(foto: EMS) ÜSHEfiMiA Zdravnik, akupunkturist in poznavalec kitajske medicine Ritual 5 tibetancev izvajam že pet let. Kljub temu, da sem star 63 let, nikoli ne uporabljam dvigala, po stopnicah grem vedno tako, da preskakujem po dve stopnici, vsak dan pretečem šest kilometrov in moram reči, da sem za moja leta, če se primerjam z bolniki, ki jih videvam v bolnišnici, v bistveno boljšem stanju. Torej se to splača, je efekt. TO XXXVIII, 4. AVGUST 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR KURILNO OUE EL EURODIESEL MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica ŠTEVILKA 31 Most prijateljstva med avstrijsko Koroško in Zgornjo Savinjsko dolino Informacije in naročila mn ■ x-| Il TIMI WM<- ' ' ' «Ri vfli—' Ves dan, vsak dan! Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold Izdelki AQUASAN za nego bazenske vode: - dezinfekcija - korekcija PH vrednosti - za uničenje alg - za bistrenje bazenske vode - za čiščenje bazena IQNet upravljanje s stanovanji, d.o.o. Zadruga Zgornjesà vhjska i zadruga Mak. sistemom AirMatic! (za zdravo in prijetno bivanje) Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!) Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Uprava: Zdenka Berlot - direktorica Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net PRODAMO - STANOVANJSKO HIŠO R LOKACIJA: BOČNA « VELIKOST: cca 120 m2 + 250 m2 zemljišča R ETAŽNOST: P+E R STAROST: obnovljena 1950 R CENA: 18 MIO SIT oz. po dogovoru/75.112,67 € R DODATNI OPIS: hiša v strnjenem naselju, zgrajena v starem slogu -oboki, ob hiši gospodarsko poslopje in drvarnica, streha bobrovec zamenjan pred 8 leti, obnovljena »v ^ V3.\V- kopalnica, v hiši so štiri sobe ’ • č, ji j (dve spodaj in dve zgoraj) > ^ A J Jv r^F ' + kuhinja, wc zunanji, ... -—L" MLBI'Tl 1 [<]t-1 ; ' * • Lim jr^kfcfcii 3Ì1 fcT'fi - «%- ' i r« » n»jtTrl » jc-č 1 itffrffnK nTTfVrtf^ 'V 5inir M)È^ MODRA ŠTEVILKA ■ M (((• 080 10 27) filma c nro7rarpvalnim OSREDNJA knjižnica-----------------------------------------------------------------—---------- CELJE_______________ _______________________________________________ Tretja stran Imate težave s problemi? Ste kadilec ali kadilka? Potem se vam slabo piše, kajti minister za zdravje napoveduje, da bo prepovedal kajenje v vseh javnih prostorih. Kadili boste lahko samo še doma ali pa kje na samem, kjer s cigaretnim dimom ne boste ogrožali zdravja drugih ljudi. Menim, da tudi ni več daleč čas, ko bodo morali kadilci plačevati višje premije za zdravstveno zavarovanje, saj v povprečju bistveno več obolevajo, statistike Svetovne zdravstvene organizacije pa kažejo na to, da zaradi njih več obolevajo tudi nekadilci v njihovi bližini. Ste kmetovalec ali kmetovalka? Potem se vam slabo piše, kajti letošnja suša po dolgem in počez pustoši po kmetijskih zemljiščih. Uradne ocene, koliko bo zaradi tega znašala škoda na kmetijskih površinah, sicer še ni, že zdaj pa je jasno, da bo zelo velika. Zaenkrat ni nobenih obljub, da bi bila država pripravljena iz proračuna pokriti del omenjene škode, zato se kmetje lahko zanašajo le na znani rek: »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.