222. štev.
Ljubljani, sobota 13. septembra 1919.
sr Ljubljana ps poAtii
*«h hi« , ,
»•fiata . .
Sabi fste , .
«s -S3wa ; .
S& l^osamatvot
*9 salo Me sapn) SB5—
g»8 Ista »	«	HO*'*
m i«ta s , »«•
58S8«S	*«©•"*
X *4—
»at-. T-
**•*« *,
SIrežaiSiite i'o bk starca tega atov. It, fetafe* et®y, »SCO, ~ UfraraUtv* je s* Marijlaea trg* Star. 8e — tstefa« ’!??. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Pasamezm fmSISta velja 40 vinarjev.
Pavšalni frdnko /
IL leto.
tih ptmene uureibe kr o ?eltljstre dtaarja te ■# Moreate otirati,
•aroialki naj pošiljaj« »areialRo .katalol.
'sčunajo p« pe-prostont in «i-i visok ter 45 nat ostor ta enkrat
*-3 vla, xa večkrat popast.
¥p?K.5s.ei«:4i f<ež6 Interfitov i, dr. s« aaj prh 5<?5S >s *itaw tfoptiaiea ali zaroka. — Dopisi saj 93 tr.&*lraja. — Bokoplsl se ne rraiajc
'Jana.
Quo vadiš, Italia?
(Nadaljevanje.)
III.	NaSe zahteve.
Bela vzhodna adrljska obal cd Albanije proti severu ]e slovanska iz-vzemSi par nabrežnih istrskih mestec. Od Trsta do Timava je tudi naš breg, ki veže tu in Se na par drugih krajih slovensko zemljo z morjem. Odveč bi bilo, ko bi hotel dokazovati korist morja za naSo Jugoslavijo. Omenim le toliko, da morje so pljuča, s katerimi 51 dihala Kranjska v svet, Goriško pa so roke slovenske zemlje 1 Inko bi Goriška ne bila naša, bi morali prositi-sosedo Italijo, naj nam jo pod vsakoršnim Pogojenr odstopi ali pa da vsaj v najem, kakor je v diplomaciji navadno, za 99 leti Iz tega sledi, da ml ne moremo biti brez Goriške in Goriška ne more biti brez nasl In ako je i sam Wilson glede Goriške drugače Jtkrenil, kakor bi velevala mcdra pamet •n prava vest, — ako je Goriško res jtoncediral do takozvane W<!sonove črte (do vrh Nanosa), — potem P°v«mo njemu in celemu 5yetu, da se taki neutemeljeni porabi nikdar ne uklonimo '6r rotimo svojo delegacijo Pri mirovni konferenci v Parizu, naj tega ropa v mirovni Pogodbi nikdar ne podpiše!
Mimogrede omenim tudi Trst. Ko le bil pristopil k Avstriji, tli je ribiška *as. Njegovo veliko ozadje ga je stvo-rilo velikim ustom cele države. Danfs °drezan je podoben umirajočim ust-"'Mm, ki se bodo v kratkem posušile.
u bi nobene pomočil To je naravni P[0C68, ki se ne ustavi, če se vsi Havanski modreci postavijo na glavo!
. Naša najsvetejša zahteva je tedij ‘a» d a G o r i Š k a pripade J u g o-®*aviji |n |0 vsled obstoječih . *r * v n I h, narodnostnih, goni?* , rskih in trgovskih od-o š a j e v te r j a s n i h obljub en-en‘C o Samoodločbi narodovi
Ta zemlja je že od pamtiveka naša! In kar je naše, sl ne damo od nikogar odvzeti za nobeno cenol Tn bodi in ostani naše, saj za to govori tako jasno irt nedvoumno celo božjein naravno pravo!	?
Ne le naše slovensko ljudstvo, ampak mnogo Lahov bi danes glasovalo raje za Jugoslavijo, r.ego za Italijo. Goriško ljudstvo jasno vidi, da so Lahi prinesli v deželo smrt. Skoraj vse stoji in miruje, ni dela, ni prometa, vse hira in umfra ter narod s strahom gleda v temno bodočnost jadikujoč neprestano: Kaj bo, kaj bo?
Vinorodni kraji ne bi mogli tekmovati z italijansko vinsko produkcijo. Trta bi izumrla in ker iamošnji svet ni za drugo kulturo, nego samo za trto, — nastala bi med narodom črna beda ter vse bi nehavalo v gmotnem poginu, pred kojim se pač vsakdo brani do skrajnosti I
Kako pa v kulturnem pogledu? Pod Avstrijo nismo bili prosti, a vendar smo se čutili v nebesih proti sedanjemu neznosnemu laškemu peklu 1 Uprava šolstvo, časnikarstvo, narodna svoboda — vse je pod vsako kritiko 1 Povsod je le gorjd, — samo gorjčl
In tako prosvitijenf, tako prebujeni narod, kakor so naši Goričani, kako naj pe pokori laški vladj, ki ima samo en namen bi ta je: dejansko uničenje vsega našega blagra in vseh naših svetinj 1 Ljudstvo čuje pač lepe besede in lepe obljube, — dejanja pa so naravnost smrtonosna!
Tako re pojde in Lahom kličemo v polni zavesti: Se li zavedate, kaj delate, — kam to pelje? Italija, kam greš? Quo vadiš?
Imperijalijt je tisti, ki hoče razširiti svojo oblast na tuje zemlje in tuje narode in Italijani so dokazali s svojim zloglasnim in nemoralnim londonskim paktom, da so najbrezobzir-nejši Imperialisti, ki ne poznajo dru pega nego li svoje neutemeljen* iredentistične in krivične težnje. Oni se
usedajo na svoje Čudno, nenaravno, neresnično, tlanlazlrano ideologijo, katera je popolnoma brez realnih tal! Vse stoji n« fikciji, na zavi-ia n ju in na laži! To je zgradba, ki visi v oblakih ter mora prej ah slej tireščiti v prepadi
Mi Jugoslovani nismo in tudi nc-čemo nobenemu več biti igrača, no-lemo biti več nezavedno sredstvo tujim špekulacijam, zato si ne damo več ničesar jemati in vsaka tkskomo-taža je z nami izključena! Mi hočemo 8 svojim jasnim umom in poštenim delom biti enakopraven član človeške družbe ter želimo biti svojini sosedom najboljši mejaši, — zahtevamo pa od njih poiitiške poštenosti in mož a to s ti, katero jim nudimo tudi mi v polni in preobilni meril Kar je njihovo, je nam trikrat sveto, — a kar je naše, bodi sveto tudi njimi Drugače je sporazum nemogoči!!
Ker taki odnoŠaji, kakor so jih ustvarili Lahi, ne morejo in ne smejo dolgo trpeti, poiščimo pot, po kateri se te nezdrave in neznosne razmere odpravijo.
Stvar je silno važna z* Jugoslavijo, ali bodi trikrat podčrtano: še važnejša je za Italijo samo!
Jasno fn odkrito povemo, da nas postopanje Italije silno boli ih da bi aneksija zasedenega ozemlja pomenila pekočo in nezaceijivo rano! Za Jugoslavijo bi bil to silen udarec, — a vendar ne smrten, — medtem ko bi obdržanje Goriške od strani Italije bilo zanjo usodepolno, katastro talno in nara v nost pogubno! In ko bi jaz bil Italijan, ne bi izdajal tako bedastih brošur, kakor je tista pod naslovom: »Tukaj smo in bodemo ostali!«, — pač pa bi uporabil vsa mogoča sredstva v to, da bi odvrnil merodajne italijanske kroge od nepremišljenega in neopravičljivega nastopanja proti lastnim sosedom!
Pismo s Koroškega.
Bistrica v Rožu:	»Frele
Sttmmen« z 28. avg. piše med drugim tudi: »Jugoslovansko nasilstvo. Dnevno dohajajo pretresljiva poročila, da se na ljudstvo z ozirom na bližajoče g!a3ovanje — grozno pritiska, pri cern slovenska duhovščini posebno sovražno nastopa. Iz Bistrice v Rožu se poiača, da tamošno jugoslovansko orožništvo ljudstvo nesramno nadleguje in trpinči in da se Nemce in Nemcem naklonjene Slovence silovito preganja. Ti osovraženi orožniki morajo Izginiti, drugače ne moie biti gorora o prostem ljudskem glasovanju. Fantom se je strogo prepovedalo nemške pesmi peti. Vsak kdor ne upošteva tega, se strogo kaznuje. Sola se je popolnoma poslovenita, samo zato, ker je nekaj priseljenih kranjskih družn brez otrok to zahtevalo. Otrokom se je prepovedalo na ce3ti nemško pozdravljati. Zato nameravajo Uslužbenci tovarne, kateri 'so jugoslovanskega mišljenja svoje otroke v Celovec v nemške Šole poslati, seveaa samo zato, da se kaj pametnega nauče. Je vse tukaj kakor bi bil cel svet norišnica. Kdor Je na sumu, da ne ml3!i za SHS. glasovati, tega se iz stanovanja vrže. Posebno sovražno nastopa orožnik Ivan OitzeJ, kateri je rojen Korošec, Tudi železničarji iz Kranjskega, kateri so to nesrečno deželo preplavili, razvijajo silovito agitacijo in župnik Ruprecht doma iz Gospe svete Ščuva kakor bi bil znorel.
Mntgo uglednih žena je konfi-niranib. Grozi se jim, da če bodo morali Jugoslovani iz doline, vse te sabo odpeljejo. Ce ne pride kratko ura rešitve, mora ljudstvo nad pri-hodnjostjo obupati « Odgovor na ta nesramen skoz in skoz zlagan dopis blagovolile gospod ravnatelj tovarn« Prus Johansen in „Fre!e stjmmen" naznanja vzeti in sicer: Precej ko so Jugoslovani tako tlačeni slovenski dei koroški zasedli in oprost il do-
*LEVSTIK.	Nadaljevanje
Višnjeva repatica.
odhodu pa J. VpaS? sŽSft* M1“J*? P° er,°f0V™
hitel k ekscelenci.	. •
gospod je skoraj nejevoljno odlotif „oi in “Idlic! te pogledal komisarja, zakaj, ga hodi motit y tako intimnem opravilu. Mudilo se mu je k ekspresnemu riaku, s katerim je bila napovedana Klotilda; z eno besedo, komisar je bil ob tej uri prav malo’dobro-došel. Ko pa je ekscelenca pazljiveje uprl oči v dvojega uradnika je takoj spoznal, da prihaja z važ-mtai stvarmi.
