delavci sami dokapitalizirali podjetje in s tem potegnili iz neugodne situacije tudi sebe - kupili bi si delovno mesto. Vendar ne bo prostora za vse, ki bi želeli vložiti 400 nemških mark. Vsi ogroženi delavci pa se sprašujejo, kako je mogoče, da bi dokapitalizirano podjetje lahko takoj začelo z dvoizmenskim delom. Od kod kar naenkrat tržišče, ki ga doslej ni bilo? Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. in 19.—24. ure 107,8 Mhz A. S. 7. STRAN 21. aprila Celje dobilo zasebni avtosalon - Direktor Spektre Orbit Srdjan Dfjnmhur: "Smo družinsko podjetje z velikimi načrti" S Hondo in računalniki v Evropo „V Spektri Orbit ne gledamo samo na lastni razvoj, želimo promovirati tudi mesto in njegov gospodarski potencial,“ je ob otvoritvi novega, lepo urejenega Avto centra Spektra Orbit na poligonu Skladiščno transportnega centra v Celju, dejal njegov direktor Srdjan Džumhur. Otvoritve seje udeležilo mnogo pomembnih gospodarstvenikov in partnerjev, med njimi tudi predstavnik japonskega podjetja Kanematsu, ki prodaja Hondine avtomobile po vsem svetu in predsednik izvršnega sveta celjske občine Jože Zimšek. Avtomobili in računalniki Dejavnosti Spektre Orbit sta danes predvsem dve. Prodaja računalniške strojne opreme in zagotavljanje servisa zanjo ter avto program, ki so ga priključili pred dvema letoma. Ta program nameravajo še širiti, kajti otvoritev avtosalona, kjer je moč dobiti tudi rezervne dele in dodatno opremo za avtomobile, je le prvi korak na poti do izgradnje celostnega avto centra. „Načrtujemo še izgradnjo avtomatske samopostrežne 'avtopralnice s štirimi predelki in pralnice za tovornjake in avtobuse ter vse vrste avtomobilskih delav- nic, s čimer bomo lahko strankam ponudili popolno uslugo: avtomehanično, av-toličarsko, kleparstvo, av-toelektriko, vulkanizerstvo, poleg tega v tem kompleksu načrtujemo tudi izgradnjo bencinske črpalke, kar bo verjetno financirala tuja firma,“ je razvojne načrte podjetja razložil direktor Srdjan Džumhur. „Prodaja smo zožili na pogodbo s Hondo. Trenutno nam še manjkajo avtomobili iz nižjega cenovnega razreda - med 10.000 in 15.000 mark, ki jih je precej lažje prodajati. Avtomobile prodajamo tudi na li-zing, kar je dodatno orodje za stimulacijo prodaje. Lo- tili smo se tudi odkupa rabljenih vozil oziroma prodaje staro za novo." Spektra Orbit je družinsko podjetje? „Na srečo je naše podjetje čisto družinsko podjetje in zato veliko kontrolnih funkcij, ki so drugje potrebne, pri nas odpade. Moja soproga skrbi za finančno plat poslovanja, sin s svojo ekipo ljudi ima na skrbi program avtomobilov, prijatelj Roman Mazej, ki ga večina pozna kot pevca, skrbi za trgovino računalniške opreme v blagovnici Teko." Ukvarjate se z avtomobili in računalniki. Katera dejavnost je uspešnejša? „Prej smo se bolj ukvarjali z računalništvom, zdaj kaže, da so avtomobili še vedno zanimiva zadeva. Kolikor smo se ozirali po svetu, smo lahko videli, da avtomobilske hiše ne propadajo. V glavnem vsakdo, ki se ukvarja z avti, dokaj dobro posluje. Bistvo so ljudje, če znajo prodajati, potem posli tečejo." Vi sodelujete z japonsko izvozno firmo Kanematsu. „Za iskanje ustreznega partnerja, s katerim bi se prav pogodbeno vezali, smo porabili precej časa. Z novo zakonodajo, ki ureja uvoz avtomobilov in poslovanje v tej stroki, prihaja do urejanja trga, vsakdo se bo moral odločiti za določenega proizvajalca in zanj delati. Do- Direktor Spektre Orbit Srdjan Džumhur je tudi predsednik hokejskega kluba Celje, iz katerega želi napraviti vrhunsko športno moštvo. „Z željo, da bi po naših močeh pomagali spet uveljavljati mesto Celje, smo se aktivno vključili tudi v šport, saj menimo, da je šport ena od panog, ki lahko mesto in sponzorja ponese daleč v svet. Mi smo se odločili za hokej, saj igrajo naša moštva v alpski ligi tudi v Italiji in Avstriji. Moštvo bomo zelo okrepili ter posegli v vrh slovenskega hokeja. Zato se bodo tudi vsi sponzorji, ki bodo vključeni v hokejski klub Celje, lahko preko uspešnega hokejskega moštva, ki bo poseglo tudi po naslovu državnega prvaka, uspešno reklamirali. slej smo vsi iskali partnerje -nekdo je našel Opla, drugi Fiata itd. Mi smo že do sedaj prodali največ Hond, zato smo se odločili zanje. S Hondami je dejansko tudi najmanj težav. Stranka, ki se odpelje s Hondo, pride nazaj samo še na kavico in avto samo hvali. Avtomobili pač niso poceni. Kupiti avto v vrednosti 30.000 in več mark je velika in pomembna odločitev za vsakega kupca." Ena od značilnosti dobrih zasebnih in tudi družbenih podjetij je prav odnos do strank, ki se zelo razlikuje od tistega, česar smo bili vajeni še pred nekaj leti. „Odnos do stranke je ena od najpomembnejših stvari. Že večkrat smo ugotovili, da, recimo, pri določenem tipu avtomobila, ki smo ga doslej prodaj Mi, nismo bili najbolj ugodni, ker nismo uspeli dobiti najugodnejšega dobavitelja in naša cena na koncu ni bila najugodnejša za kupca, vendar je stranka vseeno kupila avto pri nas, ker nam je zaupala. To izhaja iz kontakta, ki ga ustvariš s kupcem; kupcu je potrebno posvetiti čas, mu razkazati avto in razložiti vse njegove zmožnosti in lastnosti, ga odpeljati na testno vožnjo, ga seznaniti z oskrbo z rezervnimi deli. Mi mu na primer tudi povemo, kdo iz njegove okolice je takšno vozilo že ku- pil, da lahko še tam zadevo usmeritev naše družbe, ki preveri. hiti v Evropo. Vse te spre- Tudi pri velikih proizva- membe so v bistvu precej ne-jalcih lahko pride do na- dorečene. Tem spremem-pake. Dobili smo pošiljko bam se je potrebno hitro pri-120 Hondinih avtomobilov, lagajati. Najmanj proble- Vsi bi naj imeli klima napravo, ABS, pomično streho - eden od teh avtomobilov pa je bil brez ABS-a. Mi tega nismo opazili. Ko je kupec šel na prvi servis, mu je serviser povedal, da nima ABS-a. Stranka se je precej razburjena vrnila. Zadevo smo preverili in ugotovili, da zavornega sistema ABS v tistem avtomobilu zares ni bilo. Poklicali smo dobavitelja, ugotovili, kolikšna je razlika v ceni in jo stranki pokrili ter dodali še petdeset odstotkov več. Tako kupec ni odšel s slabim občutkom, mi pa z izkušnjo več." Kaj vas ovira pri sicer uspešnem poslovanju? „Najbolj nas ovirajo hitre zakonske spremembe in mov imamo s samim seboj, z okoljem bistveno več." Kakšna je bila pomoč mesta ali države pri otvoritvi novega avto centra, glede na razvoj podjetništva? „Odkar obstajamo, se zavedamo, da smo privatno družinsko podjetje in zato tudi vse financiramo sami. Pomoči družbe niti ne bi želeli, saj menimo, da smo dovolj sposobni, da bomo uspeli s svojim prizadevanjem. Seveda nam je dobrodošla moralna podpora in potrditev pravilnosti naše usmeritve, da gremo v pravi smeri, da je naše delo potrebno tudi za Celje, Štajersko, državo." Janez Vodnar 21. aprila STRAN 8 N0Vff30BA RES JE... - da, n: lepo, da na meji zavračajo Romune in ostale nimaniče, ki hočejo vstopiti v našo državo. Je pa pametno, saj je pri nas že brez njih dovolj revežev. - daje uradni podjetniški jezik v Slovengi -slovenščina. Posluje pa se kljub temu najbolje v angleščini. - da smo Slovenci dobili prvi finančni sejem. Žal prepozno, saj nam je zmanjkalo denarja. - daje pod Jelinčičevim Volvom počilo. Pa ne preveč, saj je šlo bolj za bombo podobno petardi, kot za bombo podobno — bombi. - da slovenski potni list odpira vse meje. Slovenci ga sicer za vstop na Hrvaško niti ne rabimo, ga pa potrebuje Paraga za izstop iz nje. - da je Ljubyano prizadel potres že pred osemindevetdesetimi leti. Res pa je tudi, da nekaterih hiš na Mestnem trgu še do danes niso popravili. - da je Peterle vendarle mož beseda. Obleke in funkcije menja, stranke pa ne. - da je politolog Željko Cigler iz celjskega občinskega proračuna brcnil Mladinski pevski festival. To je bila še edina prireditev, ki je segla dlje od Žalca. - da je Milan Kučan v nekdanjem Titovem Velenju bodril direktorje, medtem ko so mu knapi pod ritjo vihteli krampe. - da je Tone Partljič v skupščini zagovarjal izdatke za vojsko, ker mu je Janša, obljubil flobertko za fazane na Sladkem vrhu. - da je gospod, čeprav nesojeni direktor, Vrečič iz potopljene soboške mesne industrije za Veliko noč k žegnanju na Grad poleg šunke nesel tudi jajca. - da so v Mežici zaprli sto let star rudnik točno deset dni zatem, ko je gospod Herman Rigelnik odprl svojo poslansko pisarno. Denacionalizacija: Obljubili ste, da ne boste povzročali novih krivic Rdeči vzeli hišo, Več kot štiri desetletja življenja je dovolj, da se človek privadi na svoj bivalni prostor. Težko mu je zamenjati stare poznane stene in znane razpoke za druge. Še grozovitejše pa je, če novega doma sploh ni na obzorju, iz starega pa te podijo. In ravno to seje pripetilo štiriinosemdesetletni Ani Vivod, njeni hčerki Evi in zetu Jožetu Gerlu. Negotovo prihodnost na cesti jim je omogočil nov zakon o stanovanjih — sedanja oblast, ne moremo pa niti mimo nekdanjih. Pa ne bi bilo potrebno. Najprej je bila Žumerjeva vila na Jožefovem hribu Pred drugo svetovno vojno je Jožefov hrib veljal za rezervirano področje gosposkih Celjanov. Lahko bi rekli, da je Knežjemu mestu pomenil to, kar na primer v Beogradu predstavljajo Dedinje. Na njem si je davčni nadupravitelj Maks Žumer iz ugledne celj- ske družine postavil vilo. Pa ni bila ubožna, saj je imela 165 kvadratnih metrov površine. Ob njej je stal hlev z enainšestdesetimi kvadrati in šestinpetdeset arov vrta. Je pa imel gospod Žumer posestvo tudi v Vojniku. Skoraj štirje hektarji gozda, nad dvainštirideset arov polja in obilnih sedemnajst arov pašnika niso ravno mačji kašelj. Niti za kmeta, kaj šele za mestnega gospoda. Med drugo svetovno vojno so se v Žumrovo vilo priklatili Nemci, kjer so ostali do konca sovražnosti. Ker so nove slovenske oblasti sumile, da sta jih Maks in njegova žena Marija Vivod prelepo gledala, so ju v januarju 1946 poslali za njimi, vilo pa nacionalizirali. Vanjo pa se je že prejšnjega leta vselila njuna hčerka Ada z možem Bogdanom Vivodom in otroki, ki so A,-: *»> . V se med vojno morala „prestaviti“ iz Aškerčeve v neko drugo .stanovanje v mestu na sedanji Tomšičeviv trg, kjer so našli po vrnitvi iz pregnanstva v Banatu topel dom stari Vivodi. Do leta 1957, ko je na vilo vrgel oko nekdanji šef partizanskih bolnišnic 14. divizije in takratni direktor celjske bolnišnice dr. Ivan Kopač, je v njej živela šestčlanska Vivodova družina in plačevala državi najemnino. Ko se je istega leta na Jožefovem hribu zasidral priljubljeni celjski primarij, je okraj dodelil Vivodovim stanovanje na Cankarjevi. Stanovanje na Cankarjevi je bilo vmes Življenje v Cankarjevi stavbeniku Bogdanu Vivodu, ki je bil lep čas direktor Cestnega podjetja, in njegovi družini ni bilo niti tako slabo. BUo bi najbrž še boljše, če bi lahko zadržal 357 kvadratnih metrov veliko parcelo v Miklošičevi, ki je po črki zakona 26. decembra 1958 postala „družbena lastnina", lastniku pa je pripadla odškodnina, za katero si je lahko takrat kupil - hladilnik. Leta so tekla in z njimi so odhajali tudi Adini otroci. Po tistem, ko je odšel še njen mož, so pri njej ostali le še hčerka Eva, tast Jože in vnuk. Vsi so vedeli, da stanovanje, v katerem stanujejo, ni njihovo - plačevali so najemnino stanovanjski skupnosti, temveč last nekega Marjana Kocbeka, ki živi v Avstraliji. Je pa Avstralec podaril štirisobno Vivo-dovo stanovanje pred petimi leti Magdi Kocbek iz Ljubljane. Slednja si je svojo stanovanjsko cesarstvo ogledala samo enkrat v letu 1988, ko je sicer bilo govora o njegovi prodaji, do česar pa zaradi pomanjkanja denarja najemnikov ni prišlo. Ada Vivod in prosvetna delavca Eva in Jože Gerl si pač niso mogli privoščiti tovrstnega nakupa. Posebej, ker je najmlajši Vivod še študiral. Tretja paradigma: ulica So pa Vivodi sedmega tega meseca doživeli ledeni tuš. Takrat so namreč prejeli najemno pogodbo, ki jo je poslal pravni zastopnik lastnice stanovanja Magde Kocbek. V prilogi pogodbe, ki išče svoje opravičilo v sprejemu novega stanovanjskega zakona, je odvetnik Brane Gorše med drugim zapisal: „. ..ki se sklepa za nedoločen čas in za naje- mnino 426 DEM mesečno za stanovanje. Prosim, da v roku 8 dni vrnete dva podpisana izvoda pogodbe z vaše strani, dva izvoda obdržite zase ter s 1. 5. 1993 pričnete plačevati najemnino v skladu s pogodbo na račun ga. Kocbek Magde. V kolikor najemne pogodbe ne boste vrnili podpisane, bom smatral, da ne želite več stanovati v predmetnem stanovanju ter v tem primeru pričakujem, da boste stanova- slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO 17. STRAN 21. aprila NOVJk^OBA zdajšnji pa še mizo nje izpraznili najpozneje do 10. 5. 1993 ter me obvestili o prevzemu ključev." Štiriinosemdesetletni Adi in njenim se je v trenutku porušil ves svet. Le kje pa naj vzamejo vsak mesec 426 nemških mark, ali prodajnemu tečaju marke (ki je višji od nakupnega) ekvivalentno količino tolarjev, ob tem pa poravnajo tudi vse ostale stroške stanovanja. Ker daje stanovanjski zakon lastnici stanovanje vso pravico, da jih po neizpolnjenih zahtevah postavi na cesto, so stanovalci Cankarjeve 11 na robu obupa. Nimajo se na koga nasloniti. Stanovanjska se jih je odkrižala, čeprav jim je Tone Bukovec obljubljal, da ne bodo deležni novih krivic. „Kam naj pa gremo? Kot učitelja malo zasluživa in si ne moreva privoščiti drugega stanovanja, ki ga ni niti tako lahko dobiti. Nova selitev bi našo mamo ubilo. Kako naj od starega človeka zahtevamo, da bo začel premikati svoje stvari in spomine?" se sprašuje Eva Gerl, učiteljica angleščine in nemščine na šmarski osnovni šoli, kjer je kot likovni pedagog zaposlen tudi njen mož Jože. „V preteklosti sem na šoli večkrat prosil za kredit, s katerim bi lahko kupili stano- vanje. Medtem ko so si nekateri postavljali palače, nisem nikoli prišel na vrsto. Zgleda, da bom s petintridesetletno delovno dobo postal socialni problem," je ogorčen Jože Gerl. Gordijski vozel je mogoče presekati Je pa rešitev problema izvirajočega iz povojne nacionalizacije in zdajšnje nacionalizacije sila enostavna: Adi bi morala kupiti stanovanje država. Štiriinosemdesetletnica je namreč nesporna prava lastnica stare vile Žumrovih - njenih staršev na Jožefovem hribu. Glede na to, da mlini denacionalizacije v nekaterih primerih počasi meljejo in da predstavlja stanovanje v Cankarjevi nadomestek za njeno lastnino na Jožefovem hribu, bi morala država prevzeti vse stroške okrog Adinega trenutnega prebivališča. Pa četudi je najemna cena še tako astronomsko - nora. Franc Furlan d Slike LucaS Fotoreportaža NI RES... - da je novogoriški HIT posloval nezakonito. Le zakoni niso bili pravi. - da Drnovšku ni do pogovorov s sindikati. Res pa je, da ne pozna njihovega jezika. - da je največ narodnih demokratov v Celju. Bo jih pa najbrž 24. aprila, ko bodo imeli v Knežjem mestu kongres. - da je boljše imeti bulo kot odlikovanje; posebej, če imaš migreno kot Kučan. Seveda, če ni papeška - bula namreč. - da ne velja več pregovor „Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal." Po njem se je ravnal tudi ropar cerkvene Krekove banke v Mariboru in - bog mu je pomagal. - da bo J. A. Čibej stečajnik trboveljske občine. Nima časa, ker najbrž pripravlja tretji magisterij namesto enega doktorata. - da so najlepši samo ljudje. V Mariboru so izbrali najlepšo psico in psa v Sloveniji. Lepotna napaka: bila sta nemška. Celjski grofje Morilec se je pripeljal iz Švice Pred štirinajstimi dnevi je Vrhničane osupnil uboj, kot ga je videti le v filmih. V samopostrežno trgovino Vesna, ki jo ima Šerif R. in v kateri je bila zaposlena tudi njegova bodoča žena Sabina Lakič, je vstopil neznan moški. Čez nekaj trenutkov je bilo slišati strele, sodelavka pa je videla le, kako Sabina smrtno ranjena pada za prodajno mizo. Uboj je, kot rečeno, spravil na noge pol Vrhnike, saj česa takega še ne. Toda policija ni potrebovala mnogo časa, da je niti povezala in zasumila, da gre za nerazumno maščevanje zavrženega samca. Sabina se je namreč odločila, da ne bo več spletala morebitnega gnezda s 50-letnim Ramom, ki je živel in delal v Švici, temveč s Šerifom, lastnikom trgovine. Ramo Dž., državljan ZRJ, je bil pogost gost na Vrhniki. Na Vrhniko se je pripeljal tudi ob letošnjih velikonočnih praznikih. Očitno njegova moškost ni prenesla poraza, zato je segel po pištoli in jo po balkansko kaznoval. Po uboju je namreč planil iz trgovine, skočil v avtomobil in odbrzel. Policija je zanj razpisala mednarodno tiralico, vendar se osumljeni ni prikazal na nobenem mejnem prehodu. Po šestih dneh pa se je pred roko pravice nenadoma Ramo sam pojavil. Kriminalisti UNZ Ljubljana so ga prejšnji teden skupaj z ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. - ez BREZ DLAKE NA JEZIKU UiMMttMI KiB» imuni 95SMHz“ Uganite, kdo seje spet pojavil. Album 'Black Tie, VVhite Noise’ je pripeljal nazaj na odre nikogar drugega kot Davida Bowiea, ekscentrično zvezdo sedemdesetih. Petinštiridesetletni pevec, ki je pred nedavnim sicer povzročil nekaj valov s poroko - njegova izbranka je bila prelepa somalijska manekenka Iman, pa vse od albuma Tin Machine ni imel prav velikih uspehov. Očitno se mu je šest let zdela dovolj dolga doba in tudi njegov prijatelj Mick Jagger se je spet postavil na noge z 'VVondering Špirit’. Kljub letom, kritikam in preteklim škandalom je David dokazal, da še ni za staro šaro. TV PROGRAM GLASBA LESTVICE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI HOROSKOP NOVE 190BA m TA TEDEN NA TV ČETRTEK, 22. APRILA Petek, 23. 