« kljub trenutnim osvežitvam še ni konec, lahko povzroči resne zdravstvene težave. Med deseto uro dopoldne in četrto popoldne se nikar ne kažite zunaj, zlasti v tem času pa si ne nalagajte večjih delovnih bremen. Jejte lahko hrano in pijte osvežilne pijače, če pa premorete klimatsko napravo, jo uporabljajte po pameti, kajti v nasprotnem primeru si boste z njo nakopali več težav kot koristi. Ste ... Dovolj je naštevanja težav in problemov! Problemi so bili in bodo, mi pa smo tukaj zato, da jih rešujemo. Če si želite življenje brez problemov, naj vas dobronamerno opozorim, da bo še prehitro prišlo. Saj veste, kdaj nimamo več problemov - takrat ko naše telo položijo nekam globoko ... Ampak tega si ne želimo, kajne? Želimo si, da bi živeli dolgo... In ne samo to! Želimo si, da bi bili zdravi, krepki, mladostni, polni energije, ne pa bolehni in brez moči... Tibetanski menihi so že pred več stoletji našli recept za dolgo, zdravo življenje. Že več desetletij je znan tudi v zahodnem svetu in skoraj zastonj se ga lahko naučite tudi vi. Vas zanima? Preberite intervju na straneh osem in devet! IZ VSEBINE: tei Aktualno: Se nam obeta popolna prepoved kajenja v lokalih?. Kmetijsko gozdarska zbornica: Suša pustoši po kmetijskih zemljiščih.5 Nazarje: Občina odkupila zemljišča za poslovno cono Prihova...........6 Center starejših občanov: V vročih dneh za starejše ljudi najbolj nevarno pomanjkanje tekočine.1 Solčava: Prepletanje preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo Zavod za gozdove: Izbirno sekaško tekmovanje v Ljašah.21 KNIN Nazarje: Nazarčani še v igri za prvo ligo.25 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 31, 4. avgust 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. e ZAKON 0 OMEJEVANJU UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV Se nam obeta popolna prepoved kajenja v lokalih? Ministrstvo za zdravje je konec maja letos javno predstavilo predlog spremembe Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki se loteva predvsem problematike kajenja v javnih prostorih oziroma na vseh delovnih mestih. Kot poudarjajo na Ministrstvu za zdravje, so pri snovanju predloga razmišljali predvsem z vidika enake zaščite vseh delavcev, torej tudi tistih, ki so zaposleni v gostinstvu in posledično prisiljeni k pasivnemu kajenju. Predlog je precej radikalen, tako koalicija kot opozicija ga načeloma podpirata, precej burne debate pa potekajo v javnosti. V GOSTILNO NA ZDRAV ZRAK? Kotje poudaril minister za zdravje Andrej Bručan, nova spoznanja o nevarnosti pasivnega kajenja za zdravje in ob tem ugotovitev, daješ prezračevanjem v zaprtih pros- torih, kjer ljudje kadijo, nemogoče zagotoviti s tobačnim dimom neonesnažen zrak, kličejo h konkretnim spremembam na področju omejevanja kajenja. To pomeni popolno prepoved kajenja v vseh gostinskih obratih, restavracijah, barčkih in seveda tudi na vseh drugih delovnih mestih. S prepovedjo kajenja na delovnem mestu je »oškodovan« le strasten kadilec, prepoved kajenja v prostorih, kot so gostinski obrati, pa pomeni tudi določen izpad dohodka. Strastni kadilci zagotovo ne bodo dolgo zdržali le ob kozarčku alkoholne pijače. Manjkala bo cigareta, ki jo bodo lahko v miru pokadili le na prostem ali doma. Bodo spoznanja o nevarnosti pasivnega kajenja pozdravili tudi gostinci? V Italiji, na Norveškem, Irski in Malti, v državah torej, ki so že uve- dle prepoved kajenja na vseh delovnih mestih, vključno z restavracijami in bari, je obisk lokalov opazno upadel. Če bo tako tudi pri nas, bo minister Bručan potolkel dve muhi na en mah: manj bo kadilcev in manj bo alkoholikov. K SPREMEMBAM KLIČEJO TUDI EVROPSKE DIREKTIVE K spremembam na področju nad- zora nad tobakom Slovenijo zavezuje tudi Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom. To je pravno zavezujoč