. »Kaj je, Skobyll?« je kliknil vznemirjeno in vstal PnSelcu naproti, ne da bi snel servet izza vratu. *Ta ne da bi že —«
»Tako je, gospod predsedniki« V komisarjevem 8*&bu je odmevala vsa zgodovinska usodnost tre-jtotja. »Prinašam vam resnico o grofu Kunnigs-biuchu. Iznenadila vas bo, kakor je iznenadila mene; t°da treba se je sprijazniti ž njo. Informacije, katerih ste Želeli, ekselenca, so strašne.«
»Nu, nu,« je menil staril gospod. »Recimo, da Pretiravate.«
. Namesto odgovora je izvlekel doktor Skobyll 8v°j francoski časopis, odgrnil nesrečpnosno stran Pokazal predsedniku zločinčevo sliko, ki jo je > 2 opisom vred, debelo obrobil z rdečim črtalom.
Ekscelenča se je energično vzpel na Btol, po- j gledal, izbuljil oči in udaril po mizi:
»No, ta je zlepa, zum Teufel!« Predsednikov glas je bil bolj nejevoljen nego prestrašen. »Ali grof že ve? In kaj pravi o tej nepoštljivi podobnosti?«
»Lebko si mislite,« je dejal komisar dvoumno ter opisal s kratkimi besedami svoj kazinotski doživljaj. »Govori, kakor se mu ne bi niti sanjalo, da lehko smatra kdo njega in dona Josčja za isto osebo...«
»Verjamem, da mu ni na smeh; škandal je. In ravno takle malopriden pariški list mora spravljati uglednega človeka v zadrego. ^ Ne vem, zakaj ljudje tolikanj ljubimkajo s Francozi, nameBto da bi gojili germanische Kultur pa deutsche Zucht und Sitte !« »Ekscelenca ste potemtakem prepričani, da
m
»AH norite?« je zavpil predsednik z ogorčeno grozo in planil kvišku. »Tak vi ste mislili — ?«
»Da sta tu popisani zločinec in grof Kiinnigs-bruch ena oseba,« je vztrajal Skobyll hladnokrvno.
»Molčite!« Stari gospod je vzkrilil z rokami. »Za božjo voljo, takšne bedaste domneve ... Lepega komisarja si redimo pri policiji 1 Da vas le sram ni, vi duhoviti mož, ki ne vidite razločka med lumpom in aristokratom.«
Skobyll se je zbal za predstojnikovo naklonjenost.
»Ekscelenca se izvolite morda spominjati,« je dejal z užaljenim glasom, »da ste sami zahtevali informacij. Dovolili ste mi govoriti odkritosrčno...«
»Pa ne bedarij! Zamenili vas bomo s spretnejšim človekom; vaše zmožnosti zadoščajo komaj za podpisovanje potnih listov... Stojte,« je vzkliknil zdajci ter zvil roke pred seboj, »menda niste bili tak osel in napravili grofu hišne preiskave?«
»Bog ne daj ; moral sem slišati vaše mnenje, gospod predsednik. V tako resni kočljivi zadevi! Premislite, vsi smo onemogočeni, ako se izkaže —«
»Izkazuje se, da je doktor Skobyll nevaren paralitik, in basta. Lahko noč.«
»Vseeno, ekscelenca: ne zavedam se nikake krivde. V pomenku z grofom sem izjavil tisto kakor vi; in vam sem namignil samo, kar je v takem slučaju najnaravnejša domneva.«
»Tiho, Schluss der Debatte! Kako pa je prišel grof Kiinnigsbruch v naše mesto? Ali se je prikradel? Ali se je ponujal komu?«
»Vsak ima svoje posebne točke.«
»Haha, vi Sherlock Holmes! Kdo ve o njem kaj nečastnega?«
»To vem, da si je dal vsiliti pohištva in drugih reči za precejšnje vsote. Dolgove ima vsekako.«
»Dolgove imava midva tudi; noben pošten človek ne more živeti brez dolgov, in več ko ga je prida, več jih mora napraviti. Dolgovi niso nikak dokaz.«
»Tudi opravičba niso.«
»In grofove listine? Ali niste rekli, da so bile v popolnem redu.«
fDsBa **«»
Demisija ministrstva v Belgradu.
niičc ljudstvo od nemških razbojniš-kih pijavk — zavladal je po celem slovenskem Korotanu mir fn red. Ljudstvo se je oddahnilo. Le par pri vandranlm Nemcem ni bilo seveda to po volji, posebno pa našemu Prusu M!idavžu Johansenu ne, kajti njegove slave je bilo z dnem, ko so naši vrti junaki v Rožno dolino stopili — konec. Naše junaško orož-ništvo v Bistrici v Rožu je pri vseh ljudeh zavoljo korektnega postopanja in držanja vzornega reda posebno priljubljeno. Seveda vsem drugim to je petim priseljenim tovarniškim Nemcem je orožništvo osovraženo, ki se noče klanjati njih navodilom, kakor je bilo to prej pod nemško vlado. Da bodo ti vrli orožniki ostali na slovenskih tleh, ker so kot Slovenci na slovenski zemlji, je umljivo in bodete VI nemški privaa-drani kričači kot tujci pač prej mo* rali svoja šila in kopita pobrati in odvandrati odkoder ste prišli. Pravite »slovensko šolo so poslovenili" — kakšna Šola pa naj bode za pet Nemcev in pet tisoč Slovencev? Ali mislite, da je še vedno nemška nasilnost na površju? Odzvonilo vam je nemški gospodje 1 To kar sedaj VI poročate v nemško časopisje, to so zadnji zdihljaji umirajočega nemštva na slovenskem Korotanu. Pišete da je, kakor bi bil cel svet znorel. Res je le toliko, da ste samo norci še Vi ostali z Vašimi zahtevami — mi domačini smo zdravi in se življenja v naši ljubi prosti državi Jugoslaviji veselimo.
Napadate posebno orožniškega stražmojstra Ojcelna. Ravno on je tisti, ki je mogel od Vas naduti pri-vandrani Nemci največ trpeti. Ko se je moralo naše orožništvo umakniti nemškim tolpam, niste prizanašali njegovi bolni ženi in petim malim otročičem. Sredi najhujšc zime vrgli ste celo družino na cesto. AU se spominjate na Vaša tajna poročila, na Vaša denunclranja tega vzor-orož-nika na nemške oblasti ? Da bi se ga seda) radi znebili že verjamemo, pa ne bode šlo, zakaj Vaše mogočnosti je konec. Da so Vam jugoslovanski železničarji in slovenska duhovščina tudi na potu, radi verjamemo. Da so omenjeni z dušo in telesom z domačim ljudstvom, pač ne more drugače biti. Da so pa tudi Vam, gospodje Nemci, v jednakl meri pravični, morate pa tudi priznati. Še več store za Vas, kakor je njihoya dolžnost. Le spomnite se malo nazaj in videli bodete, da je to vse istina. — Od župnika č. g. Ruprechta zahtevate, da bi moral biti Nemec samo zato, ker je iz Gospe svete doma. Vedeti bi pač morali, da so tudi Gospa-svetska polja naša, da tam še vedno živi naš vrl rod — priča Vam naš vrl gosp. župnik Ruprecht. Ali ga zato sedaj zasramujete, ker je ravno on za Vas toliko storili Ali veste, kdo Vas je zopet oprosti! gg. Johansen in Pfeifer, ko ste bili odgnani? Ali veste, kdo je delal prošnje za odgnane Nemce in nemčurje? Vidite, to je bil naš vrli g. župnik Ruprecht. To je bil tisti, katerega sedaj Vi za plačilo po nemških listih opravljate in zasramujete. Ali je to kavalirsko? Tako »kavalirstvo" imenujemo v Jugoslaviji barabstvo. Da bodemo, če bi se umikali iz Rožne doline, Vaše »ugledne gospe" sabo vzeli? — Nič strahu! Mi ne bodemo nikdar odšli. Jugoslovanski Korotan ostane nam — Vaša ugledna gospa pa Vam.
Vi zahtevate pa uro odrešitve — ura rešitve je že tu. Ura rešitve je prišla takrat, ko smo Jugoslovani zasedli slovenski Korotan; ko so naše vrle jugoslovanske čete rešile naše domače ljudstvo nemških tolp, nemškega nasilja in surovosti; ko ie zopet zamogcl domačin prosto zadihati; ko so se domače pesmi po celem slovenskem Korotanu zopet zaslišale 1 Vidite, takrat je prišla ura svobode za nas in takrat je bilo Vaše 3lave — Vaše komande — Vaše nam storjenih krivic in preganjanja konec. Lahko bi Vam na Vaše nesramno poročilo v nemškem časopisu cele
knjige v odgovor popisali, če bi ho- | teli vse od Vas nam storjene krivice in nasllstva naštevati, kar ste Vi pri-vandrani Neme’ v slovenskem Korotanu proti nam domačinom počenjali, pa nočemo oživljati Vaših pregreh, zakaj naša ura svobode nam je že bila — Vi pa pojdite, od kod ste prišli in bodete gotovo tudi tako srečni v Vaši domovini, kakor smo mi v naši. Zato svoji k svojim 1 Našo vlado pa prosimo, naj take vrste ijud1, kateri so tako nesrečni v naši driavl, v njih domovino odpošlje. Mi slovenski Korošci prevzamemo prostovoljno vse tozadevne stroške, samo da bode enkrat — mirna Bosna.
Davidovih odgovarja Protku.