4. 1993 Slovenija 1 NEIZPROSNO, ameriški barvni film, 1976, scenarij Stiriling Silliphant in Dean Riesner, režija James Fargo, igrajo Clint Fastwood, Tyne Daly, Harry Gur-dino, Bradford Dillmar, John Mitchum Tretji film o Umazanem Harryju, inšpektorju Callahanu smo na Slovenski TV predvajali pred šestimi leti pod naslovom Vsiljenka. Avtor je z naslovom The Enforcer želel poudariti‘tisto glavno Harryjevo lastnost, vsiljevanje svoje volje oz. nepopustljivost, ki vedno dokazuje njegov prav. Tokrat smo se odločili za bolj opisni naslov, Neizprosno. Karkoli že, s pomočjo izvrstnih scenaristov Stirlinga Silliphanta in Deana Risnerja bo Clint Fastvvood kot Harry Callahan spet nadvse prepričljivo obračunaval z nepridipravi v San Franciscu, tisto, kar daje filmu pravo težo, pa je prikaz pokvarjenosti in sprenevedanja lokalne politične oligarhije, s katero ima Callahan kar naprej ostre obračune, če hoče uspešno in do konca opraviti z glavnimi zlikovci. Tudi ta film ni čisto kompaktna celota z enim samim primerom, ampak mozaik ukrepanj, pri katerih mu pomaga vsiljena pomočnica, policistka, ki se je prej spopadala predvsem s papirji, zdaj pa zaradi javne kritike policije dobi možnost, da napreduje na položaj dotlej rezerviran le za moške. Rdeča nit, oz. glavni primer skupine izsiljevalskih teroristov pod vodstvom revolucionarja, ki za fasado velikih besed nima drugih motivov kot pohlep, pa izostri značajske poteze, pri čemer padejo številne maske. Gre za enega najboljših iz serije petih filmov Harryjev Callahanov in kar prav je, da srečamo Clinta Fastwooda v tej vlogi, potem ko vemo, da je bil letos tako zmagoslavno ovenčan z Oskarjem za režijo in najboljši film leta, Neoproščeno, Unforgi-ven. Slovenija 2 TASSILO, PRIMER ZASE, nemška barvna nanizanka, 1990, scenarij Herman Naber po zgodbah Martina Wal-serja, režija Hajo Gies, fotografija Jorg Seidl, igrajo Bruno Ganz, Axel Mil-berg, Pamela Villoresi, Renate Schroe-ter, Charles Brauner, Lisa Kreuzer in drugi Naslovno vlogo nove Sovine nanizanke Tassilo, primer zase je odigral slavni igralec Bruno Ganz. Leta 1941 v Zu-erichu rojeni igralec je v filmu debiti-ral sicer že leta 1961, toda zaslovel je šele v sedemdesetih letih. Leta 1975 je odigral opazno vlogo v Rohmarjevem filmu Von O, dokončno pa seje uveljavil s kultnima filmoma novega nemškega filma, leta 1977 z Wendersovim Ameriškim prijateljem in leto kasneje z Nožem v glavi Richarda Hauffa. Tudi v osemdesetih se je Ganz potrjeval kot velik igralec, njegova najopaznejša vloga je bila vloga angela v še enem kulturnem VVenderso-vem filmu, v Nebu nad Berlinom. Ves čas svoje kariere je Ganz pogosto igral na gledaliških deskah, zelo redko pa na televiziji. Zato je bilo presenečenje toliko večje, ko se je leta 1990 Bruno Ganz predstavil v nemški nanizanki Tassilo, primer zase. Svojo odločitev je pojasnil z izjavo, daje osnovna ideja nanizanke simpatična. In to je res: Bruno Ganz je namreč v nanizanki Tassilo Gruebel, nezaposleni pridanič, ki se domisli, kot sam verjame, ideje svojega življenja. Ker v njegovi bližini na bregovih jezera Con-stance, živi vrsta petičnih in zelo bogatih meščanov, ki čez vse cenijo svojo zasebnost in varnost, jim bo ponudil tovrstne usluge. Vendar sosedje so precej zadržani ... Slovenija 1 10.35 Zgodbe iz školjke 11.25 Tedenski izbor, Film tedna: Nepozaben dan na plaži, danski film 13.00 Poročila 13.55 Filmsko popoldne, V športnem duhu, ponovitev ameriške nanizanke, Izdajalska igra, ponovitev angleške nadaljevanke, Zapor za otroke, ameriški film 16.50 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik, slovenska kronika 17.15 Otroški program, Živ, žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.40 Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka 21.30 Tednik 22.15 Dnevnik, vreme Slovenija 2 10.50 Tedenski izbor, Sanjska potovanja: Havaji, Otroški raj, nemška dokumentarna serija, Športna sreda 13.00 Poročila 15.20 Opus, ponovitev 17.25 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Umetniški večer, Sodobna ameriška literatura, John Updike 50,55 in oddaja o ameriški literaturi 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA, On in ona, ameriška nanizanka, Izdajalska igra, angleška nadaljevanka Koper 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Rebus, italijanska kriminalka 15.35 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 16.00 „Oresedici“, TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Heidi, otroška nadaljevanka, Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija 17.00 „Bersaglio“, ponovitev 17.40 Arhitektovi nasveti, ponovitev 18.00 Primorski forum 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 „Meridiani“, aktualna tema 21.20 Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija 21.45 Vsedanes, dnevnik 21.55 Juke Box, glasbena oddaja HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Naj bo igra 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „Devices and Desires" 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.35 Santa Barbara 19.18 Male tajne velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Poslovni klub 20.50 Me je kdo iskal 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila HTV 2 17.40 TV koledar 17.50 Velikani francoskega filma:„Quai des brumes“ 19.30 Dnevnik 20.15 Euronogomet 22.50 „De-vices and Desires11, serijski film 23.45 Metal manija NEDELJA, 25. APRILA PONEDELJEK, 26. APRILA Slovenija 1 8.35 Otroški program, Živ, žav, ponovitev, Posnetek gledališke predstave, Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 10.45 Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 11.10 Slovenska ljudska glasbila in godci, cimbalist 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Tvariete, ponovitev 14.25 Filmsko popoldne, Alo, alo, ponovitev angleške nanizanke, Tassilo, primer zase, ponovitev nemške nanizanke, Velika pričakovanja, angleška nadaljevanka 17.00 Dnevnik 17.10 Vlak, francoski film 18.50 Baletna Duita, glasbena pravljica 19.05 Risanka 19.17 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.35 Potovanja z dr. Miloslavom Sti-glom, nemška dokumentarna serija 22.15 Dnevnik, vreme 23.25 Posnetki športnih prireditev Slovenija 2 9.15 Tedenski izbor, Poglej in zadeni, Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka, Alpe, Donava, Jadran 11.35 Zgodba o psu in dečku, japonski film 13.00 Poročila 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Giselle, balet 22.15 SOVA, Hal Roach predstavlja, ameriška burleska, Tassilo, primer zase, nemška nanizanka, Jute City, angleška nadaljevanka Koper 13.10 Mannix, ameriška nanizanka 14.00 Pustolovščine v času, angleški fantastični film 15.30 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 15.55 Čarobna svetilka, otroški program, Heidi, otroška nadaljevanka, Fanta-zoo, risanke 17.10 Stanje stvari, ponovitev 18.10 Vohuna, ameriška nanizanka 19.00 Vsedanes, dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška barvna nanizanka 20.40 Kako rešiš zakon in uničiš svoje življenje, ameriška komedija 22.20 Vsedanes, dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Saj ni nič resnega, italijanska komedija HTV 1 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Minikins, nadaljevanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Ulica Sezam 11.30 Zeleni Jurij - Lomnice Donje, oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Pustolovščine gozdne družbe, risana serija 13.55 „Kam zmizela 55 škola", TV film za otroke 14.40 Risanka 15.00 Opera Box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 „Sur un arbre perche“, francoski film 18.45 „Zekoslavne zgodbe“ 19.30 Dnevnik 20.05 Dramski program 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 19.30 Dnevnik 20.05 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.35 Mačke, dokumentarna serija 21.10 Srečali se bomo spet, serijski film 22.10 Šport 22.30 Hrvaška nogometna liga 23.40 Jazz 00.10 Horoskop Slovenija 1 9.25 Tedenski izbor, Otroški program, V službi Rockn rolla, Svet odkritij, a-meriška poljudnoznanstvena serija, Zelena ura 13.00 Poročila 13.05 Mednarodna obzorja, Italija, ponovitev 15.25 Filmsko popoldne, Samci in samke, ponovitev angleške nanizanke, Tassilo, primer zase, ponovitev nemške nanizanke 16.50 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik, slovenska kronika 17.15 Otroški program, Mož, ki je sledil drevesa, kanadski film 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 Peri, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 Dan upora proti okupatorju 22.15 Dnevnik, vreme 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje Slovenija 2 10.15 Tedenski izbor, TV avtomagazin, Sedma steza, črna orhideja, film, Bobenček 13.00 Poročila 16.25 Sobotna noč, ponovitev, Boš videl, kaj dela Dolenc, Pesmi Elvisa Pre-sleya 18.45 Iz življenja za življenje, prisluhnimo tišini 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 člarissa, angleška nadaljevanka 20.55 Osmi dan 21.45 Novosti založb 21.55 Svet poroča 22.30 SOVA, V avtobusu, angleška nanizanka, Tassilo, primer zase Koper 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Kako rešiš zakon in uničiš svoje življenje, ameriška komedija, 1967 15.30 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 16:00 „Oresedici“, TV novice 16.05 čarobna svetilka, otroški program, Heidi, avstrijsko-nemška nadaljevanka, Pustite jih živeti, dokumentarna serija 17.00 Slovenski magazin 17.30 Življenje se začne pri štiridesetih, angleška humoristična nadaljevanka 18.00 Studio 2, šport 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Ponedeljkov športni pregled 21.45 Vsedanes, TV dnevnik 21.55 Accordi, IV. oddaja 22.20 Uporni princ, italijanski film, 1947 HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli? 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Srečali se bomo spet, serijski film 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija, „Minikins“ 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Velikani francoskega filma 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.35 TV koledar 17.45 Nekaj skupnega, ameriški film 18.15 Kaj se mi to dogaja? 19.30 Dnevnik 20.05 Korak za korakom 20.35 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 „Nacked Under Capricorn", serijski film 22.25 Life Sence, dokumentarna serija 23.00 Fluid Rock Cafe 23.30 Horoskop 11. STRAN 21. aprila PETEK, 23. APRILA Slovenija 1 9.40 Tedenski izbor, Najlepše pravljice sveta, Videošpon, Umetniški večer, Sodobna ameriška literatura 13.00 Poročila 15.35 Filmsko popoldne, On in ona, ponovitev ameriške nanizanke, Izdajalska igra, ponovitev angleške nadaljevanke 17.00 Dnevnik, slovenska kronika 17.15 Otroški program, Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka, Oscar Junior 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Forum 20.30 Izsiljevalec, ameriški film 22.10 Dnevnik, vreme 22.45 Moški, ženske Slovenija 2 11.10 Tedenski izbor, Že veste, Gospodarska oddaja, Evropa 2000, Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka 13.00 Poročila 16.40 Osmi dan, ponovitev 17.30 Alpe, Donava, Jadran 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Studio City 22.15 SOVA, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Tassilo, primer zase, nemška nanizanka, Strel ni bil izbrisan, ameriški film Koper 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Juke Box, glasbena oddaja, ponovitev 16.00 „Oresedici“, novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Dolgo iskanje, angleška dokumen- tarna serija, Vohuna, ameriška nanizanka 17.20 „Meridiani“, aktualna tema 18.00 Studio 2, pogovor z gosti 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Evropsko tekmovanje mladih orglavcev 21.45 Vsedanes, dnevnik 21.55 V labirintu, hipnoza 22.35 Zadnji paradiž, italijanski dokumentarni film HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele: Gozd Stibor 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „Devices and Desires11 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Šolski program 16.35 Malavizija, Velike avanture: Potovanje okoli sveta 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Klic duhov 18.10 Turizem a la carte 18.40 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video film 20.45 „Dressed to Kill“, ameriški film 22.25 Dopolnitev 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila HTV 2 16.20 TV koledar 16.30 Film 18.00 Turbo Limach Show 19.15 Risanka 19.20 Glasba 19.30 Dnevnik 20.05 „As Time Goes Byu, humoristična serija 20.30 Potovanja, Sveta pot 21.35 Cro pop rock 22.25 Nočna izmena, Lovejoy, serijski film, Družina Addams, Monkley House, Kili, kili, kili, film TOREK, 27. APRILA SOBOTA, 24. APRILA Slovenija 1 9.20 Tedenski izbor, Radovedni Taček: Klop, Tudi to je amerika, Oscar Junior, Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike, Izsiljevalec, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Filmsko popoldne, Popolna tujca, ponovitev ameriške