dokument, ki ga je državni zbor ratificiral januarja lani. Konvencija države podpisnice spodbuja in zavezuje k sprejemanju konkretnih ukrepov, ki bodo včim večji meri zaščitili ljudi pred škodljivimi učinki tobačnih izdelkov. Raziskave kažejo, da ukrepi prepovedi kajenja na javnih in delovnih mestih vplivajo tudi na zmanjšanje povpraševanja in porabe tobačnih izdelkov. Med dolgoročnimi učinki politike preprečevanja kajenja naj bi bila tudi boljša ekonomska učinkovitost celotne družbe, podatka Svetovne zdravstvene organizacije, da lahko od devet do trinajst odstotkov vseh rakavih obolenj med nekadilci pripišemo izpostavljenosti tobačnemu dimu, pa verjetno ni treba posebej izpostavljati. Tatiana Golob V prihodnje v gostilnah samo še pivo -brez cigaret? (foto: Tatiana Golob) Nasa anketa Proč s cigareto! Proč z njo, in sicer natančneje - proč z njo iz vseh javnih prostorov. Nov protikadilski zakon napoveduje strožje predpise na tem področju. Slovenija tako stopa po poti ostalih evropskih držav, ki so podobne omejitve že uvedle. Dokončno so minili časi, ko so lahko kadilci skoraj brez omejitev kadili kjer koli. Sedanjim omejitvam se bodo pridružile še nove, s čimer naj bi zaščitili zlasti nekadilce, ki so danes neprostovoljni pasivni kadilci. Vdihovati dim nekoga drugega in ob tem trpeti enake posledice (tako kratkoročne, kotje vonj dima v oblačilih, kot dolgoročne, kotje ogroženo zdravje), zagotovo ni želja nobenega gosta, ki vstopi v gostinski lokal in ob tem naleti na slabo prezračen ter zadimljen prostor. Kaj menijo Zgomjesavinjčani o prihajajočem protikadilskem zakonu? Jani Klemenšek, Mozirje Kajenje bi počasi morali kar popolnoma prepovedati. Sicer pa cigaretam vztrajno raste cena. Saj smo že imeli zakon, ko so bili kadilci in nekadilci v ločenih prostorih, toda to se je upoštevalo le nekaj časa, kmalu pa seje na vse skupaj pozabilo. Tako da bomo še videli, kakšno usodo bo doživljal prihajajoči zakon. Anja Trogar, Lepa Njiva Zdi se mi v redu, da se ne bo kadilo vjavnih prostorih. Dim ne ustreza vsem, nekateri so alergični ... Včasih se zdi, kot da imajo kadilci skorajda več pravic kot nekadilci. Obisk v gostilnah bo še vedno, kljub omejitvam, število kadilcev pa se kljub temu verjetno ne bo zmanjšalo. Jure Kolenc, Rečica ob Savinji To se mi zdi ortodoksna poteza s strani države. Kadilci se bodo pač zbirali pred lokali in kadili tam. Morda bi bilo bolje, če bi se podražile cigarete, saj bi to imelo več učinka. Na slabšem bodo edino gostilničarji, ljudje pa bodo še vedno kadili. Je pa nerodno, ker se mora nekadilec vedno prilagajati kadilcu. Tukaj bi morali kadilci bolj upoštevati nekadilce, je pa res, da te kulture še nimamo dovolj razvite. Bojan Sevšek, Mozirje Absolutno podpiram ta zakon, saj so pravice nekadilcev nad kadilskimi. Promet v gostilnah se verjetno ne bo kaj pretirano zmanjšal, ljudje bodo še vedno obiskovali lokale. Število kadilcev se verjetno ne bo zmanjšalo, se pa bodo izboljšali pogoji vjavnih prostorih. Marjan Kranjc, Mozirje Popolnoma se strinjam s tem zakonom, saj kajenje ni ne zdravo ne pravično do nekadilcev. Gostilne se bodo pač morale sprijazniti s tem -tam si lahko tudi brez cigarete, iskreno pa dvomim, da bi se zaradi tega zakona kaj zmanjšalo število kadilcev. Milan Lipnik, Mozirje Glede na to, da nisem nikoli kadil, me dim vjavnih prostorih zelo moti. Čeprav se dimu poskušam izogibati, so še vseeno restavracije, kjer se lahko kadi tudi tam, kjer se streže hrana. Sem zagovornik tega zakona. Glede na to, kaj kajenje povzroča, ne bo z omejitvami nihče oškodovan. Noben zakon pa ne more preprečiti stvari, če jih človek hoče. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Suša pustoši po kmetijskih zemljiščih Izjemno visoke temperature, ki presegajo 30 stopinj Celzija, in dolgotrajno obdobje brez pravih padavin bodo v zgornjesavinjskem kmetijstvu, zlasti v živinoreji, pustile resne posledice. Suša je kmetom odvzela precejšen del krme za živino, paša pa je letos slabša tudi v planinah. Občinske komisije bodo morale čim prej začeti popisovati škodo na kmetijskih površinah, že sedaj pa je jasno, da bo škoda velika. MOZIRJE Začetek urejanja trškega jedra Na referendumu sredi leta 2004 so se Mozirjani izrekli proti uvedbi samoprispevka kot finančne pomoči pri gradnji večnamenske športne dvorane in ureditvi trškega jedra. Projekta kljub temu nista zamrla ampak sta bila zgolj časovno zamaknjena. Začetek obeh je namreč predviden letošnjo jesen. Prva faza ureditve trškega jedra bo v glavnem namenjena izboljšanju prometne varnosti pešcev (foto: Benjamin Kanjir) Po besedah predsednika mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jožeta Rakuna je kmetom na prisojnih iože Rakun: “Razen glavne prve košnje ni druge krme!” (foto: EMS) legah že zmanjkalo paše. Podobno je na prodnatih kmetijskih površinah. Večini kmetovje uspelo opraviti prvo košnjo, ker pa odtlej v Zgornji Savinjski dolini ni bilo omembe vrednega dežja, drugič ni kaj kositi. Da bi bila škoda še večja, ne bo zaradi dosedanje suše niti jesenske paše. Rejci namreč vsako leto priženejo živino s planin in jo v dolini pasejo še oktobra in novembra. Jože Rakun: »Razen glavne prve košnje ni druge krme. Dobri rejci imajo vedno na zalogi nekaj rezervne krme, pol izpada pa bo za vse kmete velik problem. Nič manj kritično ni pri koruzi, saj so bili pogoji v zgodnji rasti izredno slabi, to pa pomeni, da bo tudi pridelek slab. Čim prej bo potrebno aktivirati občinske komisije, ki bodo popisale in ocenile nastalo škodo.« Ob tem je Rakun izrazil ogorčenje, ker se seje odbora izpostave ni udeležil niti eden predstavnik zgornjesavin-jskih občin, z izjemo ljubenskega podžupana Stanka Zagožna, kije bil prisoten bolj po svoji funkciji člana sveta KGZS. V javnosti je večkrat prisotno mnenje, da se kmetje prepočasi prilagajajo vremenskim razmeram. Resnica je, pravi direktor KGZS mag. Miran Naglič, da velikih možnosti prilagajanja ni. »Pri manjši suši sorta še lahko odigra vlogo, pri sušah tako velikega obsega, kot je letošnja, pa nobena sorta ne Mag. Miran Naglič: “Suša je naravna nesreča, ki je ni mogoče zavarovati..." (foto: EMS) pomaga. Suša je naravna nesreča, ki je ni mogoče zavarovati, zato razmišljamo, da bi vzpostavili sklad, ki naj bi se financiral iz vseh kmetijskih zavarovanj, del denarja pa naj bi prispevala država,« je povedal Naglič. Škoda zaradi suše naj bi po grobih ocenah letos že presegla 0,3 promile državnega proračuna, kar pomeni, da naj bi bili kmetje deležni tudi državne pomoči. Savinjčan Vteh dnehje bil na javnem razpisu izbran izvajalec del prve faze ureditve mozirskega trškega jedra. To bo velenjsko gradbeno podjetje Mins Noi, ki bo z deli pričelo že naslednji mesec. Ureditev trškega jedra bo sicer potekala v dveh ali treh fazah. V prvi fazi, ki naj bi bila zaključena letos jeseni, bodo zgradili pločnik, ki bo povezan z lani zgrajenim pločnikom pred župniščem in bo potekal vzdolž