LDU Belgrad, 11. sept. Predsednik ministrskega sveta, Ljubomir Davidovič, je poslal včeraj Stoj. Pro-tiču nasleonji odgovor na njegovo pismo : »Gospod Protič! Prejel sem Vaše pismo z dne 9. t. m. Obveščate me, da so pogajanja med nami prekinjena. Dovolite mi, da popravim nekatere netočnosti. Ako bi se hotel čuditi, bi sečudilVašemuzačudenju. Kako Vas je mogel presenetiti razdor pogajanj med Demokratsko zajed-nico in Narodnim klubom? O poteku pogajanjstebilivendartočno obveščeni. Gospodje so Vas obiskali po vsakem razgovoru, ki so ga imeli z menoj. Tudi jaz sam sem Vam poročal enkrat o poteku naših pogajanj. Niti Vam, niti gosp. članom Narodnega kluba nisem nikoli rekel, da bodo njihovi pogoji sprejeti. Nasprotno, gospodje so zahtevali, da mora hrvatski ban iziti iz njihovih vrst, da se Imenuje na drugačen način in da se ustanove še tri nova poverjeništva za trgovino in za finance. Tudi Vi sami ste smatrali to po slednjo zahtevo za nesprejemljivo. O ostalih zahtevah Narodnega kluba se je dalo razpravljati in bi se mogel glede njih doseči sporazum. Obžalujem, da se to ni posrečilo. Tudi v naši skupin! je klub najvišja instanca. Klub tega pogoja ni sprejel; imel je pač svoje vzroke za to. Tudi zahteve g. dr. Korošca so nesprejemljive. Zahteval je dva port-felja: vere in 3aobračaja. V primeri 8 številom poslancev svojega kluba pa nima pravice do dveh portfeljev. Razen tega seje g. dr. Korošec obenem dotaknil tudi zelo važnega vprašanja, čigar rešitev zareže globoko v živ-ljenske interese naše države. Ker pa to vprašanje ni aktualno, vsaj v tem trenotku ne, sem prešel preko njega. Gospodje socijalisti so že prej naglas'11 težkoče, katere so imeli pri sodelovanju s konservativnimi skupinami, Z eno tako skupin so pripravljeni sodelovati; z dvema ne. Sprejeli so sodelovanje z Vami. Skupina g. dr. Korošca je pa po njihovem mnenju sploh odveč. Ako bi se bili prej sporazumeli z g. dr. Korošcem, tedaj bi Vaša skupina ovirala njegov vstop v kabinet. Mislil sem, da bo mogoče te zapreke in težkoče odstraniti, ali vsaj ublažiti Povabil sem g. dr. Korošca na razgovor dne 8. sept.
O.	Korač je dospel iz Zagreba in prinesel seboj sklep strankinega vodstva v gori omenjenem smislu. To je g. Korač tudi kategorično izjavil na onem našem skupnem sestanku. Morali smo torej Izbirati med g. Korošcem in med gospodi socijalisti. Obžalovaje, da je prišlo tako daleč, smo izbrali one, s katerimi smo brez težave izdelali vladni program, ki je bil potem objavljen v vladni deklaraciji. — Mali klubi! Ali se brigate zanje? Vi ste nekolikokrat izjavili, da imate dovolj poguma In da boste vstopili v kabinet tudi sami brez drugih klubov, ako bodo njihovi pogoji nesprejemljivi.
Toda sedaj je en razlog, da ne vstopite v koalicijo ta, da mali klubi niso pristopili nobeni kombinaciji. Predlagali smo Vam, da storite to, kar smo storili tudi mi, da sprejmete gosp. Trifkoviča na račun Vaših mest. Vi niste hoteli. Vi ste menda pričako-
vali, da bomo mi sprejeli gosp. Trif-kovlča na račun mest, ki gredo našim prijateljem. Prej se ni oziralo na to skupino, Šele ko ste se Vi spomnili »količnika- in „ostankau, se je zdelo računati s tern. Vi ste si izračunali, da imate pravico na večjo število min. mest, in sicer na podlagi Vaših poslancev. Količnik je Vaša iznajdba. Ali smo mi krivi potem, da po tej Vaši računski metodigosp. Trifkovič ne more vstopiti v kabinet? Ne zameriti mi, toda Vaše zahteve so nekoliko čudne. V Narodni skupščini steizjavili, da je koncentracijska vlada nekaj protiparlamentar nega in da mi »prinašamo v parlamentarne običaje neparlamentaren element1*, ker ne zove-momalih klubov v vlado! — Še nekaj. Mi hočemo, da se agrarna reforma izvede po »predhodnih naredbah, odredbah in uredbah", katere smo podpisali tako mi, kakor Vi. Mi niti ne moremo, niti nočemo od tega odstopiti. Kaj pa Vi? Gospod Draš-kovič Vam ne stoji glede agrarne reforme zelo daleč. To se je videlo na našem skupnem sestanku. Sprejmite nazore gosp. Draškoviča, pa ne bo rned nami sploh nobene razlike. Ml želimo zagotoviti naši mladi državi večjo varnost in širše državljanske svobode, kakor 30 bile one, za katere ste jamčili VI v naši stari državi. To sem Vam rekel tudi v Narodni skupščini. Mi nismo nikoli zavlačevali reševanja krize, nasprotno, vse smo storili, da rešitev pospešimo. Ne vem, v koliko bi bile upravičene to trditi druge skupine parlamenta Kakor pravijo, se zdi že Vam samim, da mali klubi popolnoma pravilno presojajo Vašo demisijo. Dovolite mi, da ugotovim: Tako po času, ko je bila demisija predložena, kakor tudi po njenih motivih, sodi velika večina javnosti o njej precej drugače. Prosim Vas, da varujete v moje spoštovanje. — Ljuba Davldovld s. r.
Pripisek. — To pismo bom objavil. - Lj. M. D.
Radgona—ključ Prekmurja.
Ldu. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo je prejelo iz Radgone nastopno brzojavko: Radgona je ključ Prekmurja, ker sta tu edina dva mosta, ki vežeta skoro celo Prekmurje s Slovenijo. Brez Radgone ostane celo severno Prekmurje za dolgo časa v oni gospodarski stiski, v kateri so jo pustili boljševlki. Vsa prekmurska trgo-govina tezi od nekdaj v Radgono in nima nobenega svojega trgovskega središča. Vladni tajnik Klobčič.
Amerika in rešitev jugoslovanskega vprašanja.
„Giornale d’ Italia" piše z ozirom na potovanje člana Italijanike mirovne delegacije, senatorja Scialoje, v Rim: To, kar dela na parlamentarne kroge najmučnejši vtis, je neizprosna in neomajna opozicija, ki jo kaže ameriška delegacija napram vsaki kakršnikoli izpremembi Wilsonovega načrta glede rešitve jadranskega vprašanja. Ameriška deiegacija se je — seveda po izrečnem W»lsonovem nalogu — postavila v odločno in trdovratno opozicijo proti našim težnjam. (rp)
Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani.
Z 9. septembrom 1919 je pričel poslovati v Ljubljani urad pokrajinskega odbora za zaščito dece v Ljubljani ‘, ki je podrejen državnemu od-deljenju za zaščito dece v Beogradu. Delokrog »Pokrajinskega odbora" se razteza na vso Slovenijo, njegov urad je pa razdeljen na štiri oddelke, ki upravljajo sledeče posle:
I.	oddelek: Vodstvo urada; pravni sveti v varuštvenih zadevah, pravna pomoč nezakonskim otrokom in materam; skrb za gluhonemo in slepo
deco, skrb za duševno zaostalo deco; otroške bolnice.
II. oddelek: Skrb za dojence in porodnice, oskrba otrok v predšolski dobi (oskrbovalnlce za dojenčke in posvetovalnice za matere, domovi za otroke do 6. leta, otroški vrtci).
III. oddelek: a) Vzgoja zanemarjene mladine — deželno vzgoje-vališče za dečke in dekliško vzgoje-vališče; vajeniški domovi, poklicne posvetovalnice za mladino obojega spola, ki je zadostila ijudsko šolski obveznosti.
b) Vzgoja ogrožene mladine (Rakovnik), sirotišnice in oskrba sirot.
IV. oddelek: Organizacija, dnevno zavetišče, statistika, publicistika.
Mladinski oddelek poverjeništva za socijalno skrb preneha z dnem ustanovitve urada »Pokrajinskega odbora'1. Vse vloge, ki se tičejo varstva otrok in mladinske oskrbe, je odsiej nasloviti na »Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani*1, deželni dvorec, II. nadstropje. Uradne ure za stranke novega urada so vsak delavnik od lO. do 12., svoje uradne prostore ima »Pokrajinski odbor" v deželnem dvorcu, II. nadstapje soba 131 in 132.
Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani.
Mirovni posvet.
Podpis mir. pogodbe delegacije SHS.
Ldu Pariz, 10. sept. (DunKU)* Vrhovni zavezniški svet se je bavll s stališčem, ki ga zavzema delegacija kraljevstva $HS. z ozirom na podpis mirovne pogodbe z Nemško-Avstrijo. Kakor se poroča, je poslanik Vesmc izjavil, da ima od svoje vlade striktno povelje, ne podpisati mirovne pogodbe, in sicer radi ugovorov proti členu 60. pogodbe. Izrazil je pa mnenje, da bodo jugoslovanski pooblaščenci imeli povod odnehati ako vrhovni svet pismeno da njegovi delegaciji gotove zagotovitve. Ako bodo ti predlogi sprejemljivi, bo on nemudoma poročal o tem svoji vladi. Verjetno je, da bo sestavljen zapisnik, po katerem bo Vesnič mogel podpisati mirovno pogodbo pozneje.
Čehi zgube tešinski okraj.
Kakor poroča Ldu iz Berlina 1* rešila ententa tešlnsko vprašanje tako« da bi Tešin z vso okolico pripadel Poljakom. Češka vlada je izdala h* svojo delegacijo v Parizu navodilo* naj ne podpiše nikake pogodbe, ki bi izročala tešlnsko ozemlje Poljakom* marveč naj v tem slučaju takoj odpotuje domov.
Odlog Romunom in Jugoslovanom za podpis nemško-avetn mir. pogodbe podaljšan?
Ldu Pariz, 11. sept (Dur.Ku). Po mnenju Usta »Tempsa« bo odlog* ki se je dovolil Romunom in Jugoslovanom za podpis nemško avstrijske mirovne pogodbe in ki poteče 13. t. m. najbrže podaljšan.