nanizanke, Tassilo, primer zase, nemška nanizanka, Trenutki odločitve, slovenski film 16.50 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.12 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Utrip 20.25 Tvariete 21.30 Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka 22.20 Dnevnik, vreme 23.05 Sobotna noč, Boš videl kaj dela Dolenc, Pesmi Elvisa Presleya Slovenija 2 10.15 Tedenski izbor, Pet prijateljev, angleška nanizanka, Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke, Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Veliki koreografi, Antonijo Gades 14.25 Športna sobota 17.50 Moški, ženske, ponovitev 18.50 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Blaznost, angleška dokumentarna serija 21.35 Poglej in zadeni 22.40 SOVA, Alo, alo, angleška nanizanka, Tassilo, primer zase, nemška nanizanka, One Police Plaza, ameriški film Koper 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Zadnji paradiž, italijanski dokumentarni film 15.15 Pustite jih živeti, dokumentarna serija 15.40 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 16.05 Čarobna svetilka, Otroški program, Fantazoo, risanke, Heidi 17.15 Evropsko tekmovanje mladih orglavcev 18.15 V labirintu, hipnoza 19.00 Vsedanes, dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Mannix, ameriška nanizanka 20.30 Pustolovščine v času, angleški fantastični film 22.00 Vsedanes, dnevnik 22.10 Stanje stvari 23.10 Vohuna, ameriška nanizanka HTV 1 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko, ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 „Edukon“, šolski kontaktni program 11.30 Monkey House 11.55 TV spored 12.00 Poročila 12.05 Obstati v divjini 12.35 Družina Addams 13.05 Me je kdo iskal 13.50 Pozdravi iz domovine 14.20 Glasba 14.25 Poročila 14.30 Multinacionalni magazin 15.15 Risanka 15.30 Iz stare krčme, zabavnoglasbena oddaja 16.00 Poročila 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo Limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.00 TV tednik 20.30 Nekaj skupnega, ameriški film 22.00 Preteklost v sedanjosti 22.35 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 19.30 Dnevnik 20.05 Crno-belo v barvi, Feather o jazzu, Svet sredi dvajsetega stoletja, V avtobusu, humoristična serija, TOP lista, film 00.00 Hit-depo 02.30 Horoskop SREDA, 28. APRILA Slovenija 1 10.30 Tedenski izbor, Otroški program, Forum, TV mernik, Nedeljskih 60, Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Blaznost, ponovitev angleške dokumentarne serije 14.05 Filmsko popoldne, Hal Roach predstavlja, ponovitev ameriške burleske, Tassilo, primer zase, ponovitev nemške nanizanke, The Man I Love, ameriški film 16.50 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik, slovenska kronika 17.15 Otroški program, Radovedni Taček, telefon, Pet prijateljev, angleška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Sedma steza 20.30 Bobenček 21.30 Mednarodna obzorja, Italija 22.15 Dnevnik, vreme 22.45 Gospodarska oddaja Slovenija 2 10.20 Tedenski izbor, Znanje za znanje, učite se z nami, Slovenska glasbila in godci, cimbalist, Športni pregled, Posnetek športnih prireditev 13.00 Poročila 16.00 Utrip, ponovitev 16.15 Zrcalo tedna, ponovitev 16.30 Dober dan Koroška 17.00 Ljudje in zemlja 17.30 Obzorje duha 18.00 V službi rockn rolla 18.45 TV avtomagazin 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Zelena ura 21.05 Črna orhideja, film 22.05 SOVA, Samci in samke, angleška nanizanka, Tassilo Koper 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Življenje se začne pri štiridesetih, angleška humoristična nadaljevanka 14.15 Pustite jih živeti, dokumentarna serija 14.35 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 15.00 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 16.00 Čarobna svetilka, otroški program, Heidi, avstrijsko-nemška otroška nadaljevanka, Pustite jih živeti, dokumentarna serija 17.00 Vohuna, ameriška nanizanka 18.00 Studio 2, magazin 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Rajski slapovi, ameriški barvni film, 1986 22.20 Vsedanes, TV dnevnik 22.30 Severovzhod, TV magazin 23.30 N. Y. P. D., serijski film HTV 1 7'.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „Nacked Under Capricorn“, serijski film 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Hrvaška kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Terorizem, dokumentarna serija 21.00 V prvem planu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Humoristična serija 20.35 Peta prestava 21.20 „Nacked Under Capricorn", serijski film 22.10 Nikdar ni bilo tako, da nekako ne bi bilo - ob 100. letnici rojstva Miroslava Krleže: Balade Petriče Kerempuha 23.05 Radar 23.35 Horoskop Slovenija 1 10.35 Tedenski izbor, Otroški program, Clarissa, angleška nadaljevanka, Novosti založb, Osmi dan 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.05 Potovanja z dr. Miloslavom Sti-glo, ponovitev nemške dokumentarne serije 15.25 Filmsko popoldne, V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke, Tassilo, primer zase, ponovitev nemške nanizanke 16.50 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik, slovenska kronika 17.15 Otroška oddaja 18.50 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Žarišče 20.35 Filmi študentov AGRFTV 22.15 Dnevnik, vreme 22.45 Oči kritike Slovenija 2 11.45 Tedenski izbor, Iz življenja za življenje, prisluhnimo tišini, Glasbeni večer, slovenska pianistka 13.00 Poročila 16.15 Omizje, ponovitev 18.15 Beverly Hills, ponovitev 19.00 Sanjska potovanja, Vancouver, Velemesto ob tihem oceanu, nemška dokumentarna serija 19.30 Dnevnik, vreme 22.15 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA, V športnem duhu, ameriška nanizanka, Tassilo, primer zase, nemška nanizanka Koper 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Ženina molitev, italijanska melodrama, 1953 15.30 Accordi, IV. oddaja 16.00 „Oresedici“, TV novice 16.05 čarobna svetilka, otroški program, Heidi, avstrijsko-nemška otroška nadaljevanka, Pustite jih živeti, dokumentarna serija 17.00 Severovzhod - TV magazin 18.00 Studio 2, mladi 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 „Bersaglio“, v studiu Tatiana Jura- tovec 21.20 Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija 21.45 Vsedanes, TV dnevnik 21.55 Arhitektovi nasveti 22.30 Dnevi sreče, italijanska komedija, 1942 23.45 Nočni sodnik, ameriška nanizanka HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Tom in Jerry kot smrkavca 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 „Nacked Under Capricorn", serijski film 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 W. Fend: Moja knjiga o džungli 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Slovo od lažnega raja, švicarski film 21.40 Hrvaška puška na hrvaških ramenih, dokumentarna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 19.30 Dnevnik 20.05 Humoristična serija 20.40 Nacionalna geografija, dokumentarna serija 21.35 „Nacked Under Capricorn“, serijski film 2.25 Glasbeni večer 23.55 Horoskop NOVfiSOBA ičr-', Claudia Schiffer Lagerfeldova muza Kaj se dogaja v ozadju velikih modnih revij? Vrvež, živčnost, napetost, tekma s časom, hitrost in rezultat: iz garderobe prihajajo brezhibno urejene manekenke. V štiridesetih minutah modne revije predstavi Claudia Schiffer, najnovejša muza ekscentričnega nemškega genija Karla Lagerfelda, sedem od oseminsedemdesetih kreacij. Za improvizirano brezhibnost skuSa poskrbeti 25 stilistov in pomočnikov, 8 frizerjev, 8 visažistov, načrt odhajanja na modni oder je natančno izdelan in izobešen na panoju, ostalo pa je v rokah vrhunsko plačanih manekenk. Lepota, ob kateri zastane dih - Claudia na modnem odru Hitreje, hitreje, zahteva stilistka v garderobi Clau-dije Schiffer, medtem ko se dvaindvajsetletna manekenka vrača z odra, kot da gre za premagovanje zadnjih metrov v tekmi na sto metrov, ne pa za ekskluzivno pariško revijo Haute Couture. V naslednjem trenutku Claudia vdihne zrak s polnimi pljuči in se osvobodi tesnega kostima. Pritečejo frizerji, šminkerji in pomočniki, okrog še druge gole manekenke. Do naslednje predstavitve imajo na razpolago štiri minute, v tem času pa morajo spremeniti pričesko, popraviti make-up, navleči druge nogavice, čevlje, novo kreacijo, preveriti nakit, klobuk ali torbico...vse mora biti natančno tako kot na po-laroidni fotografiji, izobešeni skupaj z ostalimi napotki na panoju, kjer so navodila za dvajset manekenk, ki v tej reviji sodelujejo. Lagerfeldovo nekdanjo muzo Francozinjo Ines de la Fresagne Je danes nadomestila plavolasa Nemka, ki za svoj nastop dobi okoli dvajset tisoč dolarjev. Claudia je nova B. B., brezosebni tip evropske Barbike. Ostale manekenke imajo v garderobi le eno pomočnico, medtem ko njej pomagata dve. Schifferjeva je prva in zadnja na reviji, nosi le modne uspešnice, o katerih veliko govorijo, Lagerfeld pa osebno preverja vsako podrobnost na njeni obleki in v videzu. Lagerfeld ni pristaš generalk ali poskusnih revij, saj meni, da zmanjšujejo kreativnost, njemu zadostuje že podroben načrt, ostalo pa je stvar iznajdljivosti in inteligence manekenk. Glede na to, da so božansko plačane, morajo znati tudi kaj pokazati. Vsaka modna revija je dobro uigrana improvizacija, Lagerfeldove pa morajo biti improvizirana popolnost. ____ kenko po končani revUi Uro in pol pred začetkom revije se ekipa zbere, pride Lagerfeld in vsakega pozdravi osebno, sledi mini kosilo v bližnji restavraciji, a brez manekenk, kratek sestanek o zadnjih detajlih, potem pa se prične odštevanje. Claudia Schiffer nastopi prva, kar pomeni, da mora biti prva našminkana. Za modno revijo ni potrebna izrazita preciznost, zato pa so barve močnejše, preverjajo roke, nohte... Potem nastopi molk. Manekenke se oblačijo v prve modele, ki jih bodo predstavile in v kontrolo prihaja veliki šef. Koordinatorica revije, ki je povezana s tonskimi in drugimi tehniki, kot da pilotira letalo, da zeleno luč kot znak za izhod pred publiko. Vse do takrat manekenke ne vedo, ob kateri glasbi bodo predstavljale modele, ob Jacksonu ali Mozartu, Lagerfeld se odloči v zadnjem trenutku, manekenke pa morajo pokazati iznajdljivost. Obvladati morajo tudi ples, že davno so prenehale biti le obešalniki za kreacije. štirideset minut kasneje publika navdušeno ploska, pozdravlja kreatorja, obkroženega z manekenkami. Po pričakovanjih postane Chanelova modna revija popoln dogodek. Praznik s sinovoma Princesa Diana si je priborila blagoslov kraljevske družine, dovoljenje pravzaprav, da preživi velikonočne praznike skupaj s sinovoma Williamom in Har-ryjem, daleč stran od protokolarnih obveznosti. Spa-kirala je kovčke, otroka vzela iz šole v Wokingbamu in skupaj so odšli na smučanje v Avstrijo. Charles se jim seveda ni pridružil. Sharon preseneča Še enkrat ji je uspelo osupniti Hollpuiood. Na podelitvi Oskarjev se je pojavila v spremstvu novega spremljevalca, dvaintridesetletnega filmarja Billa MacDonalda in objavila, da se nameravata poročiti. Trenutno morata premagati eno samo oviro, imenovano Naomi - soprogo gospoda MacDonalda, s katero se je poročil pred dvema fnese-cema. Kot kaže, se je na snemanju erotičnega trilerja „SilverM vnela ljubezen med glavno igralko in producentom, Sharon je zaradi Billa prekinila razmerje z mladim prijateljem Chrisom Pe-tersom. Petintridesetletna Sharon Stone je bila poročena, a od hollguioodskega producenta Michaela Greenberga se je tudi že ločila. 13. STRAN 21. aprila NOVf 190BA w*. Elizabeth Taylor HollywoodskaSSe usmiljenka Elizabeth Taylor si je lastila dva obraza, prvi je pripadal razvajeni lepotici, tatici tujih soprogov, nesramno bogati ženski, drugi pa skrbni materi in slavni osebnosti, ki je pripravljena svoje bogastvo deliti z drugimi in priskočiti na pomoč. Prva je zbrala pogum in spregovorila o aidsu, za kar ji je Akademija ameriških filmskih umetnosti na letošnji podelitvi oskarjev dodelila nagrado. Vznemirljivo življenje, osem porok, razkošje in slava, zasenčeni z devetnajstimi zahtevnimi operacijami, večmesečnim mirovanjem zaradi hrbtenice... Ko je pred osmimi leti umrl Rock Hudson, je bil Hollywood v dvojnem šoku: igralec je najprej priznal homoseksualno preteklost in s tem je postal prva slavna žrtev aidsa, bolezni, ki je do takrat kosila le anonimne. Medtem ko so se ostali obračali stran od realnosti, je Elizabet Taylor, prizadeta zaradi prijateljeve smrti, prva Javno spregovorila o kugi 20. stoletja in sprožila tovrstno problematiko pred ameriškim Kongresom. Kmalu Je osnovala sklad za raziskave, pomoč in zdravljenje obolelih, takrat še ni slutila, da bo bolezen vkorakala tudi skozi vrata njene družine. Pred več kot letom dni so v rumenem tisku krožile zgodbe o Al-leen Getty, vnukinji ameriškega naftnega kralja, ki se je zavlekla v osamo in zapustila Chrlstopherja Wil-dinga, Elizabethinega mlajšega sina iz drugega za- kona. Pisali so, da uživa drogo, potem pa so odkrili resnico: Aileen je ob rutinskem pregledu krvi izvedela, da nosi v sebi virus neozdravljive bolezni kot tragični suvenir iz mladostniških let, ko je občasno uživala drogo. V paničnem strahu, da ne bi okužila svojih najdražjih, je zapustila moža in otroka, a po prvem šoku seje odločila spregovoriti v Javnosti in poudarila je, da ji tašča v hudih trenutkih nudi veliko podporo in pomoč. Elizabeth Taylor ni zbirala samo denarja, borila se je tudi proti predsodkom in strahu, za pravico dostojnega umiranja obolelih. Danes vse skupaj zveni dokaj običajno, takrat pa je bil potreben pogum. Njena današnja skrb za obolele za aidsom je zelo otipljiva, igralka ne organizira le dobrodelne večerje in plese, na katerih blesti s svojimi briljanti, da bi pritegnila čimveč znanih osebnosti. Ne piše samo pisem bogatašem in poleg El-tona Johna ni le najradodarnejša v darovanju milijonov dolarjev (največji del od prodaje njenega parfuma ..Passion" je namenila v sklad za boj proti aidsu). Redno obiskuje bolnišnice, trudi se, da bi izpolnila vsaj kakšno željo obolelih. Pred kratkim je nekemu bolniku priredila zabavo za rojstni dan v svoji hiši, ona Je bila gostiteljica. Zenska, ki Je velik del vznemirljivega življenja, razkošja, osmih zakonov in slave razdelila med devetnajstimi težkimi operacijami, večmesečnim mirovanjem zaradi hrbtenice, tremi carskimi rezi, prome- \\\ Juli in Lennon posuti l&uiec in se zato oruzi s n ter Ko siavneu producenti Spelilngi, Ki Je sicer bolj znani Kot Donna iz „Beveriy Hlilsa", ali pa se namerava morda Tori preizKu-siti "v glasbi? Odgovora se ne vemo, res pa Je, da par, namenoma ali zgolj po naKljuCJu, vedno pogosteje videvajo na Javnlb mestih. Pred KratKim Je začel Julilan snemati svoj novi album v Los Angelesu in Tori ga Je v studiu redno obisKovala. Njen tant Brian Green pa le zasKrbljeno zmajuje z glavo. PRAZNIK S SINOVOMA Ruska Madonna Londonski Lloyd ji je zavaroval noge za pet milijonov funtov. Pripadajo ruski pevki in igralki Nataši Ale-ksandrovni, prvi vzhodnoevropski rock zvezdnici, ki si je s svojim agresivnim nastopom prislužila vzdevek „ruska Madonna“. Nataša, ki na fotografijah in na nastopih rada uporablja simbole starega komunističnega režima, za zdaj oboževalcem pokaže le noge in zgornji del dekolteja. Mnogi se sprašujejo, kdaj bodo odkrite še ostale skrivnosti. / ................ Aileen Getty Je njena tašča ob spoznanju, da Je obolela za aidsom, ves čas stala ob strani tniml nesrečami, redkimi vrstami vnetja pljuč, zdravljenjem zaradi alkohola, dolgotrajnih bivanjih na intenzivnih oddelkih in mučnih okrevanjih, je znala sočustvovati v trpljenju, ki ga Je tudi sama okusila od ranih dvajsetih let, ko si je poškodovala hrbtenico. Na podelitvi priznanj ..American Musič Avvards" je Elizabeth želela osebno izročiti častno nagrado dobremu prijatelju Michaelu Jcksonu in vsi, ki so v tem večeru videli, kako počasi šepa proti mikrofonu, niso mogli verjeti, da Je to večna gospa Taylor, ki Je Se nedavno tega na praznovanju svojega šestdesetega rojstnega dne sijala z lepoto in vitalnostjo. Liz Je nihala med pogostimi vzponi in padci, neizmerno debelostjo in brezhibno lepoto, še nikoli pa ni bila videti tako nemočna, kljub želji, da bi se skrila za ličilom. , Zdravje Elizabeth Taylor ni najboljše, napovedali so operacijo kolkov. Lahko se spomnimo, da je pred mnogimi leti, ko je bila prvič poročena z Richardom Burtonom, posvojila deklico Marijo, ki je imela težko okvaro kolkov, pomagala ji Je le serija kirurških posegov. Danes je Marija, zahvaljujoč igralkini upornosti, srečno poročena mati, ki je z Elizabeth ohranila nežne in pristne odnose. V ozadju vseh njenih akcij, tudi če so pompozne in lažno dišeče (parfum „Passion“), pravijo vsi, ki jo poznajo, se skriva veliko in dobro srce. „V življenju sem marsikaj doživela, tudi trpljenje, mnogo pa sem tudi pridobila in morda zato čutim Zeljo, da bi pomagala tistim, ki so imeli manj sreče od mene," pravi Elizabeth Taylor. --------------------------1- MUZIKA JE BIZNIS Z iz dneva v dan bolj zeleno naravo se je v naša rockerska srca zopet naselil tisti, dobro nam znani občutek bližajočih se festivalov in festivalčkov, ki jih je na pozno pomlad običajno kar največ. Tovrstna radost se nam sicer poraja le ob prebiranju tujega časopisja in napovedi v njem, toda to pravzaprav niti ni tako pomebno. Konec koncev bomo to leto tudi mi, na Slovenskem, užili drobtinico ali dve iz velike pogače, ki ji po domače rečemo Rock. Napovedi so obetavne, nepreverjene govorice še bolj, kar pomeni, da se mora ob vsem dimu prikazati tudi nekaj ognja. Ob vsem mrzličnem pričakovanju kakršnegakoli dogajanja se že kar vsiljuje ugotovitev, da je naša dežela potrebna kakšnega kvalitetnega rock dogodka kot star pes šusa. Nič čudnega, če pomislimo, kaj vse se dogaja dobrih sto kilometrov na severozahod. In zopet, vse skupaj je mnogo bolj razumljivo, če pomislimo, kaj vse se dogaja dobrih sto kilometrov v nasprotni smeri. Sicer pa bo letošnja festivalna sezona drugod po svetu dokaj vroča in raznovrstna. Če si bomo lahko privoščili kakšen izlet v kraje, kjer se bodo te zadevščine odvijale, je še najbolj odvisno od globine žepov, dejstvo pa je, da bi si kaj takega, kakšen festivalček namreč, končno lahko omislili tudi sami. Toda ali imamo pod alpami najpotrebnejše za skromno dvodevno fešto? Nedvomno. Prostorov, kjer bi se kaj takšnega lahko zgodilo, imamo več kot dovolj. Občinstva je več kot dovolj. Skupin, tudi tujih, ki bi bile pripravljene nastopiti na takšnem festivalu je več kot dovolj. Le denarja je več kot premalo. Jej, jej, zopet se zatakne pri denarju. Toda ali ne bi bilo mogoče vsega malce poceniti, poenostaviti? Tudi tu lahko odgovorimo pritrdilno. Saj veste, sponzorji, kompenzacije in te stvari. V čem je torej problem? Najprej zato, ker je to strahovito nedonosna zadeva. Poiščite mi enega samega slovenskega novokomponiranega podjetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti organizacijo takšnega festivala brez zagotovljenega visokoprofitnega happy en-da. To je pravzaprav še najmanj čudno od vsega skupaj. Končno bi se tega podjetja lahko lotila tudi kakšna skupina entuziastov. Morda bi bilo tako še bolje. Toda problem očitno ni v tem, temveč v odnosu politične vrhuške do tovrstnih dogodkov. Če so pred leti politiki poskusili cepiti prvomajske zlete z rock koncerti, da bi pokazali, kako zavedno, mlado, spontano in ustvarjalno mladino da imamo, se danadnašnjemu slovenskemu politiku sladko jebe, kaj počne mladina in starina v prostem času. Menda se naj s tem ukvarja policija, saj se itak vsi samo drogirajo. Se vam zdi to od kod poznano? Poskusite z naci punk afero izpred desetih let. Zato ni nič čudnega, če se fešte dogajajo le še v režiji untergrunt LESTVE Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. POLVGON WINDOW - Quoth 2. SUEDE - Animal Nitrate 3. BELLY - Gepetto 4. BACK TO THE PLANET - Tee-nage Tirtles 5. CRANES - Adrift 6. SILVERFISH - Damn Fine 7. SEBADOH - Soul And Fire 8. SUB SUB - Ain’t No Love 9. HUGGY BEAR - Her Jazz 10. CAPELLA - U Got 2 Know vztrajnežev. Tipičen in hvalevreden primer bo fešta, ki jo prvega maja prireja koprsko Društvo prijateljev zmernega napredka in na kateri bo nastopilo kakšen ducat bolj in manj znanih undergound skupin. Samopomoč? Natanko tako. V odsotnosti svetlejše perspektive je treba migati že zaradi tega, da ne bi vse skupaj sramotno zamrlo. In tudi boljših časov ne bo, če bomo vsi le zabavljali in čakali, da bodo drugi naredili kaj za nas ter se spraševali, zakaj se nič ne dogaja. Prvomajska prireditev v Kopru je le eden izmed možnih odgovorov. Koliko jih bomo še lahko dobili v tej sezoni? KONCERTI Še zadnje opozorilo tistim, ki ste morebiti spregledali napoved koncerta švedskih čistokrvnih rockerjev UNION CARBIDE PRODUCTIONS, ki gradijo zvok po vzorih kot so The Stooges, MC 5 in celo Rolling Stones. Ta izjemni rock-ovski dogodek bo v sredo, 21. aprila v Dobravljah pri Ajdovščini. Hkrati opozarjamo na koncert, ki se bo zgodil v istem prostoru v petek, 30. aprila. Nastopili bodo nemški jazzcoreovci 2BAD, katerih glasbeni izraz nadgraja zvok Vic-tims Family ali Nomeansno. Samosvoj zvok so 2BAD še posebej obdelali na zadnjem albumu, kjer so zajadrali tudi na področje elektronskih zvokov. V petek, 24. aprila bo ob 20.30 v Menzi Študentskega naselja v Ljubljani koncert kanadske legende HC godbe, D. O. A. s predskupino Over-flow. Med najboljše vinilne izdelke skupine, katere naziv tolmačimo kot kratico za „Dead On Arrival", sodijo velike plošče „Hardcore 81“, „War On 45u, „Let’s VVreck A party“ in kompi-lacija „Bloodied But Unbowed“. Poleg številnih pesmi za plošče raznih izvajalcev so prispevali tudi z glasbo za film »Terminal City Ricochet", kjer so natopili z Jellom Biafro in z njim tudi posneli skupni LP. Po mnogih letih in številnih ploščah za Biafrino založbo Alternative Tentacles je skupina prestopila na drugo stran rock industrije in pri major založbi posnela album „Murder“. Toda že z naslednjim LP-jem so se vrnili k matični založbi. D. O. A. so: Joe „Shithead“ Keithley na kitari, Brian Gable na bas kitari in Ken Jensen za bobni. V soboto, 24. aprila bo ob postojnskem srednješolskem centru koncert alternativnih skupin iz Slovenije in Hrvaške. Kot gostje bodo nastopili odlični Riječani REGOč. V nedeljo, 25. aprila bodo v koprskem MKC - ju nastopili veterani srbske punk godbe, kragujevški KBO! Skupina, ki je bila zaradi znanih dogodkov v Jugoslaviji kar nekaj časa neaktivna, se bo koprskemu občinstvu predstavila ob 21.30. V troek, 27. aprila bo v Klubu K4 v Ljubljani ob 21.00 koncert odlične evropske blues zasedbe BUES WIRE, ki io vodi grški kitarist Elias Zaikos. V okviru sodelovanja in kulturne izmenjave med nizozemskimi in slovenskimi alternativni ustvarjalaci bo v organizaciji FV Založbe v petek, 23. aprila in soboto 24. aprila potekal dvodnevni festival. Gre za drugo izmenjavo po vrsti, prva se je namreč zgodila že leta 1990. Januarja letos so slovenski ustvarjalci razstavljali in nastopili v nizozemskem mestecu Venlu, tokrat pa se bodo v Ljubljani, točneje v KUD France Prešeren in v Kapelici-Galeriji K4 predstavili nizozemski avtorji. V petek se bo dogajanje pričelo ob 19. uri v Kapelici na Kersnikovi 4 z otvoritvijo razstave fotografij Constance Versplay in Carle Dienaar, nadaljevalo pa pol ure kasneje v prostorih KUD France Prešeren z nastopom gledališča Ane Monro. Sledila bo otvoritev razstave fotokolažev J osa De-enena in slik Angele van Uden ter vi-deoinstalacije Teevee Dinner v galerijskem delu KUD - a. Dogajanje bo spremljala takoimenovana Grovving exhibi-tion, oziroma slikanje v živo, ki ga bo izvajal Peter Jansen. V klubski sobi se bo ob isti uri pričela predstava teatra De Institute Bizzar, ki se bo s kratkimi premori ponavljala ves večer. V dvora-nise bo ob 21.30 predstavilo plesno gledališče Shusako k. Mannete, od 22.30 pa bodo na ogled videi in filmi nizozemskih ustvarjalcev. Sobota bo predvsem v znamenju glasbe. Od 19. ure se bodo v KUD France Prešeren zrstile tri glasbene skupine: DARHMA BUMS, APPELATION CONTROLEE in OR-PHEUS MACHINE. Ta večer bodo na ogled že omenjeni razstavi in ponovitev performancea skupine De Institute Biz- V petek, 23. aprila bo v celskem Bar-flyu koncert rock skupine THE YO-UNG ONES iz Celja. TREND Kupovati žganico na kmetih. NOVICE PRI M US so posneli nov album, ki bo izšel 26. aprila. Album se imenuje „Pork Soda“, v Evropi pa bi ga naj predvidoma promovirali ob koncu jeseni. TOM WAITS je sprožil sodni postopek proti njegovi avtorski agenciji, kije dovolila uporabo njegovih pesmi v reklamne namene. Waits namreč že ves čas vztraja pri odločitvi, da ne bo dovolil predvajati svojih pesmi v radijskih in televizijskih reklamah. Tako je lansko leto dobil tožbo proti firmi Frito -Lay in s tem tudi poltretji miljon dolarjev, ker so s v reklami s pomočjo posnemovalca glasov imitirali njegov glas. Zadnji incident pa je nastal ob reklami za Levi’s, ko so uporabili Screamin’ Jay Havvkinsonovo priredbo njegove pesmi »Heartattack And Vine“. MINISTRY so odpovedali sodelovanje na letošnjem festivalu v Readingu, saj so prezaposleni z delom na novem albumu REVOLTING COCKS. K sode-lovanju so pritegnili še Lesleya iz Sil-verfish, šef celotne zadeve, Al Jourgen-sen pa se namerava po končanem delu iz Chicaga preseliti v Texas. Beers, Ste-ers k Gueers! Ministry: na stranski tir zaradi RevCo Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. SUEDE - Suede 2. PAVEMENT - VVesting (By Mušket And Sextant) 3. DEPECHE MODE - Songs Of Fa-ith And Devotion 4. FRANK BLACK - Frank Black 5. BIKINI KILL/HUGGY BEAR-Ye-ah Yeah 6. STEREOLAB •• Space Age Bache-tlor Pad Musič 7. BLACK DOG PRODUCTIONS -Bytes 8. BELLY - Star 9. SAINT ETI EN N E - So Tough 10. VELOCITY GIRL - Copacetic ZDA (Billboard) - albumi 1. DEPECHE MODE - Songs Of Fa-ith And Devotion 2. V/A - The Bodyguard 3. KENNY G - Breathless 4. ERIČ CLAPTON - Unplugged 5. STING - Ten Summoner’s Tales 6. SPIN DOCTORS - Pocket Full Of Kryptonite 7. SNOW - 12 Inches Of Snow 8. DR DRE - The Chronic 9. SILK - Lose Control 10. COVERDALE PAGE - Coverdale Page Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. STRELNIKOFF - Um So Pretty (But She Don’t Čare) 2. THE THE - Slow Emotional Re-play 3. RA M ON ES - Strenght To Endure 4. ALIČE IN CH AINS - Got Me Wrong 5. GOD MACHINE - Home 6. FRANK BLACK - Hang On To Your Ego 7. THERAPY? - Screaminger 8. LIVING COLOUR - Leave It Alone 9. DAVID BOWIE - Jump They Say 10. SUEDE - Animal Nitrate PISMA SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE MINISTRSTVO ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Odbor za ekologijo «n infrastrukturo DZ PROŠNJA ZA INFORMACIJO Kot vaš naročnik že dalj časa prebiram razne članke v vašem časopisu. Oprostite mi, če do pred kratkim nisem ugotovil, ali ste z objavami člankov še bolj na strani bivšega mnenja KP duha ali obratno? Precej me je motil tudi vaš oglas v TV - 15 Svobodna misel, katerega uredništvo, pa je še vedno bolj na strani bivše KP. Ni mi namreč jasno, ali ste z njimi v sodelovalnem kontaktu in so vaši propagandni oglasi res od vas dobronamerni! Od začetka sem bil mnenja, da je to nekakšen izziva- Pripombe ... . . Najprej ugotavljamo, da je iz sedanjega besedila izpadlo določilo o tem, da država podpira ustanavljanje in delovanje nevladnih organizacij s področja varstva oko Ija. To določilo je treba znova vnesti. Za društva, gibanja m druge je treba določiti len ponižujoč „CINIČNI“ oglas, ki da je izmišljen in zasnovan od Uredništva TV -15. Sedaj mi je jasno, da je to od vas dober namen! tudi bolj obvezujoče ravnanje državnih organov, ko dobijo od njih pobudo. Potrebno je torej določiti tudi pravila igre, na primer, kaj se zgodi, če državni organ na pobude ali pripombe sploh ne odgovori. Glede določil o kaznih dajemo znova pripombo, da je treba hkrati določiti tudi kaj je s področja varovanja okolja kaznivo dejanje, zlasti še, ker sedanje besedilo o prekrških v bistvu opisuje tudi sedanja kazniva dejanja. Opredeliti je treba tudi odgovornost, kaj se zgodi, če zakon kršijo državni organi, vključno z inšpekcijami. Premalo jasno je razmerje, kaj je sanacija obstoječega stanja, kaj pogoji za nove naložbe in posege. Jasno mora biti določeno, da zakon velja tudi za tiste, ki so bili do sedaj izvzeti, na primer TO (vojska) in policija. Vsa soglasja naj poleg ministra (ministrstva) podpiše tudi pristojen zavod. Glede rokov o trajanju sanacijskih programov je sedanje določilo takšno, da omogoča podaljševanje v nedogled. Določiti je treba najdaljše časovno obdobje za sanacijo, sicer je posledica zaprtje, oziroma prenehanje sporne dejavnosti. Monitoring naj zajema še sezname odlagališč, čistilnih naprav, sezname nevarnih snovi (zdravila, kmetijska zaščitna sredstva), sezname črnih gradenj, razvrščenih tako, da bo jasno, katere je moč sanirati in legalizirati in katere ne. Vsi podatki o okolju so javni. Letno poročilo naj gre v obravnavo tudi pred sprejetjem, da lahko dajo mnenja in pripombe tudi nevladne organizacije, šele potem ga sprejme DZ. Jasno je treba določiti, da se ekološke takse namensko uporabljajo za reševanje ekoloških problemov. Posebno določilo naj zaveže vse onesnaževalce, da sprejmejo v čim krajšem roku pravilnike, ki bodo določali, na kakšen način si lahko nevladne organizacije ogledajo posamezne primere onesnaževanja. Pravilnik mora dopuščati tudi možnost meritev in analiz, jemanja vzorcev s strani nevladnih organizacij (seveda jih morajo te naročiti oz. dati v postopek pri pristojnem zavodu). Predlagamo tudi, da je - da bo svet imel večjo težo - predsednik nacionalnega sveta po položaju predsednik republike ali (alternativa) predsednik državnega sveta. Poudarjamo, da smo podobne pripombe dali že ob prejšnjem postopku. Želimo, da dobimo odgovore oz. pojasnila, prosimo pa tudi, da bi smeli svoje predloge zagovarjati v pristojnem odboru DZ. Za 10 SEG KAREL LIPIČ ODGOVOR V 13. številki NOVE DOBE, dne Sl. marca 1993, je na 7. strani u članku PASTI IN PREDNOSTI avtorja Aneja Sama, zapisana tudi trditev, da novinar Oslobodje-nja Isnam Taljič „ŽIVI V MURSKI SOBOTI, MATERIALNO IN STANOVANJ. SKO PRESKRBLJEN OD SOBOŠKEGA VESTNIKA ...