Savinjske ceste ter Hribernikove ulice. Poleg mostu preko Trnave bo zgrajen manjši mostiček, tako da bo pločnik potekal po obeh straneh cestišča. Pri kultumemdomu bo zgrajenih dodatnih 30 parkirnih prostorov. Pred optiko Likeb bo urejeno mini krožišče, ki bo omogočilo varnejši pretok prometa. Vsa našteta dela bodo povzročila zastoje v prometu, zato bodo obiskovalci mozirskega trga v naslednjih mesecih potrebovali zvrhano mero strpnosti. Benjamin Kanjir SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da se bo finančna obremenitev državljanov z uvedbo novega davka na nepremičnine povečala? Večina sodelujočih v tokratni anketi meni, da bo novi davek na nepremičnine v veliki meri vplival na njihovo finančno obremenitev. Ne 14% 86% »Ali podpirate predlog zakona, ki predvideva prepoved kajenja na vseh javnih mestih?« je vprašanje, ki vam ga zastavljamo v tem tednu. Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 8. avgusta 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. GORENJE VELENJE V prvem polletju dobro, prihodnost je v nadaljnji rasti Nadzorni svet delniške družbe Gorenje, ki mu od nedavnega predseduje dr. Jože Zagožen, član pa je tudi Andrej Presečnik, je prejšnji četrtek obravnaval in sprejel nerevidirano polletno poročilo o poslovanju delniške družbe Gorenje in Skupine Gorenje. Poslovanje je ocenil kot dobro, še posebej glede na razmere na trgih. Nadzorni svet se je seznanil tudi s aktualnimi vprašanji in razvojnimi izzivi ter izrazil podporo prizadevanjem uprave po nadaljnji rasti Gorenja. zahtevne razmere na trgu. Cene strateških surovin naj bi seše povišale, pomemben dejavnik, ki bo vplival na poslovne rezultate, pa je uveljavitev direktive o reciklaži elektronske in električne opreme. Zato bodo v Gorenju še naprej iskali in izvajali rešitve vsmis-lu pridobivanja novih poslov, uvajanja Uprava Gorenja je s ponosom predstavila novo inovacijo - »pametno mizo«, ki jo bodo začeli prodajati jeseni (foto: Primož Škerl) Cisti prihodki od prodaje Skupine Gorenje v višini 114,5 milijarde tolarjev so bili v prvem polletju za 0,2 odstotka višji kot v enakem obdobju preteklega leta in predstavljajo 47-odstotni delež načrtovanih prihodkov za leto 2006. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo znaša 8,4 milijarde tolarjev, kar je za dva odstotka več kot v enakem obdobju leta 2005 in predstavlja 41 odstotkov načrtovanega za leto 2006. Konsolidirani čisti poslovni izidvvišini 1,5 milijarde tolarjev presega vrednost primerljivega lanskega obdobja lani za 2,5 odstotka in dosega 28,4 odstotka načrtovanega za leto 2006. Kot so na novinarski konferenci predstavili člani uprave, je leto 2006 za Gorenje še eno izmed zelo zahtevnih let. Večina trgov, na katerih posluje družba s sedežem v Velenju, je še vedno v recesiji, konkurenca z Vzhoda je izjemno ostra, najbolj zaskrbljujoče pa so ekstremno visoke cene repromaterialov. Kljub temu je Gorenje v prvem polletju doseglo dobre poslovne rezultate, negativne dejavnike pa je v največji meri nevtraliziralo z visokim obsegom poslovnih aktivnosti, razvojem in uvajanjem novih izdelkov, optimiranjem nabavne verige, racionalizacijo poslovnih procesov in obvladovanjem stroškov na vseh nivojih poslovanja. Kot je povedal predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac, tudi v drugem polletju pričakujejo podobno novih izdelkov in obvladovanja terjatev ter zalog. Gorenje se ubada tudi s problemom strukturne prezaposlenosti, ki jo