Politični pregted.
p Volilni zakon. Ldu. Belgrad*
11.	septembra. Včeraj so parlamentarne sekcije izvolile dva člana v odbor, k> naj predloži parlamentu poročilo 0 volilnem zakonu. Vlada želi, da se t* zakon hitro reši v parlamentu.
p Resen položaj v Bolgariji' Padec dinastije neizogiben. Kak o* poročajo dunajski viri, je postal p0' žaj bolgarskega ministra nevzdrž.jiv' Padec dinastije je skoro neizogiben* p Niti Škipetari ne maraj0 latinske kulture. Kakor poroča „Um' on Telegraph" zavzema ustaja p*0j Italijanom v Albaniji vedno večji °®' seg. Na več krajih so bile italijanske posadke napadene. V mestu Kastf*1* so poklali Arnavti skoro vso italijansko posadko, broječo 300 mož. Iz Valuj* so odkorakala v ogrožene kraje itaj»' janska ojačenja. r Albanci nameravaj poslati na mirovno konferenco »voj
zastopnike, ki bodo zahtevali, da se
Italijani popolnoma umaknejo iz Alba mje fn da se preglasi Albanija sa neodvisno držalo.
p Gospa Šušteršičev« si je h> tela najeti stanovanje ria trapisiovski pristavi v Sotelskem pri Vid ^u. Bi-veda bi bil to primerno skrit kraj za razne sestanke z »velepatrijotično« gospodo iz bližnjega Zagreba. Kakor Čujemo, je gospa sfdaj silno užaljena, ker so ji baje oo trapisti na fin način namignili, da za njo nimajo mesta. Ako je temu res takr>, potem čast francoskim očetom.
p Dclegatje jugosl. železničarjev pri žel. ministru DroŠkovtču. Ldu. Belgrad, 11. septembra. Včeraj je železniški minister dr. Draškovič sprejel deset delegatov jugoslovanskih želez ničarjev. Razgovor se je vršil o zboljšanju stanja železničarjev In o zakonskem načrtu glede ureditve delokroga železniških ravnateljstev. Delegat! so odšli popolnoma zadovoljni od ministra.
p Načelnik trgovskega ministrstva gosp. Momcilo Jankovič v Celju. Zaradi udeležbe na zboru sp. staj. občin in okr. zastopcv je prispel v Celje po naročilu ministrstva bgo-vlne iz Belgrada načelnik Jankovič, da prouči tukajšne razmere osobito z ozirom na zahtevo slovenske trgovsko-obrtne zbornice za Štajersko.
P Kot glavni poverjenik za agrarno reformo v Dalmaciji s sedežem v Splitu, je Imenovan bivši de-želnoviadni svetnik Roko Stojanov.
p Posebni dopisnik belgijskih in holandskih listov Henri Haber, ki se je* ponovno odlikoval kot prijatelj našega naroda ter v tem zmislu tudi poročal svojim llslom, je dospel ir Carigrada v Belgrad, kjer ostane nekaj dni.
p Italijanski ministrski predsednik Nitti je predložil poslanski zbornici prepis mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo in zahteval, da se ta mirovna pogodba dodeli v presojo Isti komisiji, ki je proučila že mirovno pogodbo z Nemčijo.
p Vstaje Turkov proti Bolgarom. Ldu. Versailles, II. septembra. (Dun. Ku.) Kakor poročajo iz Aten, so izbruhnile v zahodni Traclji vstaje Turkov proti Bolgarom. Bilo je več spopadov, pri katerih je bilo mncgo Bolgarov ubitih,
p Čehoslovaška sklene trgovsko pogodbo z Avstrijo. Ldu. Praga, H. septembra. (Ctu) Takoj po podpisu mirovne pogodbe z Nem. Avstrijo bo Čehcslovaška republika sklenila trgovsko pogodbo z Nemško Avstrijo.
p Izjava madžarskega mini-strskega predsednika. Budim-Pe8ta, 11. septembra. (Dunku) Mi-”tstrski predsednik Friedrich je na zborovanju zajednfce krščanskih strank ‘zJavll, da se v bodoče pokrajina ne bo podrejala volji Budimpešte, temveč da se bo Budimpešta dala voditi po volji pokrajine. S svojega trans-aamrbljskeg. potovanja prinaša po-<Jta je pokrajina pripravljena
oErtSMi3!??**'0 ve"d?r
opravljajo svoje posle. Moči, ki ,22 jo je dala revolucija, ne bo izročil nikomur, kvečjemu ententl. Vztrajal bo na mestu, kamor ga je postavilo zaupanje naroda in se ne bo pogajal z ljudmi, ki so še včeraj bili boljše-vikl in ki bi bili takoj zopet komunisti, ako bi se kaka prilika pokazala.
Razna poročila.
»Spominki* na kralja Petra.
Kakor poročajo fancoskl listi, ss kaže nemško konservativno časopisje precej neprijetno dfrnjeno vsi e d razkritij, ki jih je napravil te dni pred sednik vojaškega sveta 145. pruskega polka, podčastnik Brust o načinu, kako so Nemci pokradli zasebno srebrnino kralja Petra. Brust pravi, da 80 si srebrnino, ki so jo našli Nemci v kraljevem Dvorcu v Nišu, poraz-
delili častniki omenjenega poika med
seboj kot »spominke"; poikovnlk sam pa si je prisvojil desetkratni delež teh »spominkov". Tuti več vojakov je dobilo kot nagrado srebrne žlice in nože.	(rp)
Moderno žigosanje.
Razmere na Ruskem se v marsičem razlikujejo od naših. Tako smo mi žigi sah svoje bankovce, da preprečimo preplavljenje našega trga s sličnim papirjem, ki se nahaja onstran našto mej. N.r Ruskem pa žigosajo — vojake, da jim ne uhajajo čez mejo. Kakor poroča namreč „Tcmps“ iz Petrograda, so sedaj vojake rdeče vojske »žigosali'1. Rdečega vdjaka je mogoče »poznati po rdečem žigu, ki ga ima vtetoviranega na lovi roki, to pa v svrbo, da še lažje izsledijo vojaki-ubežniki. Inžener Rogal, Izumitelj tega modernega žigosanja je prejel 50 000 rubljev za svoj i/um. Operacija se izvrši v petih minulah in vtisnjenega žiga ni mogoče z nobenim sredstvom več odstraniti. Žigosanje vojakov je povzročilo med preprostimi ruskimi ženskami precej razburjenja, ker smatrajo žig kot zsak Antikrista,	(rp)
Nova nemška republika. — Vojaški puč v Miiavl.
Stockholmski listi poročajo Iz Hel-singforsa, da se je vojaštvo generala von der Ooitr, ki se nahaja v Mitavi, proglasilo neodvisnim od Nemčije In ustanovilo novo neodvisno republiko. Število vojaštva, ki se nahaja v Mitavi, znaša približno 40 000 mož. Glasom vesti se nahaja na vzhodni meji Pruske še nadaljnjih 60.000 mož, ki se ravnotako želijo pridružiti novonastali republiki.	(rp)
' “g •
'V1 v
dn XXX. redna velika skupščina .Družbe sv. Cirila in Metod«* v Ljubljani se vrši v nedeljo 14. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v V Ljubljani. Začetek ob 10. uri dop. CMD čakajo še tudi v bodoče velike naloge in zato je dolžnost zavednih Slovencev Irt Slovenk, da jo še nadalje izdatno podpirajo. NI še zgrajen naš dom, zato moramo graditi I nadalje. Udeležite se skupščine mnogo brojno.
dn 800 ameriških Jugoslovanov se vrača v domovino. »Politiki" se brzojavlja Iz Maniije: Na parniku, ki je odplul iz Msrsilje proti Dubrovniku, se vozi 800 Jugoslovanov, ki se povračajo iz Amerike v domovino. Pripovedujejo, da se širi v Ameriki med naši in rmdotnim življem čimdalje živahnejše gibanje za povratek v domovino.
dn Začetek Sol. leta 1919/20.
Po odredbi gospoda poverjenika za uk in bogočastje se začne šolsko leto 1919/20 z vpisovanjem dne 22, sept. 1919. Ta začetek velja za vse javne in zasebne srednje šole in za vse ljudske šole, ki so na kraju srednjih, oziroma meščanskih šol. Ostale ljudske šole začno šolsko leto v normalnem terminu.
dn Stanovanjska beda. Ali ne bi kazalo, porabiti za bolnice In okrevališča gradove, ki jih je po Kranjskem dovolj V gradu grofa Pazzeja blizu Sv. Križa pri Litiji je toliko prostora, da bi tja lahko premestili vojake-
rekonvalescente, *II Pa rodbine, ki v
mestih trimajo nobenega opravka.
im? Jep 8rad* P* v njem stanuje celih Sest oseb. Bi se ne dalo tukaj kaj ukreniti?
dn Nemci sam! ne m«*!0 svojih »voiksverovcev«. Neka oseba, ki se je vrnila iz Nemške Koroške, pripoveduje, kako se tamkaj bojijo svojih lastnih vojakov. Imenujejo jih »Rauberbknde", »Landplage" itd. Tudi nemški -orožniki so njihovi hudi sovražniki in kjer le morejo, zabavljajo čez nje.
dn 20 000 srebrnih kron so zaplenili dalmatinskemu trgovcu BJe-Iovučiču v Sarajevu, ker jih je prodajal eno za pet papirnatih.
dn Pisatelj Ks. Meško, begunec iz Marije na Žiti, je imenovan za ad-
ministratorja župnije Tinje pri Velikovcu.
dn Informativno potovanje predsednika Dež. vlade dr. Brejca po Koroškem, Dne 11. t. m. ob 10.
dop. je dospel v Borovlje g. preds. Deželne vlade dr. Brejc v spremstvu gg. prelata Andr. Kalana, kot načelnika kmetijskega oddelka in ministerljainega tajnika dr. Druškoviča. Ob prihodu v Borovlje so dospeli k g. predsedniku g. general Maister s častniškim zborom, vodja okr. glavarstva g. vladni svetnik dr. Ferjančič, občinski zastop, uradniško, učiteljstvo in krajevni odbor Narodnega sveta. G predsednik se je podrobno Inf jrmiral o željah posameznikov in se dolgo razgovarjai o potrebah tukajšnje puškarske industrije. Popoldne je nadaljeval g. predsednik svoje potovanje v Rožno dolino. Njegovemu spremstvu so se pridružili tudi gg. general Maister, vladni svetnik dr. Ferjančič, predsednica kor. ženske organizacije ga. dr. Piskernik ter tajnik Narodnega sveta za Koroško kapetan dr. Dolar. Daai se je komaj v zadnjem trenotku zvedelo za navzočnost visokih posetnikov, so vendar v naglici po vseh krajih zaplapolale zastave in na raznih mestih so bili celo slavoloki postavljeni. Šolska mladina, možje in žene, so se kljub delavniku zbrali ter došlece povsod prisrčno pozdravljali. Prebivalstvo je v razgovoru z gosp. p edsednikom kazalo razveseljivo narodno zavednost in razumevanje za sedanji politični položaj. Posebno ginljiv je bi sprejem, ki ga je priredilo prebivalstvo v Svetni vasi, Št. Janžu, Bistrici in v Svečah ter v št. Jakobu, in v Ločah. Potovanje se nadaljuje.