“. Kot odgovorna oseba v Podjetju za informiranje, ki je izdajatelj Vestnika, obveščam javnost, da je avtor članka zapisal laž. Z reševanjem stanovanjskega problema Is-nama Taljiča naše podjetje nima in ni imelo nobene zveze, niti nas kolega Taljič nikoli ni zaprosil za kakršnokoli pomoč pri reševanju svojega stanovanjskega problema. Kar se tiče materialne preskrbljenosti Is-nama Taljiča pa v pojasnilo samo toliko, da mu uredništvo Vestnika plačuje objavljene prispevke po kriterijih kot vsem drugim honorarnim sodelavcem. PODJETJE ZA INFORMIRANJE MURSKA SOBOTA Direktorica IRMA BENKO Sedaj pa sem čital v vašem časopisu NOVA DOBA z dne 7. aprila na strani 8 in 17 obširni članek z napisom: ZNANJE PROTI NASILJU, pod tem napisom pisec opisuje slučaj nekega izobraženca z imenom Anton Grašič - Savo, ki seje s svojo izobrazbo uspel povzpeti v partizanski vojski do višjega, vodilnega organa ter s svojim junaškim nastopom proti Nemcem za našo vojsko odločilne koristi! Na zadnje v istem spisu omenja, da je isti človek radi navskrižja s KP še odslužil kar vrsto ARE-STN1H objektov! če se torej sedaj sme, odnosno je dovoljeno, omeniti krivdo nekega člana iz organizacije KP, opiše njegove krivde za škodo, ki jo nekdo trpi zaradi njegove napake ali brutalnosti, imam tudi jaz kaj pripomniti o podobni zadevi ali izkustva iz življenja v partizanih, od koder izhaja tudi moja, sedaj nepriznana invalidnost, katere mi moj vodilni član KP ni priznal, čeprav imam priznanje delovanja v partizanih od 1. 2. 1944 do 15. 5. 1945 z dvojno dobo! FELIKS OFI, Selnica ob Dravi DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI CELJE Na članek vaše novinarke Lekič Ksenije, kije bit objavljen dne 7. 4- 1993, bi radi objavili oz. prikazali resnično stanje živalskega azila v Mariboru, katerega vodi že vrsto let in ga je tudi ona, to je gospa Baumanova, ustanovila z velikim žrtvovanjem in trudom. Vseskozi smo bili priča njenega dela in skrbi, da je sploh lahko zaživel ta azil, ki je edini t; Sloveniji. Namesto da bi bili zadovoljni in hvaležni g. Baumanovi, pa jo gotovi ljudje ovirajo, kjer le morejo in spodkopavajo njeno plemenito delo. Mi smo že več psov pripeljali v ta dom za živali, ker pač v Celju nimamo azila za živali. G. Baumanova je z veseljem sprejela naše pse in jih tudi kmalu oddala dobrim ljudem. Tako smo bili priča dogajanja v tem domu, ki je lahko vsem Sloven-čem v ponos, da sploh imamo en sam azil za živali, ki trpijo pri nas. Azil je bil lepo urejen, psi so bili lepo hranjeni in tudi muci-kam ni nič manjkalo. Vsaka je imela oz. še ima svoj kotiček in blazinico. Da pa pri taka^eliki količini mačke zbolijo, posebno, če prinesejo ljudje že bolne in izčrpane živali. Imajo živinozdravnika, ki prav lepo skrbi za nje. Zato se nam zdi zelo neodgovorno in grdo, da opravljajo g. Bau-manovo, ki je srce tega azila. Koliko potov, koliko volje je imela, da je postavila, sicer s pomočjo dobrih ljudi to, na kar smo lahko ponosni v Sloveniji. Pa ne, da ji ti dotični ljudje mečejo polena pod noge in jo žalijo iz nevoščljivosti. Tudi pomagala nam je, posebno, ko je dobila živalsko hrano iz Avstrije, nas je poklicala, da smo lahko tudi našim živalim dali priboljšek, ki jih imamo po privatnih hišah, oz. pri ljubiteljih živali. Vsi ti ljudje, ki Baumanova kritizirajo, naj ji raje pomagajo, saj s tem pomagajo našim revnim živalim. Tudi novinarka Lekičeva bi se naj prej prepričala, preden je svoj članek objavila tako pristransko. Se naprej bomo delali in pomagali g. Baumanovi, da bodo imele naše trpinčene živali svoj skromen dom. MELITA FURLANI ŠOLSTVO IN NEZGODE: Anekdota z naslovom „Stara in nova šola" iz knjige Besedna umetnost dr. Silve Trdina bi bila ravno pravšnja za začetek na-slovnega pisanja. Takole pravi: Ko se je po prevratu (leta 1918) toliko govorilo o novi odrski maniri, o novem načinu in novi šoli igranja, so vprašali našega velikega trageda Ignacija Borštnika, če je za staro ali za novo. Borštnik je odgovoril: „Nisem navdušen za staro šolo in tudi za novo ne; jaz sem navdušen za - dobro šolo." Dobrih, prijaznih, predvsem pa bolj prisrčnih šol si želimo tudi ostali. Prav takšni naj bi bili mentorji, starši in družba. So pa šole v zadnjem času pravo odrsko prizorišče številnih tragedij. Spomnimo se na nedavni dogodek pod Pancami, šolo v naravi, kjer so se otroci znašli pod traktorsko prikolico, tam nekje na Rogli so pozabili enega učenca, tu in tam je potrebno katerega „oklofutati“ ali mu vsaj vreči šop ključev v glavo ...In kdo so ti junaki? Upamo o tem spregovoriti? Nekateri se še dobro spominjamo okrogle mize v Cankarjevem domu. Leto dni je že tega. Naslov teme je bil Otrok in družina . .. Govorilo se je pa o plačah šolnikov, kar so lahko spoznali tudi gledalci ob TV aparatih. O prepiru med programi Zavoda za šolstvo in istim ministrstvom. Najbolj sem si zapomnila stavek, ki ga je javno spregovoril eden izmed vodilnih mož v šolstvu. Takole je dejal: „ Nekateri učitelji in učiteljice so takšni, da jim jaz ne bi zaupal niti slike svojega otroka'- kaj šele njega . . . ! To pa spoznavamo tudi starši. Zaenkrat zamolčimo ime šole - samo zaradi tistih redkih mentorjev, ki še premorejo nekaj topline in imajo željo biti dobri učitelji in vzgojitelji. Ravno zato, da ne bodo vrženi v isti koš kot tisti, ki se premalo zavedajo svoje odgovornosti, so grobi in nevestni. Premalo plačani. Dve leti je od tega, ko se v šoli za hude bolečine mojega otroka, kljub stokanju in vidnimi znaki, ni nihče zmenil. Ob prihodu domov je bil potreben takojšnje zdravniške pomoči. Bil je samo "operiran,,. Nekaj časa je pač izostal od pouka, dalj časa ni telovadil v šoli, pa se je učiteljica iz bolezni za nameček posmehovala z zelo neposrečenim izrazom, ki so ga prevzeli še učenci... Vmes je prišlo še nekaj vsakdanjih malenkostnih poškodb, med drugim tudi od udarca žoge, ki ni bila kar dolgo odpra- vljena. Žoga - krogla je bila poslana s strani učitelja telovadbe. Pa ni bil namenjen mojemu otroku. “Pravega,, je zgrešil. Mirni imajo pač smolo, medtem ko jo znajo razgrajači poceni odnesti. Nedolgo tega pri padcu v telovadnici in stokanju ni bilo časa, da se roka pregleda. Potrebna je bila naša intervencija - odhod v bolnico. Mavec z roke še sedaj hranimo, saj so na njem podpisi sošolcev. Pravkar smo zopet dobili otroka iz bolnišnice, kjer je za spremembo preživel velikonočne praznike. Pred njimi se je vrnil iz šole z veliko oteklino in bolečinami v glavi, slabostjo - komaj je našel pot do doma. Na srečo mu je pomagal sosed. Da, to se je zgodilo na isti šoli - sto metrov oddaljeni od Zdravstvenega doma. Pri trenutni nezavesti so otroku celo priskočili na pomoč. Polagali so mu mokre obkladke iz toaletnega papirja. Vsaj tega premorejo. Niti učitelju telovadbe niti razredničarki ali kateremu koli se ni zdelo vredno, da bi se otroku posvetil. Da bi pomislil, če je otrok sposoben za na avtobus. Kako jim ni bilo nerodno poslati iz šole tako poškodovanega otroka. Ni dolgo tega, kar je izostal od pouka zaradi znanih zimskih prehladov. Ker potem ni prinesel naročene stvari ali izpolnil neke naloge, mu je razredničarka vpisala minus, če se ne moti, celo enico v redovalnico z obrazložitvijo: "Zakaj so pa telefoni?,, Isto učiteljico sprašujem: “Zakaj so telefoni na šoli? Kje je bil zadnjič tisti telefon, na katerega je mislila?,, Otrok je odličen učenec. Na prvih govorilnih urah sem bila tako nadrla, da sem učiteljico prosila, naj se preneha dreti - potem ostanem, sicer odidem. Zmogla je opravičilo, če ne bo kaj izrednega, je nimam več namena videti. Podobne probleme imajo tudi starši sošolcev mojega otroka. Neka mamica mi je povedala, da se že sedaj boji, da bo njen otrok naslednje leto dobil ravno to učiteljico za razre- dničarko. čudno, kakšne pogovore imamo starši. Sole, takšne ali drugačne, z novimi ali starimi programi ob takšnih mentorjih ne bodo nikoli dobre. Pridružujem se mnenju znanega dr. Ruglja, ki pravi, da bi morali za mesec dni razformirati vse osnovne in srednje šole. Tako bi bili avtomatično izključeni vsi učitelji. Nato bi v službo vzeli le tiste, ki so sposobni učiti otroke tudi s svojim zgledom. Za manjkajoča mesta bi, če bi bil imenovan za šolskega ministra, pripravil tečaje. Ti učitelji bi bili boljši od sedanjih ... Med tem, ko smo praznike preživljali na rednih obiskih pri otroku, smo si mislili: "Hvala bogu, da ni bilo še hujše!,, Da,' tako se godi na eni izmed šol v Sloveniji. Bojim se pa, da se bodo tresle hlače marsikaterega ravnatelja prav v strahu, da gre za njegovo šolo. Zahtevamo polno odgovornost naše šole! RIJA JAVNI POZIV! Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije poziva poslance Državnega zbora Republike Slovenije, da z vso odgovornostjo proučijo predloge amandmajev, ki jih je ZSSS posredovala k spremembam in dopolnitvam zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Minimum naših zahtev je, da se premalo izplačane plače v primerjavi s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami dejavnosti upoštevajo pri lastninjenju podjetij! Moralno, politično in pravno nevzdržno je, da bodo posamezniki udeleženi v procesih privatizacije trikrat - kot razlaščenci, kot zadružniki in kot državljani; delavci ki pa so družbeno premoženje ustvarjali - tudi na račun premalo izplačanih plač, pa naj bi se zadovoljili z drobtinicami. Sedanje razmere na področju lastninjenja so posledica neodgovornega in nepravočasnega odziva oblastnih organov na urejanje teh procesov. ZSSS je namreč ves čas opozarjala, da bo do takšnih ekscesov, kakršni se dogajajo sedaj, prišlo. če naši predlogi ne bodo upoštevani, je predsedstvo sklenilo, da bo takoj začelo postopek za zbiranje podpisov za zakonodajni referendum, s katerim bo predlagalo odpravo za delavce najbolj krivičnih določb zakona. Predsednik ZSSS DUŠAN SEMOLIČ PRIPOMBE MINISTRSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR Pošiljamo nekaj pripomb na ugotovitve, sklepe in priporočila študije o Slovenskem ekološkem projektu (Stanleg Consul-tans, INC. Februar 93). Predvsem ugotavljamo, da je osnova še vedno „ljubljanski“ projekt, ki je delno razširjen na Maribor in Videm-Krško. Kar zadeva čistilne naprave za mesta, sodimo, da bi morali vključiti Celje, saj je od tega, če bo ta zgrajena, odvisna usoda HE Vrhovo (in vseh drugih na spodnji Savi). Neočiščena Savinja bo namreč toliko vplivala na kakovost reke Save, da HE Vrhovo ne bi smela delati, če bo ta država seveda spoštovala lokacijski odlok, sprejet še v prejšnji državi Jugoslaviji. Kar zadeva sanacije, bi moralo svoje mesto dobiti tudi degradirano območje dela Koroške (Mežiška dolina). Kar zadeva gradove, bi bilo veliko bolj umestno, če bi namesto Ljubljanskega gradu projekt zajemal Zgornji in Spodnji (Mestni) celjski grad. Oba ta gradova sta v zgodovini Slovenije veliko pomembnejša. Ne nazadnje je Ljubljana tudi dovolj gospodarsko močna, da svoj grad obnovi sama. Študija niti z besedo ne omenja slovenskega morja. Kot da smo država brez izhoda na morje. IN še na koncu: v širšem smislu programa, za ojačitev in usposobitev Ministrstva za okolje in prostor predlagamo, da se del denarja (dotacija) uporabi za dograditev in obogatitev mreže slovenskih nevladnih ekoloških organizacij. To bi bil lahko model, kako je treba za takšne organizacije skrbeti v demokratičnih evropskih državah, ki so še nedavno bile f bistvu socialistične. Naše pripombe bomo poslali tudi gospodu Helmutu Schreiberju iz Svetovne banke. Ekološki pozdrav! KAREL LIPIČ, Ljubljana [SSVOBODNA obveščevalnih služb Andreotti pričal pred sodiščem Kaj se je dogovoril z mafijo? Bivši italijanski sedemkratni predsednik vlade se je bled in napet pojavil pred senatno komisijo. Njegov položaj se je znatno poslabšal, ko so iz Palerma prispeli dodatni papaji z zapisniki zaslišanj dveh mafijskih izobčencev Buscetta in Mannoie. Bivša mafijca trdita, da se je Andreotti večkrat sestajal z glavnimi voditelji sicilijanske mafije, vendar z njimi ni dosegel trdnega dogovora, tako da je pozneje začel proti mafiji z ostrimi ukrepi. Mafija mu je zaradi tega zagrozila, da volilnih glasov, ki jih kontrolira, ne bo več dajala demokristjanom, temveč socialistom. To se je leta 1987 tudi zgodilo, vendar ni bistveno spremenilo politične slike. Mafija je po pričevanjih v tem obdobju pomagala tudi Radikalni stranki Marca Pa-nelle. Po izjavah mafijskih izobčencev je bil glavni Andreottijev človek na Siciliji Salvo Lima v tesnih stikih s „Coso Nostro". Ne trdita, da je Andreotti direktno prejemal naloge od mafije, dopuščata pa možnost, da so zahtevki „Cose Niostre" prihajali preko Lime skupaj z ostalimi političnimi zahtevami volilnega telesa na Siciliji, ki je podpiralo demokristjane. Nekdanji demokrščanski predsednik Sicilije Piersanti Matarella naj bi bil ubit zato, ker je prekinil predhodno zvezo z mafijo in zato, da Andreottiju naredi uslugo. V korist Andreottiju naj bi bil tudi uboj novinarja in tajnega agenta Mana Pecorellija in prefekta Palerma generala Carla Alberta Dalla Chiesa. V rokah sta menda imela dokument, ki je dokazoval, da so »Rdeče brigade" ubile bivšega predsednika vlade Alda Mora po naročilu demokristjanov. Andreoti je vse obtožbe zavrnil. Po njegovem ob stalnem policijskem spremstvu sploh ni imel možnosti sestajanja z mafijskimi šefi. Sodnike je obtožil, da so namerno manipulirali s pričami, saj bi lahko mafijski par, ki že leta sodeluje s sodstvom, te podatke povedal že prej, ne sedaj, ko so »potrebni". HOROSKOP stvo, ki vas je pestilo do sedaj in zaviralo vaše delovanje, bo izginilo, zamenjalo ga bo večje notranje ravnotežje. Finančni položaj ne bo najboljši. Srečne števce: 2, 3, 8, 15, 21. Oven 21. 3.-20. 4. Naj vas ne zajame panika, kajti prihodnost vam bo prinesla mirnejše in ugodnejše čase. Aktivni boste, v dobri intelektualni kondiciji, pripravljeni za večje akcije in podvige. Potrebujete pa družbo svojih prijateljev, ki vas znajo in želijo razvedriti. Srečne številke: 3, 4, 7, 12, 26. Bik 2!. 4.-20. 5. V ljubezni bodo odločali tre-nutki, kijih s partnerjem preživita sama, najpomembnejša bo iskrenost, morda bi bilo dobro, da se pogovorita tudi o nekaterih nedorečenih dilemah. Varujte se ljubosumja. V službi se vam napoveduje trdo delo. Srečne številke: 1, 4, 7, 13, 22. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Uvojct E& Teden, ki je pred vami, se bo slabše začel, zato pa zelo dobro iztekel. Poslovni odnosi se bodo umirili, vaše družabno življenje bo intenzivnejše, preplavil vas bo optimizem in razmišljanje o prihodno- sti. Do partnerja ohranite pozornost, Srečne številke: 2, 5, 8, 19, 21. Rak 22. 6.-22. 7. Negativni, vplivi, s katerimi ste se ubadali v zadnjem tednu, se bodo preusmerili v umiritev in udobnejše odnose, službene in zasebne. Skušajte se ravnati po okvirnih načrtih, da ne boste zamujali in delali nepotrebnih napak. Zdravje je na udaru. Srečne številke: 1, 3, 8, 15, 29. Lev 23. 7.-23. 8. V rokah držite adute, a izki ristili jih boste le, če vam b dano trezno oceniti položaj. V Iji bežni postaja zanimivo, odločiti « morate, če si spremembo res želit Možno je, da se bo razplamtela stai ljubezen, lahko pa ostanete zvesti si danji. Srečne številke. 4, 5, 9, 10, 2 Devica 24. 8.-23. 9. Po nekaterih razpletih, ki ji BnB že dalj časa pričakujete, bosi začutili veliko olajšanje. Nezadovol Tehtnica 24. 9.-23. 