rešujejo z izobraževanjem, izpopolnjevanjem, prekvalificiranjem in prerazporejanjem zaposlenih. V panogi gospodinjskih aparatov se nadaljuje trend, da proizvajalci proizvodnjo selijo v države z zelo nizko ceno delovne sile, v Gorenju pa so doslej konkurenčnost ohran- jali s povečevanjem storilnosti, delovne učinkovitosti in visoko rastjo ustvarjene dodane vrednosti. Prevzem češke družbe Mora Mora-via je ževprvem letu prinesel pozitivne učinke in potrdil pravilnost odločitve, da Gorenje svojo proizvodnjo razširi izven Slovenije. V teku je izgradnja nove tovarne v Valjevu v Srbiji, kamor bodo jeseni prenesli del proizvodnega programa hladilno zamrzovalne tehnike. VVeienju bodo izpad omenjene proizvodnje nadomestili s programi višje zahtevnosti dela in večjo dodano vrednostjo. Do konca leta bodo sprejeli tudi odločitev o drugih proizvodnih lokacijah (Rusija ali Ukrajina), namenjenih proizvodnji pralnih in sušilnih strojev. Med prihodnjimi strateškimi izzivi Skupine Gorenje so še konsolidacija lastniške strukture, kar pomeni umik države in dokapitalizacijo s strani strateških partnerjev, prevzem manjših proizvajalcev in poleg osnovne razvoj novih dejavnosti. Gorenje želi postati številka ena na področju oblikovanja in inovativnosti na področju izdelkov za dom, nov korak v to smer pa predstavlja ob tej priložnosti prvič javno predstavljen aparat »pametna miza«, ki združuje funkciji hladilnika in jedilne mize. V prodajalnah bo že jeseni. Franci Kotnik NAZARJE Občina odkupila zemljišča za poslovno cono Prihova Štirinajst lastnikov zemljišč v »prihovski gmajni« je Občini Nazarje prodalo svoje sedemnajstine celotnega zemljišča agrarne skupnosti (foto: Franci Kotnik) V sejni sobi Občine Nazarje je v petek 14 lastnikov zemljišč v »prihovski gmajni« podpisalo kupoprodajno pogodbo, s katero so prodali vsak svojo sedemnajstino zemljišča Agrarne skupnosti Prihova Občini Nazarje, ki namerava na tem območju urediti poslovno cono. Postopek ureditve omenjene cone je začela že bivša Občina Mozirje, zaradi poplav in postopka denacionalizacije pa seje projekt zavlekel za celih petnajst let. Po končanem postopku denacionalizacije je namreč sledil še postopek dedovanja, saj so nekateri prvotni člani prihovske agrarne skupnosti že pokojni. Za prodajo zemljišča občini se iz različnih razlogov niso odločili trije lastniki, kar pa občine ne bo oviralo pri urejanju poslovne cone. Skupna površina zemljišča, ki gaje Občina Nazarje odkupila od članov agrarne skupnosti, znaša 31.660 kvadratnih metrov, poleg tega pa je občina odkupila še 12.091 kvadratnih metrov zemljišča od družbe Glin Holding v stečaju in 7.477 kvadratnih metrov od družbe Era Velenje. Kot je znano, je pred časom občina prodala Eri omenjeno zemljišče za gradnjo nakupovalnega centra, ker pa je medtem Era od nameravane gradnje odstopila, je občina po enaki ceni zemljišče kupila nazaj. Skupna površina odkupljenih zemljišč tako znaša 51.228 kvadratnih metrov, kar poleg že obstoječih zemljišč v občinski lasti predstavlja primeren kompleks za ureditev poslovne cone. Ob podpisu kupoprodajnih pogodb se je nazorski župan ivan Purnat zahvalil članom agrarne skupnosti za kooperativnost, brez obojestranskega interesa pa do prodaje oziroma odkupa seveda ne bi prišlo. Franci Kotnik SAVINA NAD LJUBNIM OB SAVINJI Boljša povezava s in svetom Posodobitev in asfaltiranje 1.810 metrov dolgega cestnega odseka od Fluderskega mosta proti Žački lipi v zaselku Savina, ki povezuje ljubensko in gornjegrajsko občino, je stala okrog 30 milijonov tolarjev. 