dn Šport. Kolesarska dirka za prvenstvo K. S. K, Ilirija v nedeljo obeta biti jako zanimiva, kakor se more sklepati po prijavah dirkačev. Dirka bo prvi korak k oživitvi tega lepega športa, ki se goji pri vseh drugih narodih v tolikem obsegu. Naše športno občinstvo opozarjamo osobito na to, da se nekaj najboljših dirkačev Ilirije' udeleži prihodjo nedeljo velike dirke Hrv. športskoga Saveza za jugoslovansko prvenstvo na progi Celje— Zagreb. — Darila za dirko so razstavljena v Izložbi tvrdke „Svetla“ na Mestnem trgu 25.
dn Avtomobilisti in vozniki* pozor 1 Klub sloven. kolesarjev Ilirija prosi vse one avtomobiliste, kolesarje in voznike, ki bi vozili v nedeljo med pel 2. in pol 4. uro pop. progo Celje —Ljubljana, da vozijo skrajno levo siran ceste In obstoje po možnosti, ko pripeljejo mimo dirkači.
dn Mislinjska podružnica slov. plan, društva Slovenjgra dec javlja vsem ljubiteljem planin, da se vrši dne 13. in 14. sept. 1.1. zlet na goro sv. Uršule. Istotam se vrši planinska veselica In planinski ples ob zvoku tamburic. K mnogobrojni uddežhi se vabi.
dn Srbsko zdravniško društvo je pričelo izdajati Ust popularne in strokovne vsebine. Urednik je dr. Jovan Dun!č.
dn Tlom pri državnem odvetniku. V noči od sobote na nedeljo so v Zagrebu vlomili neznani zlikovci v stanovanje drž. odvetnika dr. Zlm-permana in pokradli več oblek In perila v vrednosti preko 20.000 K.
dn Opasnega vlomilca Andrijo Viihelma je izročilo zagrebško redarstvo sodišču. V zadnjem (času je vlomil na več krajih In odnesel vse, kar jelmelo kakšno večjo vrednost.
dn Tatvina amerlkanskih daril. Kakor poročajo iz Niša, je bil velik del pošUjatev lz Amerike, ki je bil namenjen v darilo siromašnemu prebivalstvu niškega okrožja, pokraden. Tatvine se je udeležilo mnogo oseb. Štiri trgovce, pri katerih so našli razno ukradeno blago so že aretirali. — Tudi v Ljubljani se ljudje pritožujejo, da dobivajo namesto dobrega amerikam-skega blaga, ničvredno avstrijsko vojno blago. Nekateri trdijo, da čevlji z lesenimi podplati, ki jih delijo kot ame.ikansko darilo, niso amerikanskl temveč Izdelek Pollakove tovarne v Ljubljani in da obleka, ki se deli za amerikansko, ni darilo ■ Amerikancev temveč je stara obležana begunska obleka. Ker Amezikanci gotovo niso
poslali slabe stare obnošene obleke in siablh čevljev z lesenimi podplati, prosimo vlado, da zadevo preišče in pojasni.
dn Priporočamo »Jugoslovanski kreditni zzvod« v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1, vsem, ker je pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim,nadzorstvom. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4o/„ ter daje posojila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji, Opozarjamo na oglas.
dn Kolporterje (prodajalce in prodajalke) nad 14 let stare sprejme upravuištvo »Jugoslavije« v Ljubljani In Mariboru. S prodajanjem »Jugoslavije« po ulicah se nudi dober in stalen zaslužek. Zglasite se v upravništvu v Ljubljani in na Marijinem trgu 8, v Mariboru pa v podružnici našega upravništva.
1 Cvetlični dan, Ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prirede v proslavo družblne 30. redne velike skupščine v nedeljo 14. sept. 1919 cvetlični dan. Centrala vsega poslovanja bo v družbenih prostorih v Narodnem domu. Tam naj se zbero vse gospodične, ki blagovolijo po mestu prodajati cvetUce, ob 8 uri zjutraj; vsaka naj po možnosti prinese sabo kaj cvetlic in steklenico za denar, prejela pa bo legitimacijo, ki ji da pravico prodajati cvetlice. Vabijo se tudi gospodje, posebno Še gospodje odborniki moških podružnic ha delo v centralo, kjer se tudi hvaležno sprejemajo cvetlice, katere bi občinstvo blagovolilo podariti za ta naš cvetlični dan. Trdno upamo, da bo maše. zavedno občinstvo, oziraje se še prav posebno na slabe gmotne razmere v katere je svetovna Vojna potisnila naše splošno priljubljeno družbo, požrtvovalno; kupovalo cvetlice.
1 Avstrijski vojni arzenal. G.
trgovec Jos. Eberle na Mestnem trgu je moral biti kakor svedoči njegova izložba velik in vnet avstrijski peto-lizec. Ko stopiš na prag njegove trgovine, ti zavihra nasproti v vseh njenih bujnih barvah od vsakega poštenega Jugoslovana zaničevana in teptana nemška in avstrijska bojna zastava, katero s ponosom vandala drži roka avstrijskega častnika. Dalje sl lahko ogledaš krasen lavorjev venec s frankfurtarlco in avstrijsko trobojnico, katera čaka morda — po mnenju g. Eberla morebitnega vstajenja Avstrije. — Ne smeš se pa vsfrašiti, dragi čitatelj, ko stopiš v to slavno trgovino — bolje rečeno muzej — in ko zazreš pred seboj celo avstrljsko-nemško armado v vseh njenih naskakovanjih pozah. Če je g. Eberle tako zafrknjen, ter misli, da bo utegnil omenjene predmete v naši jugoslov. Ljubljani razpečati, se zelo moti. Priporočamo mu, da jih nemudoma odstrani, ker bi utegnili kakemu vročekrvnemu zavednemu Tržačanu razgreti živce in zgodilo bi se čudo: avstrijska armada bi ležala poražena po Eberlov! frgovini*
Tržaško oko.
1 Ljubljanska električna železnic« fn — večerni vlaki. Iz občinstva smo prejeli tole pritožbo : Kdor opazuje zvečer okolu 9. ure osobnl promet na glavnem koJodvoru In vozni »red14 cestne železnice, ga mora zgrabiti nevolja, če bi bil še tako hladne krvi. Ta električna železnica in njeni židovski gospodarji si dovoljujejo tako brezobzirnost do občinstva, da moramo mestno občinstvo pozvati naj napravi temu neredu konec! Ta železnica pošilja n. pr. zvečer na kolodvor do polu 9. ure še priklopni voz, a ko pride ob *U na • gorenjski vlak in ob 9. dolenjski, za njim pa Mariborčan, pride tramvaj sam, dasl-ravno čaka pred kolodvorom potnikov za 3 cele voze. In še to : Baš ob prihodu »gorenjca" prldrdna električni voz pred kolodvor, ki bi lahko v 2 minutah vzel seboj potnike tega vlaka, pa ne, pred nošam jim oddirja rajše prazen nazaj, tako da morajo ljudje
zopet 6 minut čakati da pride po Sasu drugi voz. In tako se vrši ta nered do Mariborskega vlaka. Tore]: Semu so priklopni vozovi? Zato da ae vlačijo na kolodvor in s kolodvora prazni, ko je pa promet zvečer najmočnejši, pa ti pride za 50 -80 tjudi en sam voz, In še ta ne počaka 1 minuto na ljudi, ki se hočejo peljati Kje je kontrola mestne občine nad tem židovskim podjetjem?! — Opazovalec v imenu več potnikov.
1 Radi peke domačega kruha, se naznanja strankam, da se od pondeljka, 15. septembra, začne z delom v pekarnah od 4. ure zjutraj, ker se je nočno delo odpravilo tudi pri pekih. Stranke naj poprašajo pri pekih, kdaj lahko prineso kruh peči; za naprej naj stranke ne delajo testa več po noči ampak dopoldne. Ob nedeljah bo počivalo v pekarnah vsako delo.
1 Nogometna tekma. Cenj. občinstvo opozarjamo na nedelj3ko športno prireditev na prostoru »SK Ilirije«. Tekmujeta »HSK Olimpija«, Karlovac in »SK Siovan«. Začetek ob pol 17. uri. Moštvo »Olimpije« sestoji iz prvovrstnih igralcev; dosedanji uspehi kažejo, da društvo napreduje. Ljubljana se bo prepričala, da se tudi »SK Siovan« lepo razvija.
1 Društvo zasebnega uradni-fitva Slovenije v Ljubljani, strokovna skupina denarnih zavodov vabi svoje čiane tem potom na izredni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 25. sept. i0i9 ob 17. uri v Mestnem domu.
1 Ljubljanska garnizijska godba.
V soboto 13. t. m. ob pol 18 (poi 6 popoldne) promenadni koncert v “Zvezdi-.
I Pričetek šolskega leta 1919/20 na javnih nanovo ustanovljenih meščanskih šolah v Ljubljani. Na javnih nanovo ustanovljenih ljubljanskih meščanskih šolah prične se šolsko leto 1919/20 v sredo dne 24. septembra 1919, s priporočanjem sv. Duhu In v četrtek, dne 25. septembra, z rednim šolskim poukom. Vplsavalo se bode v ponedeljek, dne 22., in v torek, dne 23. septembra 1919, vselej od osmih do dvanajstih dopoldne, in sicer: Za I. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju na Frulah št. 13; za I. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za šišensko deško meščansko Šolo v šolskem poslopju šišenske deške in za šišensko dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju šišenske dekliške šole na Gasilski cesti št. 242. Vstop v I. razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem In učenkam, ki so dovršili (e) V. razred ljudske šole s splošno pevoljnim uspehom. Otroci, ki ne sta • nujejo v Ljubljani, se načelno pri vsprejemu odklanjajo. Vse podrobnosti pojasnujejo šolska ravnateljstva pri vpisavanju.