10. Negativni razvoj dogodkov van ______I je mešal štrene, za katere st bili prepričani, da ste jih dobro spre dli. Z glavo v zid se ne splača za letavati, poskusite še po diplomat ski poti, predvsem z večjim taktom V ljubezni ravnajte previdno, nežm in ne prehitevajte. Srečne številke: 4 5, 9, 13, 28. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Za ljubezenske akcije, srečanja ■HUB in zaupne pogovore bo najugo- dnejši začetek tedna, kasneje bo manj priložnosti, kajti težišče se bo prevesilo na poslovno področje in nekatere rutinske obveznosti, čas za varovanje skrivnosti se je iztekel. Srečne številke: 1, 5, 6, 14, 25. Strelec 23. 11.-21. 12. PVV Služba vas bo pretirano obre-uJhl menjevala, vi pa ne boste znali izpreči in v tem boste delali napako. Trenutno bi se vam prilegla sprostitev, najdete jo lahko v dobri in zani- mivi druščini. V finančnem položaju še ne bo bistvenih sprememb. Srečne številke: 2, 7, 8, 14, 26. Kozorog 22. 12.-20. 1. |^jj če načrtujete pomembne raz-■tfl govore, poslovna srečanja ali krajša potovanja, jih čimprej opravite, saj bodo že konec tedna vaše možnosti precej manjše. Izognite se nepotrebnim srečanjem, naporom in živčnosti. Ostanite doma in mirujte. Srečne številke: 1, 3, 8, 16, 22. Vodnar 21. 1.-19. 2. Manjka vam optimizem, na odnose s sodelavci, prijatelji, tudi s partnerjem, bi morali gledati z vedre strani. Nejevoljo si ustvarjate predvsem sami z lastnim razmišljanjem in delovanjem. V ljubezni niti ne bo tako slabo, lahko pa bi bilo precej boljše. Srečne številke: 5, 6, 9, 17, 26. Ribi 20. 2.-20. 3. £w|i Vstopate v mirnejše obdobje, ■“ki vam bo dokaj ustrezalo, saj trenutno niste razpoloženi za druženje in nove izzive. Ritem življenja si boste odrejali sami in počeli, kar želite. Pri tem pa ne smete pozabiti spletkarskih dogajanj v burni ljubezni. Srečne številke: 2, 4, 7, 14, Polemika Milijoni v prazno F A G G ODPELEK ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO INŠTITUT ZA ZDRAVSTVENO HIDROTEHNIKO LJUBLJANA Mag. Herman Rigelnik Predsednik državnega zbora Spoštovani gospod predsednik Po dogovoru vam pošiljam kratek povzetek razgovora z dne 2. 3. 1993. Namen tega prispevka je, da s konkretnimi primeri opozori na skrajno neracionalno, škodljivo, strokovno napačno porabo investicijskih sredstev na monopolnem infrastrukturnem področju komunale, zaščite in izkoriščanja voda. V tem dopisu navedeni primeri dokazujejo, da se z državnim denarjem na področju infrastrukturnih dejavnosti zaščite in izkoriščanja voda zelo slabo gospodari. Pretežen del investicijskih sredstev za navedene napačne investicije se napaja iz republiškega, občinskih proračunov, iz monopolnih vodarin in iz bančnega kapitala. Nihče ne odgovarja za grobe nepravilnosti in nepotrebno zapravljena velika sredstva. Nosilci strokovno pravilnih in racionalnih rešitev pa se izločajo iz procesa. O tej problematiki smo že večkrat pisno in argumentirano obvestili pristojne ministre (Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Skupščino mesta Ljubljana, itd.) doslej brez zadovoljivih rezultatov. Po našem mnenju obstajajo zg omenjane in spodaj konkretno navedene nepravilnosti naslednji vzroki: - Nezadostna strokovnost obstoječega republiškega (in občinskega) upravnega in bančnega aparata, ki se kljub lastni nestrokovnosti ne poslužuje dovolj (ali pa se povsem neselektivno poslužuje) obstoječega znanja, ki obstaja. - Dejstvo, da se te vrste investicij (preskrba s pitno vodo, kanaliziranje in čiščenje odpadnih voda, itd.) financirajo iz proračuna, iz bančnih kreditov in iz monopolne cene komunalnih storitev, zmanjšuje interes merodajnih činiteljev za investicijsko in pogonsko gospodarnejše rešitve. - Prevladujoč vpliv voluntarističnega o-bravnavanja ekoloških problemov, ki v javnosti prevladuje in nestrokovnost odgovornih institucij, omogoča vse vrste špekulacij in neupravičenih zaslužkov pri reševanju aktualnih ekoloških problemov. - Ekološka tehnologija sodi med najbolj propulzivne gospodarske dejavnosti z vsemi atributi tudi negativne komercializacije ekoloških problemov, ki jih bolj zanima dobiček, kot racionalno in učinkovito reševanje problemov. V tem pogledu tudi tuja posojila niso brez negativnih učinkov, saj posojilodajalce pogosto bolj, kot reševanje naših ekoloških problemov, zanima plemenitenje vloženega kapitala. - Žal je mogoče opaziti negativno komercializacijo ekologije celo na znanstvenem področju. Namesto konkretnih rešitev se pogosto vzbuja neutemeljen ekološki preplah, ki povzroča skrajno neučinkovito porabo sredstev. Ocenjujemo, da seje ir preteklih 10-letih zaradi opisanih nepravilnosti nekoristno zapravilo na obravnavanem infrastrukturnem področju preko 160 milijonov DEM. Navajamo samo nekaj večjih primerov: - Zaradi strokovno neutemeljenega preplaha zaradi onesnaženja pitne vode na Dravskem polju se je kljub argumentiranim strokovnim opozorilom Inštituta za zdravstveno hidrotehniko FAGG, porabilo preko 20 milijonov DEM za neučinkovita sanacijska dela. - Za izgradnjo čistilne naprave za odpadne vode Ptuja je zaradi strokovno napačnih rešitev, kljub argumentiranim opozorilom, porabljenih preko 15 milijonov DEM. - Kljub temu, da je problem prašičje farme v Podgradu rešen na evropskem nivoju (večina evropskih rešitev je na nižjem nivoju), se farma ukinja. Stroški za preselitev farme znašajo vsaj 5 milijonov DEM, ne upoštevaje izgubljenih že vloženih sredstev in zmanjšane proizvodnje mesa. - Rešitev odplak prašičje farme v Dražen-cih, ki so jo izvedli tuji strokovnjaki (s pomočjo inozemskih kreditov za 6 milijonov DEM), je pri 10-krat slabšem učinku pogonsko 10-krat dražja od izgrajenega sistema v Podgradu. Ta pa se zaradi napačnih odločitev pristojnih republiških organov popolnoma neutemeljeno opušča. - Za strokovno neosnovane rešitve preskrbe s pitno vodo Ljubljane (vodarna Jarški Brod in Iški vršaj) je bilo porabljenih po oceni vsaj ca 50 milijonov DEM. - Reševanje preskrbe s pitno vodo Kopra in Krasa je bilo in je še vedno (kljub argumentiranim opozorilom) strokovno pomanjkljivo koncipirano, zaradi česar so bila do- slej že porabljena nesorazmerno velika sredstva (600 m visoko črpanje vode na kraško planoto) z investicijskimi stroški po oceni preko 50 milijonov DEM. - Strokovno potratna gradnja čistilne naprave za odpadne vode Velenja z nizkimi učinki je zahtevala vsaj 5 milijonov DEM večje investicijske stroške od potrebnih itd. (Kljub argumentiranim opozorilom). - Strokovno nepremišljena izgradnja Mariborskega vodovoda in neučinkovito preprečevanje kontaminacije pitne vode je nepotrebno povečala investicijske stroške za ca 10 milijonov DEM. • Izvedba ekološko, tehnološko in ekonomsko nedognanih projektov čistilne naprave za odpadke Celja bo podražila gradnjo vsaj za 10 milijonov DEM. - Ekološko in ekonomsko neutemeljene rešitve preskrbe s pitno vodo Celja so povečale investicijske stroške vsaj za 10 milijonov DEM. - Poseben problem predstavlja tudi strokovno - ekonomsko napačen republiški odlok, ki pogojuje izgradnjo vseh čistilnih naprav na Savi in Savinji pred izgradnjo HE Vrhovo. Takšne odločbe, ki objektivno niso materialno izvedljive niti so ekološko smiselne, zavirajo gospodarski razvoj in onemogočajo učinkovito reševanje ekoloških problemov. S tem smo našteli le nekaj primerov, ki jih lahko argumentiramo. Problem pa je v tem, da se opisana praksa neupoštevanja racionalnejših in argumentiranih rešitev nadaljuje na nivoju upravnega aparata, investitorjev, bank, žal pa v znatni meri tudi na znanstveno raziskovalnem področju. Raziskovalna sredstva se uporabljajo na tem strokovnem področju neselektivno s pretirano usmeritvijo v tako imenovane "temeljne,, raziskave, ki so v mnogih primerih vprašljive po vsebini, po rezultatih, pa tudi po prispevkih k temeljni znanosti. uaveaeni in arugi prtmert, ki oi zan-tevali znanstveno podprto reševanje problemov, v financiranju uporabnih raziskav, niso našli praktično nobene podpore. Pri investitorjih obravnavanih infrastrukturnih investicij je mogoče tudi opazovati, da se raje povezujejo z nosilci (domačimi in tujimi) neselektivno uvoženih tehnologij kot, da bi upoštevali domače preizkušeno in dokazano znanje. Med takšne primere sodi tudi ravnanje ljubljanske VO-Ka (JP Vodovod - Kana- lizacija) in Izvršnega sveta skupščine Ljubljane. Inštitut za zdravstveno hidrotehniko -FAGG je argumentirano predložil za ca 30 milijonov DEM cenejšo, vendar ekološko enakovredno rešitev čistilne naprave za odpadne vode Ljubljane. Kljub temu je investitor poveril reševanje projektantu, ki predlaga za 30 milijonov DEM dražjo rešitev, IZH-FAGG pa izključil iz nadaljnjega sodelovanja. Podobno se dogaja z rešitvami IZH-FAGG za ca 100 milijonov DEM cenejše in ekološko boljše reševanje preskrbe s pitno vodo Ljubljane. Enako velika investicijska sredstva je mogoče prihraniti tudi s spremembo obstoječih načrtov za razvoj preskrbe s pitno vodo Kopra in Krasa, preskrbe s pi-tno vodo Maribora, Pomurja, itd. - Poseben problem predstavljata tudi nezadostna strokovnost in nezadostna koordinacija med posameznimi ministrstvi, zaradi česar prihaja do nedopustnega zavlačevanja strokovno nespornih rešitev, ki zahtevajo hitro ukrepanje. Primer: Maribor pije, zaradi omenjene neusklajenosti in nestrokovnosti na upravni ravni, že več ko eno leto onesnaženo vodo, čeprav je mogoče onesnaženost takoj odpraviti praktično brez stroškov. Vzrok je neučinkovito birokratiziranje. Podobnih primerov bi lahko našteli še več. Da bi odpravili opisane nepravilnosti, bi bilo po našem mnenju: 1. Izboljšati strokovno usposobljenost in zmanjšati pretirano birokracijo sedanjih u-pravnih postopkov. 2. Enako velja za banke, ki na tem področju nimajo potrebne strokovnosti, zato se podpira financiranje ekološko in ekonomsko zgrešenih investicij. (Ljubljanska banka in njeni eksperti so na primer podprli financiranje č. n. Ptuj, Velenje in Ljubljana). 3. Ker je objektivno dejstvo pomanjkanje ustrezno usposobljenih strokovnih kadrov, je potrebno zagotoviti bolj produktivno sodelovanje kompetentnih strokovnjakov in predvsem tistih univerzitetnih inštitucij, ki pokrivajo obravnavano strokovno področje, in bi morale v večji meri, kot doslej, prevzeti strokovno odgovornost za ključne rešitve na obravnavanem področju. Predstojnik inštituta Prof. dr. ing. MITJA RISMAL Ne gre le za Babji ložič (12) Člani budimpeštanske skupine OF1944 (pred študentsko menzo, v bližini svojega shajališča in v času, ko naj bi jih Bojan Iskal v Budimpešti). Od leve k desni: Franc Pentek, Ljubica, štud. iz Srbije, Koloman Žibrik, Anica Gregorc, Mica Štucin, Štefan Mesarič, Rudi Čačinovič in Dušan Gabrijelčič. Bojan v svojih »Spominih itd.“ (nadaljevanje 3, stolpecl) pravi: 1. „Kot sem že predhodno omenjal, so v Odrancih v Prekmurju že pred mojim prihodom imeli precej močno organizacijo OF s 5 članskim odborom in 2. Naša skupina se je torej že v januarju leta 1944 pojavljala prek Mure v ravninskem delu Prekmurja". Potemtakem sta ti dve trditvi kot na dlani v nasprotju z dvema Bojanovima trditvama: Adi. da v Prekmurju do njegovega prihoda od OF ni bilo nič in Ad2. da so se (Bojanova skupina op. P.) že v januarju pojavljali prek Mure, ko pa so še najmanj 12. februarja 1944 bili v Medjimurju! Takšno protislovje je očitno tudi v Bojanovi trditvi, da „smo v marcu 1944. leta poslali v Budimpešto Staneta Simoniča, ki bi dogovor z Rakušo lahko najbolje realiziral, saj sta bila osebna znanca ... V pogovoru s Štefanom Kuharjem sem od njega tudi izvedel, da v Budimpešti obstaja neka skupina simpatizerjev OF, ki so jo sestavljali nekateri tamkaj živeči Prekmurci, vključno Rakuša. “ Potemtakem naj bi podpisani Bojanu to pripovedoval (nadaljevanje 1, stolpec 6, op. p.) preden so marca 1944 v Budimpešto poslali Simoniča, čeprav je Bojan malo prej, v istem 4. nadaljevanju, stolpec 1, zapisal: „16. aprila 1944 leta (!) smo dobili stik s Štefanom Kuharjem - Petrom v Puconcih." Ne glede na to, kako je Bojan skregan s svojimi izjavami, da o dejstvih in pisnih dokazih še ne govorim, je nesporno, da mu tega nisem in mu med vojno nikoli ne bi pripovedoval. Tega Bojan ni zvedel niti od Juša niti od Mirana. Kvečjemu šele po vojni! Neresnične, da ne rečem prav smešne, so številne trditve v Bojanovih spominih na partizansko leto 1944 v Prekmurju, ko marsikaj, kar je v Prekmurju od NOG bilo že pred njim, krat-komalo pripisuje sebi in. »svoji skupini". Tako npr. tudi vrsto postojank! »Ob mojem obisku v Puconcih je bila organizirana tudi postojanka pri Marici Gašperšič, ki je ostala v ilegali vse do osvoboditve," kar je neresnica. Kajti ta postojanka, s posebnim namenom in nalogami, je bila postavljena okrog Božiča 1941, Bojan pa je bil na tej postojanki precej po svojem prvem obisku v Puconcih (16. aprila 1944) in šele po njegovem srečanju z Jušem in deli njegove ter Miranove skupine, t. j. v ok- tobru 1944, pred pripravami na akcijo v Puconcuh. Resje Bojan to postojanko poimenoval TV - 1. Po čigavem nalogu in kdaj mi ni znano. »Prvo postojanko smo postavili... pri Jožku Brumnu, trgovcu v Murski Soboti, že marca 1944," je zapisal Bojan v 4. stolpcu, 3. nadaljevanje svojih spominov, kar je navadno ponarejanje resnice. Podobno kot tisto, da je »že sredi marca 1944 bil sestavljen odbor OF za Mursko Soboto." Kajti Jožko Brumen je bil že kar 1924 leta trdno zasidran v tedanji organizaciji NOG, hkrati pa še v vzporedni, lahko rečemo dopolnilni (humanitarni) organizaciji, ki ni bila »rdeča pomoč". Ob tem je pri Brumnu že od takrat bila tudi postojanka (nemalokrat le prehodna za ilegalne prebežnike!) Prva pa šele za Bojana ob njegovem prihodu 1944! Okrajni odbor OF Murska Sobota pa je bil ustanovljen poleti 1943, ko Bojana še ni bilo v Prekmurju! Dalje prihodnjič §tefan Kuhar 19. STRAN 21. aprila N0VJ!a90BA Resnica o finančnem kraljestvu Dafine Milanovič Stampedo srbskih varčevalcev Pravnemu svetovalcu Dafine Milanovič so preprečili prenos milijona in pol nemških mark v tujino, medtem ko je srbska »čudodelna bankirka" kupila beograjsko Slavijo in podzemeljsko železniško postajo na nečist način, najverjetneje s podkupovanjem. Ko je Jezdfmir Vasiljevič, do pred kratkim ugledni srbski bankir, pobegnil preko Madžarske v Tel Aviv, ga je njegova jezna tekmica Dafina Milanovič, lastnica „Dafiment banke" obtožila stra hopetnosti, izdaje njegovih varčevalcev in srbskega naroda sploh. Izjavila, je da kaj takega sama ne bi nikdar storila, sicer pa tudi brodoloma svoje banke ne bi dopustila, kar pa je doletelo Jezdi-nega „Jugoskandika". Resnici na ljubo, Dafina Milanovič je 5e zmeraj v Srbiji, pač pa se njena bankirska finančna ladja resno maje. Tudi njej ni uspelo premagati občutka strahu in je varnost preko vikenda raje poiskala v Grčiji. Vrnila se je, burja pa stresa njeno banko. Ker je imela tako znanega predhodnika, ki se v očeh varčevalcev ni izkazal, so Salterji „Dafiment banke" postali pretesni: varčevalci si vsi prizadevajo dvigniti devizno in dinarsko glavnico ali vsaj obresti. Vrste preplašenih in obupanih ljudi se raztezajo v nedogled. četudi je lastnica mirila svoje stranke, jim obljubljala vrnitev njihovega denarja, ji sedaj nihče več ne verjame, kako ji tudi bi, saj eno govori, drugo dela. Na tiskovni konferenci, na kateri seje dvigovala v nebesa, so njeni uslužbenci javnost obvestili, da se bodo obresti zmanjšale za