I Koncert se vrši v Narodnemu domu jutri in vsak dan. Svlra salonski orkester. Vstop prost.
I Poročni prstan se je pozabil 7. t. m. pri izvirku kamiške Bistrice. Dotičnl gospod, ki ga je našel, se prosi, naj ga odda v Sp. Šiški, Gasilska ulica 14.
1 Pozabljena je bila 9 t. m. knjiga ».Stritarjevi spisi" v vlaku ki odhaja ob 11*45 m iz Ljubljane proti Jesenicam. Najditelja se prosi naj jo proti nagradi vrne na naslov. Ljubljanska Sv. Petra cesta št. 62.
1 Vrtna veselica kegljaškega kluba »Venček«, bo v nedeljo, 14. t. m. na senčnatem vrtu gostilne Drašček v Bohoričevi ulici. Začetek ob 14. url; konec kegljanja točno ob 16. uri. Pri veselici svlra klubov oktet. Vstopnina prosta. Prireditev je v prid oslepelim vojakom. ____________
Sokol.
s »Sokol* Medvode priredi v nedeljo, dne 14. septembra ob 13. uri ob priliki svoje ustanovitve javno telovadbo, združeno z veiiko vrtno veselico na prijaznih Jarčevih prostorih. Pri tej priliki imajo bratska društva .Sokol* Kranj, Škofja Loka in St. Vid delne zlete v Medvode, kjer tudi na-
stopajo. Pri slavnosti sodeluje sokolska godba na lok ter Ljubljanski Zvon, ki priredi s polnoštevilnim zborom koncert. Da dostojno In veličastno proslavimo ustanovitev medvoškega Sokola, vabimo tem potom še enkrat vsa bratska društva in vse prijatelje ' Sokolstva, da se te slavnosti v velikem številu udeleže. V nedeljo torej vsi v Medvode. Do svidenja zdravo 1
s Domžalski Sokol priredi 14. t. m. ob 3. uri popoldne veselico na vrtu brata Kuharja v Domžalah, pri kateri sodeluje polnoštevilna domžalska godba in pevsko društvo »Lira« iz Kamnika. Ker se prireditev vrši v prid Sokolskemu domu v Domžalah, pričakujemo obilne udeležbe. Zdravo I s »Sokol* v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 14. septembra 1.1. na Loki javno telovadbo spojeno z veliko ljudsko veselico z sledečim vsporedom: 1. Ob 13. uri sprejem došiih gostov na kolodvoru, potem obhod po mestu. 2. Ob 15. uri javna telovadba. 3. Ljudska veselica. Sodeluje novomeška sokolska godba pomnožena z godci metliške gcdbe. Vsi prijatelji Sokolstva dobrodošli 1
s Celjski Sokol. Ni še minilo leto, ko smo se maloštevilno preostali člani strahoma povpraševali, ali bo prišel še čas, ko nam bo dano, razmahniti se v veselem sokolskem delu v telovadnici. In danes? Naša nova telovadnica v mestni ljudski šoli buyi in odmeva od novih moči; kmalu bo njen razsežni prostor premajhen pr! tako ogromnem obisku od strani čian-stva in našega naraščaja Dne 14. t. m. bo v Celju sokolski praznik. Ta dan hoče celjski Sokol pokazati, da je vstal iz svetovnega poloma prerojen in čilih kril. Ta dan ne bo v Celju nihče manjkal, ki čuti z nami, da z nami in brati Hrvati in Srbi, katerih poset se nam obeta v velikem številu, manifestira za sokolsko misel, za duševni in telesni preporod naših narodnih sil. _____________
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
V soboto 13. sept. Snegulčica in škratje. Izven abom.
V nedeljo 14. sept. ob 3. uri popold. Snegulčica in škratje. Izven abom.
V nedeljo 14. sept. ob pol 8. uri zvečer Faun. Izven abom.
V pondeljek 15. sept. zaprto.
V torek 16. sept. Dnevi našega življenja. Abonoment B/l.
Opera.
V torek 16. sept. Pikova dama. Abonoment E/3.
Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 13. sept. ob poi 8. uri zvečer se igra »Snegulčica« izven abonomenta. Pri predstavi sodeluje orkester Dravske divizije pod vodstvom kapelnika gosp. Periča. Baletne točke je naštudiral baletni mojster g. Pohzn. Režiser g. A. Danilo. Cenjene gg. abonente opozarjamo, da se »Snegulčica« kot otroška igra ne bo igrala v abonomentu. V nedeljo, dne 14. septembra ob 3. uri popoldne »Snegulčica« izven abonomenta, zvečer »Faun« izven abonomenta.
Pokrajinske vesti.
kr S kočevske gimnazije. Vsled pomanjkanja primernih dijaških stanovanj v Kočevju se je ustanovil v poslopju ondotne realne gtmnazije začasni Dijaški dom, ki ga bodo oskrbovale usmiljene sestre iz Marijinega doma. Sprejme se do 20 dijakov-prvošolcev in stane vsa oskrba mesečno po 150 kron. Prijave sprejema prof. Ivan Polovič. — Vpisovanje v prvi gimnazijski razred je letos izjemoma dne 22. in 23. septembra.
kr Umrl je na legarju Albin Mikuž, obč. tajnik v Žalcu. Kot ne ustrašen Slovenec je bii v stari Avstriji politično preganjan in tudi rte kaj časa internirao. Prizadeti rodbini naše sožalje I
kr. Žihpolje. V nedeljo, dne 14. septembra 1919 ob priliki žegnanja
bode pri nas velika kmečka veselica. Poleg igre „Tri sestre" so na sporedu še govori, deklamacija, godba, petje, šaljivi prizori, ples ter mnogo drugih zabavnih točk. Veselica se vrši na vrtu gostilne „Rasai" (Kilrschr.er), v slučaju neugodnega vremena pa v velikem vrtnem salonu in drugih gostilniških prostorih. Začetek ob pol 15 (pol 3.) Preskrbljeno je za topla in mrzla jedila, pecivo, vino, kavo, pivo, tobak i. t. d. Ker je to prva slovenska prireditev v Zihpolju, pričakujemo od blizu in daleč prav obilne udeležbe 1 Na svidenje!
kr Braslovče. Pogreb Srečka Puncerja, Naknadno nam poročajo is Braslovč: Pogreb kad. asp, Srečka Puncerja je bil takšen, kot ga še naš trg ni videl. Pogreba so se udeležili poleg mnogobrojnega občinstva mozirski Sokol z zastavo, braslovški Sokoli in Sokolice, deputacija celjskega Sokola, deputacija celjskega častniška, četa vojakov in sam general Majster, ki je bil našemu Ssečfcu že izza mirne dobe dober prijatelj. Ob njeg<rveru grobu je govoril najprvo general Majster. V jedrnatih besedah je povdarjal njegove velike zasluge za narodno prebujevanje Koroščev kot urednik , Jugosl. Korotana" in hvalil je njegovo osebno brabrost. Končal je nagovor s trikratnim „slava", nakar je vojaški oddelek oddal salvo. V imenu Sokola mu je izreke! zadnji pozdrav starosta mozirskega Sokola br. Lipold. Kot tovariš in prijatelj je v ginljivih besedah povdarjal Srečkov blagi značaj g. Krtfl Janko. Gdč. Ježo/nik je opisala njegov trpljenje v času Avstrije, kjer so ga tudi politično preganjali. Po vseh teh ginljivih in iskrenih nagovorih ni ostalo ne eno oko suho. — Počivaj v miru v domači zemlji. Stečkol
kr BraslovŠka požarna bramba. priredi v nečteijo, dne 14. septembra veliko vrtno veselico. Za zabavo je poskrbljeno v polni meri. Svirala bo godba na pihata. Kdor se hoče od srca zabavati, na] ne zamudi.
izvirna telefonska in brzojavne poročila , Jugoslaviji*. Demisija ministrstva.
Beigrad, 12. septembra. Danes iz Pariza došle vesti od naše mirovne delegacije so položaj v Belgradu popolnoma spremenile. Kakor znano, se nahajata v mirovni pogodbi z Avstrijsko republiko dve točki, kateri jako otežujeta jugoslovanski delegaciji podpis pogodbe. Prvič nam ta pogodba jemlje Radgono ter imenuje 5 km jugovzhodno Radgone ležečo točko prejšnje avstro-ogrske granice kot ono točko, od katere naj gre potem nova meja proti severu približno na koto 4C0 severno Radgone, iz česar sledi, da tudi več slovenskih vasi vzhodno Radgone ostane pod nemškim jarmom.
Druga točka prepušča ureditev manjšinskih vprašanj internacijonalni komisiji, kar bi povzročalo sialno vznemirenje in poseganje v notranje zadeve naše države.
Naša delegacija ni mogla doseči spremembe v teh točkah, vsled česar stoji vlada pred adiočitviio aii prevzame odgovornost za podpis neugodne pogodbe ail pa odreče podpis in s tem izzove konfikt z entento. V obeh slučajih smatra vlada za potrebno, da odloča koncentracijsko ministrstvo, ker ena stranka, pa bodi še tako močna ne more prevzeli sama odgovornosti za tako dalekosežno zunanjepolitično odločitev. Vsled tega je ministrski svet sklenil podati jutri dopoldne demisijo celokupnega ministeratva.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urada
Zehteve entente Romunski.
Ldu Pariz, 12, sept. (DunKU). ,,Echo de Pariš" poroča: George Clerk, ki je dospel kot odposlanec velesil v Bukarešto, je stavil v imenu entente romunski vladi naslednje štiri zahteve: Izpraznitev Madžarske, ustanovitev rekvizicij na Madžarskem, Izročitev vsega materijala, ki je bil rekvi -
riran na Madžarskem, komisiji za odškodnino in obnovo in končno izjavo, s katerimi pogoji bi bila Romunija pripravljena sodelovali z entento pri rešavanju madžarskega vprašanja.
A •nori kanska pomoč Poljski.
Ldu Lyon, 12. septembra. (Brez.) Iz Vratlsiave se poroča: Ustanovila se je amerlkanska družba s k3pitaiom 100 milijonov dolarjev, (i ]. približno po današnjem kurzu 5 railjard naših kron) ki si je nadela nalogo preskrbovati Poljsko z vsemi potrebnimi industrijskimi izdelki, ter Izvršiti več velikopoteznih javnih del.
Švicarska soc. demokracija zoper internacij onal o.
Ldu Bern, 12. sept. (DunKu). Švicarska brzojavna agentura poreča: Glasovanje o pristopu švicarske socialne demokracije k treti internacl-jonali je pokazalo do sedij naslednje rezultate: 2865 glasov za in 4614 proti pristopu. Več odsekov se še ni odločilo, toda tudi ti posamezni sklepi ne bodo ničesar izpremenili na končnem rezultatu, ki je tak, da švicarska socialna demokracija izstopa iz druge internacionale, ne da bi pristopila'k tretji. Pri glasovanju je bila slaba večina za pristop samo v kantonu Ctirlch, Bazel mesto in Bazel okolica.
Podržavljonje angleških bank.
Ldu. London, 12. sept. (Dku.) Kongrer strokovnih delavskih zvez v G!a8gowu je sprejel resolucijo, kjer zahteva podržavljenje angleških bank.
Kam nas vodijo?
Šel sem v Zagreb po trgovskih poslih. Po navadi kupim vse čašo* plsje, tako mi pride pod roko tu<tf »Narodna Politika«. Njen članek, »Kako se pri nas gospodari« me je spravil v slabo voljo, tembolj ko sem se spomnil svojega zadnjega potovanja v Beigrad, kjer sem hotel dobiti izvozno dovoljenje kakoršnekoli robe vsa] v približni vrednosti enega avtomobila, ki bi nam bil tako zelo potreben. Vrnil sem se rebus infectis — nisem mogel dobiti izvoznega dovoljenja niti za 20 glav ovac, kaj šele, če bi res mislil na kakšno špekulativno trgovino.
Danes se temu ne čudim, da mi je dr. Slokar, »Macht« jugoslovanske trgovine z inozemstvom, (kakor ga je en čifut v kupeju nazival) odklonil prošnjo, ko vidim, v kakšnih masah so robo iz Jugoslavije različni privi-ligiranci, posebno oni iz Bosne in Hercegovine izvozili v Nemško Avstrijo. Poglejmo si malo to stvar natančneje ; iz Jugoslavije se je izvozilo 90% robe v Nemško Avshljo in 10% v Ceho-Slovaško repubtiko. V kakšni meri so dobivali te izvoznice, etc: Ahmed Selimbegovič iz Prijedora 28 vagonov [krompirja in 5 vagonov fižola ; Nikola Kašikovič iz Sarajeva 20 vagonov koruze, 1 vagon masti in 60 000 kub. met. lesenega stavb, materijala; Svetozar R. TVfkovIč iz Ga-ražda b vagonov suhega mesa; Ilija Ristič iz Sapca 50 vagonov koruze; Risto Pičeta 1 vagon suhega mesa; Franjo RadoSevič iz Sarajeva 200.000 jajc; Cimo Bogdanovič iz Prijedora 50 vagonov koruze; Mojo Hrvačanin iz Dubica 50 vagonov kuruze; H. Lederer iz B. Kostajnice 3 vagone meda. Poleg tega se je izvozilo nebroj vagonov pekmeza (salsen), sliv, krompirja, žganja, fižola in vina. V tuje kraje se torej izvaža poceni koruza, mast, krompir in suho meso, istodobno pa za drag denar izvažamo iz Amerike moko, mast in drugo. Poleg tega strašnega pomanjkanja sladkorja se izvaža med v Nemško Avstrijo kar na vagone! Pa zakaj dobi vse edenl Kak navijalec cen vleče kar po 50 vagonov robe v Nemško Avstrijo — jaz pa kot trgovec, posestnik in gostilničar, ki sem znano bil ves čas vojske preganjan politično, se me pošiljalo po različnih frontah in le sem lepe svote dal v narodne svrhe — nisem v stanu, da prepeljem 20 glav ovac, da jih zamenjam za avtomobil. Smešno — P* resnica je!
Znano ml je tudi, da je poslanec taginja predlagal, da se vsakih 14 dni publicira popis vseh onih, ki so dobili izvoznice; zakaj se pa ni prejšnji minister trgovine temu odzval ? — Ali se boji svoje gospodarske politike 1?
Trgovci ignorirajo tudi vse odredbe, ki so izšle glede izvozov, Zadnja odredba je tudi, da se roba izvozi samo za dobro, zdravo valuto. Ta dobra in zdrava valuta se pa prakticira tako: Trgovec dobi izvoznico, podpiše reverz in da garancijo devizni centrali, da bo položil valuto pri belgrajski banki. On kupi franke v Belgradu, jih deponira na Dunaju |n dobi šek preko Pariza na Belgrad in izplačan je v kronah v Belgradu, a na Dunaju dobi zopet krone, katere prenese semkaj. Tako je torej ta dobra in zdrava valuta I
»Kuda tebe vode ljudi, majko Jugoslavija!«
ospodarstm
g Borza. Ldu. Belgrad, 11. sept. Današnja borza. Bankovai: 20 dinarjev v ziatu — prodaja 0, ponudba 25, zahteva 24 80; Žigosane krone — prodaja 3160, ponudba 31-75, zahteva 31 65; Srbski državni papirji: Loterija 2%: Žigosane srečke — prodaja 0, ponudba 121, zahteva 116; Donavske srečke — prodaja 0, ponudba 25, zahteva 22; 4 o/o renta leta 1905 — prodaja 0, pcr.udba 405, zahteva 400; 4l/2% renta leta 1905 — prodaja 0, ponudba 428, zahteva 424.
g Naši premogokopi. V Sloveniji je 12 premogokopov, ki dajo dnevno 340 vagonov (največ Ubovlj-*ki t. j. 150 vagonov). Premogokopi v Hrvatski in Slavoniji morejo dati dnevno 40—50 vagonov, a oni v Bo3ni preko 200 vagonov. Premogokopi pri Pečuhu dajali so pred vojno po 250 vagonov, a zdaj komaj 140, pa produkcija se stalno dviguje. Timoški preme gokopi v Srbiji dajo dnevno 50
vagonov najboljšega premoga, dočim še serijski za nekaj časa mirujejo, ker so od Nemcev poškodovani. Naša država potrebuie za srednji železniški promet 700 - 800 vagonov. Ker se produkcija stalno dviguje, bo polagoma tudi industrija kaj dobila.
g Rudnik granita so odkrili v vasi Samarici pri Beiovaru.
g Centralna uprava za promet z inozemstvom ministrstva za trgovino ne sprejme več prošenj za uvoz in izvoz do nadaljnje odredbe, razen s Čehoslo vaško.
g Na konferenco gozdarskih industrijcev, ki bo v Zagrebu, so odpotovali tudi zastopniki iz Srbije in Črne gore. Na tej konferenci bodo zastopani tudi gozdarski industrije! iz
Italije.	*,
g Hmeljski trg. Zateč, 5 sept. Hmeijskt trg zelo živahen; na deželi
Komisijska trgovina
Filip Pečenko, Ljubljana,
Dunajska cesta št. 6, priporoča svojo bogato zalogo
raannfaktnrnegn blaga: cefirja, tiskovine, parhenta, ktota, hlače vlne, nogavic, robcev, sukanca, črne in bele svite, gumbov, pritiskačev, rlnčic za čevlje In drugih Izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
Učenca
poštenih staršev, povsem zdravega, s potrebno šolsko izobrazbo in kateri ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod
iiiiicij3it* ---- --------- ~ -......... ugodnimi	pogoji tfgov-
je že mnogo tisoč stotov hmelja pro- [ ska firma J. KUŠLAN, danepa. Cene se vsak dan dvigajo; j Kranj, Gorenjsko, danes se plača za 50 kg 1200 K do j    -----------------------
1250 k.	\	Franin	Paar.	Varažd
g Da preprečijo prenos premoženja v Jugoslavijo. Državni urad za finance je ed edii ustanovite/ novega cenzurnega urada v Gradcu, ki ima namen preprečevati prenos ore-moženja v Jugoslavijo.
g Papirnati drobiž, po vzorcu Zagreba in Osjeka, bo Izdal tudi mestni zastop Sarajeva.
g Adresna pisarna v Zagrebu.
Interesentom je v pl3arni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled prospekt neke adesne pisarne, ki se bavi z razpošiljanjem raznih naslovov tvrdk v naši državi po strokah.
g Izterjevanje kreditov v Severni Ameriki. V trgovski in obrt niški zbornici v Ljubljani je intere sentom na vpogled naslov neke tvrdke v New Yorku, ki se peča z izterjevanjem kreditov in zastopanjem pred sodišči v Združenih državah in v Kanadi.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Anton PeseSr..
Zvezna tiskarna® v Ljubljani,
Brzojav Paar Varaždin
Ustanovljeno god. 1912
Lastni izdelki i satja.
Sladkorja
„co«r ‘3'
Tiska
r.vut s®: '0:	--4	jKiap*	gse:
.M
Proda se dckoracijskl divan 7, žimnico, popolnoma nov. Vpraša se Prisojna ul. 3> pritličje, levo.
Priporočam lino kavo, "°kolado, kremo za čevlje, ?r,avo angleško milo, razpo-• ‘lam tudi v poštnih zavit-*“ p0 povzetju in po nizki ceni, Fran Bergant, Ljubljana, Sv Jakoba trg.	1361
. Manjša množina galau-‘®njskega blaga, pripravna vsakega malega trgovca nL, maria ie na prodaj, lista prod;ialca v upf*4vj
Skih
^vlporofta se partija dara-
nogavic, bel in črn su-
kanec znamka pismo In vc-i ?a Pri tvrdki jos. Peteline, Ljubljana.
Kupim harmoniko čeprav že rabljeno, trivrstno, bodisi nemško ali pa slovensko. Ivan Stražiščar, Štrukljeva vas, p. Begunje nad Cirknico.
Jčnpi se dobro ohranjeno pisalno mizo in pisemski stiskalni st-oj, Ponudbe pod M. S. na upravništvo. 1341
Kupi se stare, dobre, čeprav popravila potrebne gosli Ponudbe na Otona Hansel, Britof pri Kranju. 1821
Konclpijenta sprejmem takoj. Pismene ponudbe prosim na naslov Dr. Fran Kan-dare, odvetnik v Velikovcu.