nekaj odstotkov - kar je povzročilo Se daljSe vrste, pravi človeški stampedo v prede- lih mesta, kjer ima Dafina svoja bančna okenca. Lastnici ni preostalo nič drugega, kot da odpre Salterje na Partizanovem stadionu in začne tam izplačevati upnikom. Varčevalci so pobesneli in kar na nekaj mestih razbili izložbe in vrata njenih ekspozitur, na koncu pa so se morali sprijazniti z usodo in z večdnevnim čakanjem v vrstah ali pa si mesto v vrsti kupiti s petdesetimi nemSkimi markami. Ob dinamičnem dogajanju in paniki pa razkrivajo nekatere finančne goljufije. Prejšnji mesec so na mejnem prehodu Kelebija ujeli Miroslava Mir-janiča z milijonom in pol mark, ki jih je skuSal prenesti v tujino, carinikom je zatrjeval, da nima z odnašanjem Dafininih deviz iz Srbije ničesar skupnega, čeprav je njen pravni svetovalec. Njegov primer pa je pogojeval odkritju nekaterih drugih malverzacij: trdijo, da je bankirka podkupila Sest carinikov s Kelebije, kreditirala naj bi jih s 100 tisoč markami in jim darovala zlate ure, v zameno naj bi neovirano dopuščali reden pretok njenih deviz v tujino. Na žalost ji ni uspelo podkupiti vseh, pa so se tisti „poSteni" počutili prizadete in so Mirjaniča zaustavili. Da je spretna, tudi ko gre za poslovne prostore, je dokazala s tem, ko je uspela dobiti Slavijo v centru Beograda, načrtovala je gradnjo Epilog dogodkov pri Starem Mayrju v Kranju: Štiri leta zapora zaradi umora Kazen za dobro delo Lani, malo po Miklavževem, je osemnajstletnemu Damjanu Nagliču »padel mrak na oči*, podkrepljen z alkoholom je pri Starem Mayrju naredil križ čez stričevo nasilništvo, žalitve in maltre-tiranja. Ko se je noč prevesila v jutro, je odšel domov po nož in se zaobljubil, da bo s stricem, 25-letnim Ljubomirom Marušičem enkrat za vselej poračunal. Uboj Ljubomira Marušiča je imel v Kranju in na Gorenjskem velik odmev. Med poznavalci razmer pa je bil samo pričakovana posledica grdobij, ki jih je 25-letni Ljubomir povzročal sorodnikom in okolici. Vsled tega se je javno mnenje opredelilo za eksekutorja in ne žrtev. Nesrečni Damjan naj bi »opravil dobro delo", s sveta naj bi spravil »barabo*, kije trpinčila vse okrog sebe, je bilo slišati, in zdaj naj bo kaznovan, ker je opravil dobro delo ... S tem smo želeli samo približno opisati razmere, ki so osemnajstletnika silile, da je vinjen odločil, kaj bo storil. In storil. Prav razčlemba razmer in mladostnikovo stanje so sodnemu senatu, ki ga je vodil sodnik Anton Šubic, vzele največ časa pri odmerjanju pravične kazni. Ne gre namreč, da bi si vsak jemal pravico obračuna. Odvetnik Janez Hočevar, obtoženčev zagovornik po službeni dolžnosti, je sodnemu senatu predočil, da gre v obravnavanem primeru v resnici za zamenjavo žrtve. Žrtev nenehnih in stalnih žalitev in grobosti je bil v resnici Damjan Naglič z materjo in ostalimi člani družine, nad katero se je znašal nekaj let starejši stric Ljubomir, Damjanu pa je v vinjenem stanju prekipelo in je zato odšel domov po nož, ki bi ga uporabil, če bi bil znova izzvan. Da je torej šlo za prekoračitev silobrana. Sodni izvedenci, psihiater dr. Marko Škulj in ekipa iz Centra za mentalno zdravljenje iz Ljubljane, ki jo je vodil prof. dr. Jože Lokar, so si bili edini, da je mladenič storil dejanje v bistveno zmanjšane prištevnosti, saj popita količina alkohola ni bila tako majhna, sodnikom pa so prepustili odločitev o tem, ali je v takšnih razmerah in stanju v resnici šlo za naklep, za katerega je Nagliča obtoževala namestnica javnega tožilca Anka Kozamernik. Po prepričanju tožilke je bil to naklepni uboj na meji skrajnega nasilništva, ki se kaže tudi v načinu, saj je obtoženi žrtev zabodel šestkrat in ji na koncu še s pestjo zabil nož v vrat. Sodni senat se je po posvetu odločil za pretežni del olajševalnih okoliščin in nesrečnega mladeniča, ki dejanje obžaluje, obsodil na štiri leta zapora. -LZ« Trgovina AGROPOLA Podove 23 Nudimo vam vse kar rabi dober kmetovalec: krmila, gnojila, orodje, stroje, cement, železo, semena... Prodajamo traktorje ZETOR, model 6911 za 12.955 DM DOBAVA TAKOJ Se priporočamo AGROPOLA tel/fax: 062/608-026 —.......... M* Dafina Milanovič, »dobrotnica vseh Srbov", najprej pa svoja: če so varčevalci podvomili v varnost svojega denarja, se je imela navado slikati z debelimi svežnji deviz »Dafinament biznis centra" sredi Sla-vije. Zanimiv Je način, s katerim se je dokopala do tega znanega beograjskega trga. Mestni očetje so se lansko jesen soočili s prazno blagajno in odločili so se vnovčiti edino preostalo, a dragoceno zemljišče. Dafmi so ponudili, čeprav je bilo interesentov ogromno, prostor na Slaviji v zameno za kredit, da bi dokončali železniški vozel in progo do Pančeva. Podpisali so protokol, ki je mestne očete obvezoval, da pospeSijo gradnjo centra, Da-fino pa, da sodeluje v razpisu za dodelitev lokacije na Slaviji?! Razpisali so torej natečaj za lokacijo, ki so jo že mesec dni prej prodali Dafmi Milanovič. Z javnim razpisom torej ni bilo nič. Poleg Slavije pa Je Dafina »pod roko" kupila tudi 10 tisoč kvadratnih metrov najatraktivnejšega prostora ob železniški postaji. Ponovno so ji na pomoč priskočile beograjske mestne oblasti. Ponudili so ji, da bi sodelovala v gradnji podzemeljske železniške postaje, v zamenjavo naj bi postala lastnica prostora okoli nje. Lažno kraljestvo Jezdimirja Vasiljeviča se je sesulo kot hišica iz kart, Dafinino se je Sele začelo rahljati. Čudodelna bankirka pa izgublja nekdanji vpliv in ni več, kar je bila, četudi Je ponovno zvišala obresti in predstavila reprizo zgodbe o sebi kot veliki dobrotnici vseh Srbov. Dvanajst let za uboja v Sevnem pri Primskovem -19-letni Andrej Verbič je ubijal sam Moril za bolšji trg Devetnajstletni Andrej Verbič, ki je po grozovitih ubojih na benzin-skih črpalkah spet spravil na noge pol slovenske policije, je pred sodnim senatom v Litiji zanikal, da bi on umoril 86-letno Marijo in njenega 51-letnega sina Staneta v Sevnem pri Primskovem. Na osnovi prejšnjih priznanj in materialnih dokazov ga je sodni senat obsodil na enajst let in osem mesecev zapora. V ND smo podrobno poročali o grozovitem uboju matere in sina, ki so ju mrtva odkrili na domačiji v Sevnem št. 16. Trupli so odkrili sosedi 30. novembra, sodni izvedenci pa so ugotovili, da je bil zločin storjen dva dni prej. Vaščane in pozneje varnostne organe je osupnila slika, ki se je ponujala ob zločinu: razmrcvarjeno žensko truplo in razstreljen moški, vse naokoli, celo visoko po zidu kri. Zločin je imel širok odmev, med ljudmi seje pojavilo mnogo najrazličnejših govoric, ki so še stopnjevale strah. Pred organi pregona pa je dolgo časa obstajala neznanka, kdo in zakaj bi naj umoril starko'in njenega sina. Za odkrivanje morilca in lov je bilo angažirano izredno veliko število policajev in celo helikopter. Policija je prišla na sled morilcu po skrbno zbranih podatkih in počasi ožila krog. Naj spomnimo, med ljudmi so se širile govorice o teroristični skupini, o skupini vojakov iz sosednje Hrvaške, o mafiji ... V resnici pa je šlo za nesrečno dušo, že v mladosti zavrženega domačina, ki seje preživljal s priložnostnim delom in bival po senikih. Po prijetju je mladenič povedal, daje moril iz sile, da ga je namreč starka presenetila med krajo. Pobil jo je z vejev-nikom, prebrskal hišo in odkril orožje. Tako oborožen je zatem počakal še sina in vanj iz bližine izstrelil iz puške. Nato se je skrival po okoliških kmetijah in se vadil v streljanju, da bi si kot ro-komavh nabral dragocenosti, ki bi jih nato vnovčil na bolšjem trgu v Ljubljani. - ez Mama je odšla s strički, ki so jo zvezali in zaprli v kletko Lj'ubezen razbila sef »Sonce mora sijati vsem enako. Pretresla me je usoda teh malih lačnih in žejnih bitij ...Nikoli ne bom sprejela dejstva, da morajo biti otroci žrtve okrutnosti, ambicije, neznanja in neumnosti odraslih." To je eden izmed mnogih manifestov Elen Renault, ki je v rojstnem Toulonu poznana kot „pasionaria". Petnajst oboroženih ljudi je po tistem, ko so vzeli za talce čuvaja in njegovo družino, 16. decembra ob 17.30 uri vdrlo v banko. Obiskovalci se spominjajo: ..Sprehajali so se po banki, kot da bi bili v njej zaposleni." Ker je bil vodjin avtomobil premajhen, da bi lahko sprejel vseh Sest kubičnih metrov denarja, so roparji odpeljali „samo“ 160 milijonov frankov. Francozi so to akcijo poimenovali za rop stoletja. Tega popoldneva Elen ni mogla srečati svojih ..sodelavcev". Sele pri gledanju TV dnevnika je sprevidela, da je Usodno srečanje: Elen in Gino njen scenarij naSel režiserje. V začetku februarja je policija preko svojih virov zvedela, da so pripravljali rop s pomočjo neke ženske iz Francoske banke. Potrebno je bilo delovati kot v primeru Alberta Sadjarija, ki je s plenom pobegnil v Južno Ameriko. Sredi februarja sta bili vodja bande in njegova vohunka aretirana. Navkljub hitri policijski akciji je bila Bank de France ob 145 milijonov frankov. Bil je to resnično rop stoletja, saj niso bili prejeti vsi storilci niti niso naSli vsega denarja. Elen se je rodila 1956 v toulonski četrti Mar Vivo, kjer otroci odraščajo ob maketah ladij. Njen oče je bil lad-jedelniSki inženir, mati pa je bila zaposlena v banki. Elen, ki v družini ni bila srečna, je na maturi padla. Z dvajsetimi leti se je z nizom pokopanih sanj zaposlila v banki. Petindvajsetletna se je zaljubila v petnajst let Starejšega moSkega, s katerim je zaplula v ne preveč srečne zakonske vode. Življenje ji je teklo med družinskimi obvezami do soproga ter hčerki Juliji in delom v banki, kjer je hitro napredovala, tako da so jo kmalu začeli klicati ..bankirka". Ko se je brez sovraštva razSla s svojim možem, je nekaj časa živela sama, nakar se je leta 1988 ponovno poročila. Zveza je trajala le tri mesece, kar je bilo dovolj, da je dobila drugo hčerko Mary. Odtlej sta ji bila otroka namen njenega obstoja. Elen pa je bila pripravljena sprejeti tudi malčke drugih zakonov „v krizi". Zaradi tega Silvija Plata-nia, svetovalka občine La Valete, noče niti sliSati za rop, v katerega naj bi bila vmeSana Elena. »Nikoli nisem spoznala bolj čudovite Zenske od Elene. Bila je privržena otrokom. Iz vsega srca smo Ji pomagali, ko je prosila za humanitarno pomoč za Romunijo," pripoveduje Silvija. V rodnem Toulonu Eleno poznajo kot borko za srečno otroštvo. Svojčas ji Je uspelo, da je na delovnem mestu zbrala prispevke vseh zaposlenih. V okviru združenja „La Valet - Romuniji" je organizirala nekaj humanitarnih kon- vojev, marca 1991 pa je v Boseju pripravila ples v dobrodelne namene. „Ker se je toliko trudila za dobro otrok, sem jo zaprosil, da se je vpisala na mojo volilno listo. TakSno dekle da bi organiziralo rop stoletja? Ne verjamem. Nekdo jo Je moral zmanipulirati. Ko sem jo videl v družbi z Ginom Lopikolom, se nisem mogel načuditi. Mislim, da sem takrat rekel: Le kako je uspelu temu pokvarjencu osvojiti tako sijajno Zensko?," pripoveduje Edmon Lafon, župan Bo-sea. Ko se je svet privadil bedi Romunije in ko so se izsuSili viri donacij, je bila Elen Renault prisiljena zapreti vrata svoje asociacije. Lansko spomlad je v nekem teniškem klubu srečala Jeana-Clauda Lopikolo, imenovanega Gino, kije v Boseju pravkar odprl trgovino z videokasetami. PriSla sta do spoznanja, da jima je skupaj lepo. Gino, prijatelj kriminalca Renea Bombaša - Nesa, Je začel sanjariti o kupih zlata, ki dremuckajo v sefih Francoske banke. Elen Je naenkrat želela pokazati, da je na tekočem z nekimi tajnostmi »trdnjave", v kateri je bila zaposlena petnajst let. Prinesla je načrt zgradbe, razpored urnih mest in kamer, ki zagotavljajo varnost. Elen je to zabavalo. Ker Je ljubila Gina, si ni mogla zamisliti, da se bo igračkanje tudi uresničilo. Kaj pa naj bi tudi delala z milioni, ko pa zasluži mesečno 25 tisoč frankov. Elen, razen tega, pripada vrsti ljudi, ki bi dali prosečemu zadnji koSček kruha ... Piše Franci Horvat Sončni zahod na Matterhornu Že smo pri prvem snežiSču, ki pa je dokaj položno. Nato pot zavije v krajšo grapo, kjer je potrebno že malce več plezanja. Drugo snežiSče obidemo po desni. Dva Francoza, ki sta nas s hitrim tempom prej prehitela, sta sedaj sedla k malici. Imela sta meh v nahrbtniku in cevko, po kateri sta pila hladno pijačo. Malo pred TESTA LEONE pa pot zavije desno. Prečka je na nekaj mestih in je dokaj nevarna zaradi krušljivosti. Na snežni vesini Je potrebno Se posebej paziti. Zaradi hudega prepiha na sedlu urno pohitimo naprej. Tu se težave stopnjujejo, potrebna je že uporaba vrvi. Napredovanje se upočasni, predvsem pri vrveh, ki na nekaj mestih olajšajo vzpon. Okoli četrte ure popoldan smo pri koči. Koča Je dobesedno pripeta na greben. Nad to kočo je Se ena, ki pa je manjSa in nosi starejši datum. V koči je že zbrana čedna druščina iz vseh vetrov. Nekako najbolj simpatična se mi zdita Američana Mark in Suzane, ki sta zdravnika Iz Filadel-phije. Navežemo zelo pristne stike, k(jub moji malce slabSi angleščini. Ko skuham juho, si jo razdelimo, prav tako nam tudi onadva ponudita svoje specialitete. Povesta, da sta prav tako namenjena prečit Matterhorn, po italijanskem grebenu gor po Hornliju pa dol. V Evropi sta že nekaj časa. Obiskala sta že nekaj vrhov, nekaj pa Se jih bosta, če bo vreme ugodno. V VOSEMITIH sta plezala v EL CAPI-TANU in HALF DOMU, pridno pa obiskujeta tudi druga znana plezališča. Po kosilu oziroma večerji, ki jo opravimo skupaj, se odpravimo Se malce en. Veter je vse močnejši, visoko na grebenu pa se Se naveza muči s sestopom. Njihove vetrovke so napihnjene kot balon, kar ptiča o jakosti vetra. Vodnik, ki stoji ob meni, zmajuje z glavo in pravi: »Ta dva pa bosta verjetno spala v sten." Vidim, da bo nadaljevanje težavnejše kot je bil dosedanji vzpon. Že takoj nad kočo je previs, ki nas bo kar zaposlil. Vodnik, ki je prej zmajeval z glavo, sedaj od vsakega pobira za prenočišče in souporabo plin^. Cena znaSa 15000 lir, sedaj pa mi zmajujemo z glavo. V koči je prostora za kakSnih 30 - 40 ljudi na skupnih ležiSčih. Ce je potrebno, pa Se za kakšnega. Ko se, stemni, smo vsi na svojih mestih, kajti zjutraj se tu zgodaj vstaja. Z Američanoma si zaželim lahko noč ter se pogreznem v lahek spanec, ki Je bolj podoben zajčjemu. še vedno sem precej napet, kar je pri meni običajno pred taksnimi vzponi. Okoli druge ure zjutraj prvi že vstajajo. Malo pred četrto pa je prava zmešnjava ljudi in opreme. Ko gre glavna vihra mimo, se spravimo Se mi pokonci. Zajtrk mi nekako ne gre kljub temu, da vem, da v steni ne bo časa in ne volje za kakSen obilen obrok. Zvezde ugašajo, dan se rojeva. Že sedaj vem, da bo zelo dolg in naporen. Ker je del grebena kopen, sem obut v plezalnike, saj so plastični čevlji primernejši za sneg. Prvi previs nad kočo dokaj hitro premagamo kljub velikemu sopenju. Smer pelje na desno stran grebena. Po dveh raztežajih pa se mu zopet približa. StojiSča so opremljena, tu pa tam je Se kakSen vmesni klin. Na zelo izpostavljenih mestih visi kakSna veriga. Opazim, da so napravljena si- drišča za spuSčanje, kajti če tu prične treskati, Je lahko pravi pekel. Grebeni so zelo primerni za strele, Se posebno na taksnem osamelcu kot je Matterhorn. Tudi danes je čudovito vreme, le veter močno piha. Obleči sl moram jakno iz ADITEXA, da se ne prehladim. Malo pod tako imenovano »KRAVATO" pridemo na greben, ki je precej izpostavljen. KakSnih sto metrov pod PIC TVNDALLOM se prvič resneje srečamo s snegom. Preobujem se v plastične čevlje in nataknem dereze. Sneg Je pomrznjen, tako da kar hitro napredujem. Srečam že prve, ki se vračajo z vrha. Z Božotom sva si edina, da vrh ne more biti daleč. Kako sva se zmotila! Greben, ki povezuje PIC TYN- DALL in vrSno glavo, je na nekaj mestih ozek in izpostavljen. Opazujem greben Zmutt, moje neuresničene sanje. Dan se že pošteno prevesi v popoldan, mi pa Se vedno nismo na vrhu. Iz opisa mi je znano, da nas čaka Se kakSno težko mesto. Priplezamo do dveh snemalcev, ki čakata, da Ju bo pobral helikopter, ki je tudi drugače zelo pogost okoli te gore. Videli smo, kako je onemogle ali poškodovane naveze vozil v dolino, seveda za lepe denarce. Ker pa mi teh nismo imeli na pretek, smo se odločili, da bomo poizkusili priti sami gor in dol. Kasneje sem izvedel, da so snemali podvig Hansa .Ka-menlanderja, ki je v 24 urah splezal Štiri smeri. S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu. S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata. Spoštovani naročniki! Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje. Kaj še daje Nova doba? ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455. Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO NOVA^OBA NAROČILNICA Ime............................priimek............................ naslov............................................................ naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite........izvodov. (število) Obvezujem se. da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačana naročnina MELODIJA p. o. Proizvodnja glasbil in učil Trdinov trg 4 61234 MENGEŠ razpisuje prosto delovno mesto D IR E K T O R J A Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri - da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na vodilnih delovnih mestih - da obvlada tuj jezik - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev Izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta. Pisne ponudbe in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „za razpis“ v roku 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v osmih dneh po izbiri. LINA APAČE p. o. Proizvodnja glasbil, lesnih in kovinskih izdelkov Apače 2 69253 APAČE razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri - da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na vodilnih delovnih mestih - da obvlada tuj jezik - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev Izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta. Pisne ponudbe in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „za razpisa v roku 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v osmih dneh po izbiri. KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA PE MERX CEDE Ul. 29. nov. 16, CEUE tel.: 21-352 fax. 24-202 OBRESTI V APRILU: Mesečne stopnje Letna obr. mera Vloge na vpogled Vezane hranilne vloge — nad 31 dni do 150.000 SIT nad 150.000 SIT — nad 91 dni do 150.000 SIT nad 150.000 SIT — nad 181 dni do 150.000 SIT nad 150.000 SIT — nad 1 leto 1,12 1,97 2,00 2,12 2,20 2,35 2,42 2,57 14,51 26,72 27,31 29,09 30,27 32,64 33,83 36,19 PRIHRANITE 51 ČAS IN DENAR Z BLAGOVNO DENARNO kM KARTICO, KI OMOGOČA: — nakup vseh vrst blaga in plačilo storitev na več kot 250 prodajnih mestih v Celju in okolici — 15-dnevni brezobrestni zamik plačila — dvig gotovine — koriščenje limitov — tudi dodatnih — ugodne obresti UGODNO: POTROŠNIŠKI NENAMENSKI GOTOVINSKI KREDITI - 50% fiksna lefna obrestna mora KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV d. d. - BANKA VARNIH NALOŽB IN VAŠEGA ZAUPANJA Avtobusi za vse vrste potniškega prometa Zanesljiva in gospodama vofnja, varno in udobno potovanje Sejemski popust za nekatere tipe avtobusov ------------------iniu TAM BUS dd.- Ptujska c. 184, Maribor, Tal.: (062) 413 887, Rbjc (062) 414471,71*.: 33111 AVTOMA Sl MATJAŽ MARKETING POLZELA, tel.: 721-052 OBIŠČITE NAS V HALI D Zastopnik za vozila DAIHATSU SUBARU TAURIA in motorna kolesa KAVVASAKI ber, tel.: 06o8/ 61-271 (v službi) VEČJE ŠTEVILO VRTNIH STOLOV in Pizza krožnike ugodno prodam. Tel.: 062/ 37-763 NOV PRALNI STROJ s sušilnikom Candy prodam za 79.000 SIT, skrinjo LTH za 20.000 SIT in rabljen pralni stroj Gorenje za 25.000 SIT. Tel.: 063/ 723-632 Zl ROŽNATO VESELJE RTNARSTV0 CELJE Vrtnarstvo Celje vas vabi v svoje prodajalne, ker vam v tem času nudimo po ugodnih cenah: - BALKONSKO IN DRUGO SEZONSKO CVETJE - OKRASNE RASTLINE ZA ZASADITEV VAŠE OKOLICE - MOTORNE KOSILNICE - ZEMLJE ZA PRESAJANJE Poleg tega vam nudimo še ostali cvetličarski in vrtnarski program. NUDIMO VAM CELOTNO OSKRBO GROBOV NA CELJSKEM MESTNEM POKOPALIŠČU. Pričakujemo vas v vseh cvetličarnah v Celju, Žalcu in Šentjurju. Obiščite nas v enem najlepših vrtnih centrov v Sloveniji, v CELJU. V vseh vaših razpoloženjskih trenutkih se priporočamo VRTNARSTVO CELJE Gledališče v Hollywoodu t,EPI NEMŠKI OVČAR mi je bil vzet 1. 4. 93 zjutraj. Sliši na ime Tarzan. Če kdo kaj ve o njem, naj mi sporoči. Fani Zajc, Slatine 38, p. Šmartno ob Paki 63327 MLADO DEKLE za strežbo v lokalu iščem. Stanovanje, hrana in prosti dan zagotovljena. Tel.: 063/ 841-401 . IGRA ŽIVLJENJA - knjiga, ki jo Američani navdušeno berejo že 65 let za samo 600 SIT. Tone Žove, Šalek 91, 63320 Velenje, tel.: 063/ 858-298 34 ČEBELJIH DRUŽIN na 9 AŽ satih prodam po 60 DEM. Jože Lor- MALI OGLAS ZASTONJ Kupom MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Vrnitev Petra Fonde Gledališko življenje v filmskem mestu je v tej sezoni neobičajno živahno in raznoliko, najzanimivejša pa je predstava Josepha G. Tidwela v gledališču MET v Hollywoodu, ki jo je režiral Peter Fonda. V gledališče se je vrnil po več kot tridesetih letih. Vodilna igralca v predstavi sta znani country pevec -Dvvight Voakam in preizkušena Sally Kirkland. Gre za dramo človeka, ki je ujet v lastni zavesti, kraj dogajanja je postavljen v sanatorij v Mississippiju. Fonda je vnesel niz sprememb in poskušal vse prikazati kot alegorijo o mejah človekove zavesti: „Drama govori o nas, ki se znajdemo v pasteh, ujeti v zanke lastnega duševnega stanja, predsodkov in neobveščenosti." Deluje ostarelo, nosi dolge lase, zvezane v čop, resnejši je in nekako racionalnejši. Spominja se svojih prvih gledaliških aktivnosti in ugotavlja, da je režiral prvo igro pri trinajstih letih, to je bil „Stalag 17 in pol“, kar je napisal na osnovi znanega „Stalag 17“, zamislil si je, da so učenci ujetniki in žrtve šolskega sistema, s tem je vnel jezo profesorjev. Za tem je delal še na nekaterih projektih, po- tem pa zanemaril teater na račun filma in igralskih ponudb. Sledil je njegov veliki režiserski podvig „Goli v sedlu", v katerem je tudi igral, tako je filmska kariera popolnoma potisnila gledališke ambicije. Danes obravnava Peter Fonda sebe kot outsiderja filmske industrije, ki je v trajnem spopadu s holly-vvoodskimi mogočneži. Živi na ranču v Montani s svojo drugo ženo in ob nenadomestljivih motorjih Harley-Davidson FLSTF, znanima tudi kot „Debela dečka". Piše avtobiografijo „Ne povej očetu", ki bo izšla ob koncu naslednjega leta in razkrila nekatere skrivnosti o družini Fonda. Svojo pripoved zaključuje s ponosom, govori o svoji hčerki Bridget: „Če sem bil v življenju znan predvsem kot sin velikega Henryja Fonde in brat Jane Fonda, bom presrečen v preostalih letih, ko bom znan kot oče Bridget Fonda." Peter Fonda v avtobiografiji razkriva nekatere družinske skrivnosti GOSPODARSKA ZBORNICA GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SLOVENIJE ■*** Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-01801 FRANCOSKI PROIZVAJALEC VIJAKOV IŠČE POSLOVNEGA PARTNERJA. Naziv : S.I.R.E. Država : 250 FRANCIJA Kraj : NANCV Pošta : 54000 Naslov : 136, 138 RUE ST-DIZIER Telefon : 83-35-48-65 Telefaks : 83-32-43-39 Teleks : 2. SL003-01802 AMERIŠKO TRGOVSKO PODJETJE PONUJA OBLAČILA, TEKSTIL IN OBUTEV IZ DALJNEGA VZHODA. Naziv : EAST - WEST TRADING PARTNERS Država : 840 ZDA Kraj : MILL VALLEV A Q4Q41 Naslov : 10 CATALPA AVENUE, SUITE 4 Telefon : 415-389-8057 Telefaks : 415-388-5048 Teleks • Kontakt: MR. JAMES ROVVLAND 3. SL003-01803 NEMŠKI PROIZVAJALEC ELEKTRONSKE OPREME - DETEKTORJEV IŠČE UVOZNIKA. Naziv : EBINGER GmbH Država : 280 NEMČIJA ZR Kraj : KOELN 90 Pošta : D-5000 Naslov : HANSESTRASSE 13 Telefon : /022 03/ 3 60 63-64 Telefaks : /022 03/ 3 60 62 Teleks ! Kontakt: M RS ANTONIA AICH- MAYR 4. SL003-01804 NEMŠKI PROIZVAJALEC BETONSKIH PREČNIKOV IN PLOŠČ TER OPREMJB ŽA BETONSKO VAKUMI-ZIRANJE IŠČE AGENTA/ZASTOPNIKA. Naziv : ORBITRONIK Država : 280 NEMČIJA ZR Kraj : FELDKIRCHEN/MUENCHEN Pošta : D-8016 Naslov : KREUZSTRASSE 7 Telefon : /0 89/ 9 03 45 28 Telefaks : /0 89/ 9 04 38 43 Teleks ! Kontakt: ING. SEPP STROHMAVER 5. SL003-01806 NEMŠKO PODJETJE PONUJA STORITVE TRŽENJA IN ISKANJA POSLOVNIH PARTNERJEV V EVROPI IN AZIJI. Naziv : ULF GLATTKOVVSKI Država : 280 NEMČIJA ZR Kraj : GROEMITZ Pošta : D-VV-2433 Naslov : POSTF. 1168 Telefon : 49-45-62-99-47 Telefaks : 49-45-62-98-40 Teleks : 6. SL003-01807 FRANCOSKO PODJETJE IŠČE POSLOVNO SODELOVANJE S PODJETJI NA PODROČJU PROIZVODNJE PESKA, GRAMOZA IN KAMNA. Naziv : AUDEMARD Država : 250 FRANCIJA Kraj : NICE CARROS CEDEX Pošta : 06511 Naslov : B.P. 25 Telefon : 33-93-29-11-29 Telefaks : 33-93-29-11-39 Teleks Kontakt: MR. FRANZ KRAINER 7. SL003-01808 OD 31. MAJA DO 3. JUNIJA BO V MONTERREVU, MEXICO SEJEM COMPONENTE ’93, 3. LATINSKOAMERIŠKI SEJEM PODIZVAJALCEV IN MEDNARODNA RAZSTAV KOVINSKE INDUSTRIJE. Naziv : GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - SLUŽBA ZA EKO- NOMS KE ODNOSE S TUJINO Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : SLOVENSKA 41 Telefon : 061/150-122 Telefaks : 061/219-536 Teleks ! Kontakt: TATJANA BRGLEZ 8. SL003-01809 BFAI - NEMŠKI ZVEZNI URAD ZA ZUNANJETRGOVINSKE INFORMACIJE IZ KOELNA, FILIALA BERLIN, NAS JE OBVESTIL O MOŽNOSTI BREZPLAČNEGA OGLAŠEVANJA PONUDB IN POVPRAŠEVANJ SLOVENSKIH PODJETIJ, PREDVSEM ZA PODROČJE BIVŠE VZHODNE NEMČIJE. NALOGA FILIALE V BERLINU JE VKLJUČEVANJE GOSPODARSTVA PETIH DEŽEL /BIVŠA VZHODNA NEMČIJA/ V MEDNARODNO TRGOVINO, ZATO ŽELIJO PRIDOBITI PONUDBE IN POVRA-ŠEVANJA TUJIH PODJETIJ PRAV ZA TO PODROČJE. OBRAZEC ZA VNOS PONUDBE/POVPRAŠEVANJA INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS. Naziv : CIS GZS Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : SLOVENSKA 41 Telefon : 061/150-122 Telefaks : 061/219-536 Teleks : 31-138 G Z SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 9. SL003-01810 NUDIMO FOTOKOPIRNE STROJE TIPA CANON. STROJI SO ATESTIRANI, IMAJO GARANCIJO, ZAGOTOVLJEN SERVIS IN POTROŠNI MATERIAL. Naziv : EPRON Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : CELOVŠKA 149 A Telefon : 061/558-486; 193-018 Telefaks : 061/558-486 Teleks : 10. SL003-01811 BOLGARSKO PODJETJE ŽELI V SLOVENIJO IZVAŽATI RAZLIČNE ARTIKLE. Naziv : FIRM „ODRIN“ - KIRIL KRA- STEV, Z.K. DRUZHBA Država : 100 BOLGARIJA Kraj : SOFIA Pošta : 1592 Naslov : BL.161, VH.2, AP. 32 Telefon : Telefaks : 003592 798122 Teleks i Kontakt: KIRIL KRASTEV 11. SL003-01812 PROJEKTIRAMO IN IZDELUJEMO ORODJA ZA PLASTIKO IN GUMO, ŠTANC ORODJA ZA IZSEKOVA-NJE IN KOMBINIRANA ORODJA IN MANJŠE STROJE IN PROIZVODNE PRIPRAVE VELIKOSTI 500 X 500 X 500 MM. Naziv : ELRAD ORODJA, D.O.O. Kraj : GORNJA RADGONA Pošta : 69250 Naslov : PARTIZANSKA 3 Telefon : 069/61-731 Telefaks : 069/61-295 Teleks i Kontakt: TONE PINTARIČ 12. SL003-01814 POCENI RAZVOJNI SISTEM ZA MI-KROKONTROLERJE INTEL 80535 JE PRIMEREN ZA UČENJE IN RAZVOJ NAPRAV ZGRAJENIH OKOLI MIKROPROCESORJA. NOV PRISTOP VIDI SAMO VHODNO IZHODNE PARTE IN OMOGOČA LAŽJO UPORABO MIKROPROCESORSKE TEHNOLOGIJE. Kraj : LAŠKO Pošta : 63270 Naslov : KAJUHOVA 3 Telefon : 063/732-190 Telefaks : 063/732-190 Teleks : Kontakt: BOŠTJAN ŠUHEL 13. SL003-01816 ŠIVILSTVO KOSI D.O.O., SE UKVARJA S ŠIVANJEM OTROŠKO - ŽENSKE IN ŠPORTNE KONFEKCIJE. Naziv : ŠIVILSTVO KOSI, D.O.O. Kraj : VOJNIK Pošta : 63212 Naslov : PRUŠNIKOVA 15 Telefon : 063/772-534 Telefaks : Teleks i Kontakt: PETER KOSI 14. SL003-01817 PRODAJAMO NOVA IN RABLJENA VOZILA RAZLIČNIH ZNAMK. POSREDUJEMO MOŽNOST PRODAJE NA KREDIT ALI LEASING. SICER SE UKVARJAMO Z VZDRŽEVANJEM IN POPRAVILOM OSEBNIH IN KOMBINIRANIH MOTORNIH VOZIL, TEHNIČNIMI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL TER ZAŠČITO IN NEGO VOZIL. Naziv : AVTOCENTER, D.O.O. IDRIJA Kraj : IDRIJA Pošta : 65280 Naslov : GREGORČIČEVA 10 Telefon : 065/71-500 Telefaks : 065/71-009 Teleks i Kontakt: ANDREJ KREN 15. SL003-01818 IŠČEMO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA POPRAVILO PUŠČAJOČE PLOČEVINASTE STREHE IN ZA NAMESTITEV SPUŠČENEGA S-TROPA V TRGOVINI Z REZERVNIMI DELI OZIROMA SALONU AVTOMOBILOV, KI NAM BI ZNAL TUDI SVETOVATI V ZVEZI Z OPREMLJENOSTJO CELOTNEGA OMENJENEGA POSLOVNEGA PROSTORA. Naziv : AVTOCENTER, D.O.O. IDRIJA Kraj : IDRIJA Pošta : 65280 Naslov : GREGORČIČEVA 10 Telefon : 065/71-500 Telefaks : 065/71-009 Teleks i Kontakt: ANDREJ KREN 16. SL003-01819 ZANIMAJO NAS PONUDBE ZA MONTAŽNE IN CENTRALNE NAPRAVE ZA VULKANIZERSKO DELAVNICO TER NAPRAVE ZA OPTIČNO NASTAVITEV AVTOMOBILSKIH KOLES Naziv : AVTOCENTER, D.O.O. IDRIJA Kraj : IDRIJA Pošta : 65280 Naslov : GREGORČIČEVA 10 Telefon : 065/71-500 Telefaks : 065/71-009 Teleks i Kontakt: ANDREJ KREN 17. SL003-01820 PREVZAMEMO ZASTOPSTVO S SEDEŽEM V LJUBLJANI ZA DOMAČO IN TUJO FIRMO. ZASTOPAMO VAS PRI ODDAJI ALI NAJEMU NEPREMIČNIN. Naziv : RO AND MA, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61111 Naslov : TBILISIJSKA 28 Telefon : 061/263-664 Telefaks : 061/263-664 Teleks i Kontakt: ZORAN TASlC 18. SL003-01822 PONUJAMO: VERMICULITE - SUROVINA ZA IZDELAVO IZOLACIJSKIH MATERIALOV. Naziv : ALSOFT, D.O.O. Kraj : ŠKOFJA LOKA Pošta : 64220 Naslov : TITOV TRG 4/B Telefon : 064/621-670 Telefaks : 064/621-671 Teleks : 37330 SI ALPEX Kontakt: MIRA GOLJA 19. SL003-01824 AVSTRIJSKA FIRMA NUDI: R S-FREI, JEKLO, BAKER, ALUMINIJ, MEDENINO; PLOČEVINO, PALICE IN CEVI. INDUSTRIJSKE UMETNE SNOVI, VARILNE STROJE, VARILNE SNOVI IN SNOVI ZA BATERIJE. Naziv : W. ZULTNER k CO KG Kraj : G RAZ Pošta : 8020 Naslov : KALVARIENBERGSTRASSE 73 Telefon : 0316/6095-0 Telefaks : 0316/673934 Telfdc« • 311031 Kontakt: FR. OTTER - GOVORI NEMŠKO HR. S A] ERI] - GOVORI HRVAŠKO IN SLOVENSKO 20. SL003-01825 PROIZVODNJA POLIETILENSKIH VODOVODNIH CEVI; CEVI ZA HIŠNO KANALIZACIJO; PLASTIFICI-RANA ŽICA IN MREŽE ZA VRTNE OGRAJE; PLASTIFICIRAN TRAK. Naziv : INDUSTRIJA PLASTIČNIH IZDELKOV JESENICE Kraj : JESENICE Pošta : 64270 Naslov : SPODNJI PLAVŽ 6D Telefon : 064/81-690 Telefaks : 064/85-047 Teleks Kontakt: MARKO BEZJAK 21. SL003-01827 PONUDBA SMREKOVIH LAT 400 CM X 5 CM X 3 - 10 CM. SMREKOVI PALETNI ELEMENTI 2,5 CM X 50 CM - 100 CM X 3-8 CM. Naziv : ČEMAŽAR BOŠTJAN Kraj : CERKNO Pošta : 65282 Naslov : GOR. NOVAKI 28 Telefon : 065/75-449 Telefaks : Teleks Kontakt: CEMAŽAR BOŠTJAN Ljudska kuhinja de luxe PREDSEDNIKI, MINISTRI, POSLANCI, URADNIKI, STRANKARSKI VELJAKI IN NJIHOVI SVOJCI Z BURŽUJSKIMI PLAČAMI, SI V SKUPŠČINSKI KUHINJI VSAK DAN MASTUO BRKE Z ABONIRANIMI POŽRTUAMI. MEDTEM PA NAROD STRADA! PASULJ BREZ ZA RAJO: PLJUČNA COLLBERT ZA IZBRANCE 320 SIT: 320 SIT