1353
Francoski tečaj otvori diplomirana učiteljica. Mesečni bonorar 24 K. PraSakova ul. 10/111. desno. 1343
.iSd
*€> K «.£no.:
Vaš ■
Trgovec v mestu na Gorenjskem išče kompanjona s 5OO00—100 030 K kapitala. Uspeh gotov. Naslov v upravi.	1346
: kavo. Originalni 63 kg ! sortirano, okusno v 1/5,
! 1/20 kg paketirano franko ; K 756-—. Poštna pošiljatov | 15 kg sortirano franko K 200. j — Odpošilja samo, ako se ! pošlje denar naprej ali po povzetju LANU & Cttmp., Osijek, j Brzojavi: LANGCOMP.
j Tapetnih in dekorater
! M ZOR
j Bislvelsova cesta poleg dsž. vlade
i se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, ; otoman, dekoracij, zastorov i in tapeciranja sob, katera \ dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil.
ERDAL , čistilo za čevlje, rujavo in črno, 6tev. 1, ima v zalogi vsako množino, in pošilja po pošti tvrdka Matija Trebar Ljubljeni« Sv. Petra cesta št. 6.	V Celju ali okolici kupim hišo, vilo ali mlin z gospodarskim poslopjem. Ponudbe na ALFREDA LONGIN, Osijek, Adamičeva ulica 5, Slavonija.
Pristne kranjske klobase se zopet dobe in razpošiljajo M. URBAS Slomškova ulica št. 13 nasproti mestne elektrarne. J -	GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6ozy v Ljubljani, zraven rotovža.
1 Slikarska i inpieskarskadelavnica . | Jenko & Šetina . j Celovška cesta št. 89 Ljubljana VIL, * j prevzema vsa v to stro-j ko spadajoča dela, po-i sebno sobno dekoracijske j slikarije, stavbeno in po-a hištveno pleskanje itd. j Uporablja se samo pri-J stno blago. Postrežba : točna, cene primerne.	Kolobarji iz suhega, mehkega lesa za podkuriti, v vsaki množini dobavlja F.&A^Uher Pisarna; Šelenburg. nl.4. Skladišče: Slomškove ul. 12.
j Prvovrstna sveža slanina	
(Špeli) od pitanih sremskih prašičev se prodaja začasno vsaki dan na Predovičevi stojnici v Šolskem drevoredu od 1 kg naprej I. vrste (riba) po K 30-—, II. vrste po K 28 — za kg.
Restavracija RFT I FVIIF
JLmšt \mtd JV VmF jLmai
na Šmarjetni gori pri Kranju
o t voriena
Dijak išče sobo s hrano pri boljši družini. Cenjene ponudbe na upravo lista pod „lredenta“. »354
Zamenjam sobo (kabinet) v sredini mesta s sobo in kuhinjo izven Ljubljane. Ponudbe pod .Zamenjava1' na upravništvo.	1360
Vinska klet, pripravna tudi za skladišče se odda v najem takoj. Naslov v upravi.
Brez posebnega obvestila.
vsake vrste in v ysaki množini kupuje vedno k plačuje najbolje trg. firm«
}» Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko)
Potrta neizmerne žalosti naznanjam, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog, oz. oče
ALBIN MIKUŠ
dne 10. septembra 1919, po kratki, mučni bolezni v Gospodu zaspal.
Pokojnika se priporoča v blag spomin.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno
Narodni dom
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogo-brojen obisk, ivan in Ana Černe z Goriškega.
3®E
Žalec, dne 10. septembra 1919.
Marica Mikuš, roj. Meh,
soproga.
Milica, Zorica,
hčerki.
Majlepše darilo mladini
|c povest slovenskega dečka Iz pretekle svetovne vojsk**
„DORE“.
Knjiga je lepo Ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4- —. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8,
Tvorniea Jugoslavensko DLVPfA Meuthol vluovlce u Osijeku
traži za pojedine Rayone pouzdane agilne i dobro uvedene
zastopnike ili zastupnice.
Ponude sa naznakom referenca umoljava se na gornju adreau.
Nepremočljivo platno
francos, izvora, za dežne plašče
ravnokar dušiš.
fl.E.Skaberne, Ljubljana
Kostanjev kslipT
v vsaki množini strojilna tovarna
Samsa & Co. v Ljubljani,
Marije Terezije cesta 2-
MaIHriUČPi a8Peht i,ua>° °«lasi v
IvCiJUUIJov dnevnika .Jngoslaviia* 1
Ako iščete sla- joMnj-a kaj naprodaj ozi-Sbe, ali pa če fUfrtlv roma hočete kaj
tedaj inserirajte
v Jugoslaviji1
tv
otografične plošče, filme, papirje in vse potrebščine - le sveže blago -priporoča Drogerija in fotomanufaklura »SANITAS«, CELJE Kolodvorska ul. 5.
Pevci In pevska društva — pozor!
IVIvIIJmIIIIUU	d.	z.	o.	z.
v Ljubljani, nasproti juž. kolodvoru
knpnje in prodaja tuje valute vedno po najugodnejšem dnevnem kurzu. Bavi se poleg tega z bančno in trgovsko komisijo, sprejema inkaso devize na vsa inozemska tržišča, kupuje in prodaja tu- in inozemske vrednostne papirje in d»Je informacije o vseh v bančno stroko spadajočih tranksakcijah. — Vodstvo v rokah strokovnjakov — bivših bančnih uradnikov.
MALA PESMARICA
(žepna izdaja 11X15 cm)
'Št 1. Davorin Jenko: Što čutiš, Srblne tužnl? Moški zbor
Ten!
Zelo dobro ohranjena »antika« temnorudeča (vložena z bisernicami) kompletna oprava
za salon -%?§
se proda. Pojasnila daje „ An o učna ekspedicija4*, Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg St. 51.
posojila išče mlad državni uradnik. Odplačilo ine* sečno po 200 K z 10% obrestmi. Posojilo pa se najbiže vrne tekoin 3 mesecev v enkratnem odpla-Čilu. Pri ureditvi valute se plača prostovoljno 1 krono več po uradno določenem kurzu. — Ponudbe pod »Poštenost" na upravništvo lista.
St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko•Frankoparika. Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; II izv. 10 K. — Dobiva se v
Zvezal knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8
se dobi v vsaki množini po najnižji ceni Jeranova ulica št. 11, Ljubljana.
nudja uz dnevne cijene Trgovačko komlsionalni posao
nov, se ceno proda.
Kje, pove upravništvo
Prodam dvoje hiš
ŠL 2 in 2 a, v Spodnji Šiški
Proda se
Gospodsvefska cesta, z vsemi pritklinami, prostori so pripravni za vsako trgovino in se nahaja v hiši št 2 pekarija, gostilna in špecerijska trgovina. Hiše se poleg cerkve.
Ker se ne maram prerekati z neko stranko in mi je sodišče razveljavilo odpoved, naj se ponudbe stavijo osebno meni, ali pa pismeno na naslov Josip Seidl, Ljubljana VII.
v okolici Celja,
Gospodarsko poslopje v lepem stanu, njive in travniki v lepi ravnini. Zraven jo tudi lep gozd. Eventuelno se laliko prevzame vsa živina in vsa gospodarska oprava in oprema. Več se poizve pri Konradu Gorenjaku, Kralja Petra cesta 43, Celje.
učitelj .Glasbene Matice* !s psini strok, dežel, sodišče
(nasproti nunske cerkve). .
w j|/ar W Največjo in najsposobnejša j tvrdka in izposojevalnica ; Uavirjev, pianinov in har- -nonijev. Velikanski zalog* . vseh glasbenih inštrumentov, .
1	*	strun	in muzikah}. 167 i
Ne kupujte izdeikov sovražnih držav, podpirajte i samo domače izdelke, ki so veliko boljši in cenejši. I
Zahtevajte samo pristno voskoto „HlFH-kremo, ki je radi svojih sestavih \ najboljša in zajamčena.
istotam se dobi: cigaretne stročnice in papirčki od 14 K naprej, razglednic??, pisemski papir, viaSmce, toaletno mižo i. t. d.
Zaloga samo na debelo: Orostav ČerialiČ, ; Ljubljana, Resljev« cesta št. 20.	j
Kupujemo vsako množino lesa
okroglega,rezanega,desk, bukovih in hrastovih šve-lerjev, ter c glja in kurilnih drv. Natančne ponuebe pod nExport lesa" na uprav nlštvo lista.
Sirite med narod
sledeče knjige in brošure:
1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške Cena 4 K.
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.) Spisal dr. Bogumil VoŠnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Air e* Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom!
Dobivajo se v upravništvu Jugoslavije" v Ljubljani in pd njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah.
se posestvo, obstoječe iz prenovljenega hišnega poslopja z gostilno, novega gospodarskega poslopja, vse z opeko krito, njiv, gozda, vinograda in sadonosn ka, leži v kotu dveh okrajnih cest in meri okrog pet oralov; toraj je pripravno za vsakega obrtnika, tudi umi-rovljenca. Do cerkve, je Četrt ure. Proda se tudi s premičnino. Cena se izve pri lastnici Mariji Ferenc pri Sv. Barbari pod Mariborom.
KRON pike taste rute, sive,
i M\ F% A e *n rumene> *eP° Al ■■jn sortir. nudi na ducente
I li i sl 1 Mariia Pe^ar
lO \J\l Sv. Petra cesta štev. 2.
Priporočava najino vedno veliko zalogo dobre
slivovke
ruma
ter vsakovrstnega špecerijskega blaga. Solidna in točna postrežba.
GREGORC & VERLIČ
Ljubljana, Cesta na Rudolfu-o žel. 1.
Varilca
mila
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z,
v tjubijali i, Marijin trg 8, tVolfova ulica 1
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
veščega izdelovanja vsakovrstnega mila
= išče =
pod dobrimi pogoji
tovarna ]. Gigovič
Nova Gradiška (Slavonija).
čistih brez odbitka.
Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na
tfrasna slika
našega preljubljenega
je ravnokar izšla. — Ljudstvo naj se mu izkaže hvaležno s tem, da si okrasi svojo sobo z njegovo sliko. Ista stane 20 K, po poštnem povzetju 24 K pri založniku VILKO WEIXL, knjigarna v Mariboru.
Baterije, žarnice vseh tipov eiektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg štet. 26.
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom
Sxport.