23 milijonov tolarjev je prispevala Občina Ljubno, razliko pa so z delom in lastnimi sredstvi prispevali domačini. Zastavljen cilj je uresničen, več let stara želja po modernizaciji realizirana, sta na krajši slovesnosti poudarila predsednik gradbenega odbora Andrej Jeraj in županja Anka Rakun. Zastavljen ciljje res uresničenje dejala Rakunova, vendar ne brez naporov, fizičnega dela, usklajevanj, zbi- Modernizirano cesto v Savini sta v ponedeljek družno predala namenu predsednik gradbenega odbora Andrej Jeraj in ljubenska županja Anka Rakun (foto: EMS) BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Direktor Matjaž Lenassi odhaja v Alpino Po pisanju časnika Finance direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje in eden izmed nagrajencev Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne podjetniške dosežke v letu 2005 Matjaž Lenassi odhaja v podjetje Alpina Žiri, kjer naj bi prevzel funkcijo predsednika uprave. Lenassi je v pogovoru za časnik Finance potrdil, daje dobil povabilo, da prevzame vodenje Alpine, in da ga ta položaj zanima. »Če želim sprejeti še kakšen nov izziv, kar zadeva vodenje podjetja, je zdaj skrajni čas, da to naredim. Alpina se mi zdi primerna, ker je za slovenske razmere zelo inovativno podjetje,« je povedal Lenassi. Po pričakovanjih naj bi bil za predsednika uprave Alpine imenovan konec avgusta. Alpino prevzema mariborska finančna družba Infond Holding 2. Novi lastnik bo skoraj zagotovo imenoval nov nadzorni svetta pa novo upravo. Kdo bo v tem primeru namesto Matjaža Lenassija prevzel vodenje BSH Hišnih aparatov, še ni znano, saj imajo v omenjenem podjetju kolektivni dopust in te informacije do zaključka redakcije nismo uspeli dobiti. KF NOVA UPRAVNA STAVBA V MOZIRJU Otvoritev 29. septembra >■ ranja denarja in dobre organizacije ter podpore vseh, ki živijo ob posodobljeni cesti. »Tako kot že mnogokrat doslej smo se tudi za modernizacijo te ceste odločili po srcu in ne po kapitalu, saj vložena sredslva ne bodo prinašala izmerljivih dobičkov. Kljub temu smo vsi skupaj bogatejši za pomembno pridobitev, ki bo povezovala prebivalce tega okoliša z občinskim centrom in ostalo dolino. Zato dovolite, da ob tej priložnosti čestitam organizacijskemu odboru za vodenje in skrb ter nenazadnje za trdno voljo, s katero ste zagotovili, da smo od danes drug drugemu bližji,« je sklenila Anka Rakun. Savinjčan Na upravno stavbo je bila v preteklem tednu nameščena ura, pod njo pa zaslon, ki bo obiskovalcem Golt posredoval aktualne informacije o obratovanju rekreacijsko-turističnega centra (foto: Benjamin Kanjir) Na novi upravni stavbi v Podrožniku potekajo zaključna dela, objekt pa z otvoritvami različnih lokalovvpritličju postopoma dobiva svojo vsebino, ki bo dokončna z vselitvijo uporabnik-ovvzgornjih etažah. Izmed upravnih delavcev naj bi se prvi v novo stavbo preselil člani mozirske občinske uprave, in sicer v začetku septembra. Do konca septembra naj bi na novi lokaciji začele poslovati tudi ostale službe državne uprave, svečana otvoritev pa je predvidena za zadnji septembrski delovni dan. Z izpraznitvijo sedanje občinske stavbe na Savinjski cesti 7, torej takoj po odhodu služb Upravne enote Mozirje, bo novi lastnik začel z rekonstrukcijskimi deli. Nova notranja in zunanja podoba stavbe bo predstavljala prvo fazo projekta izgradnje socialnega programa Mozirske trate. Benjamin Kanjir SLAŠČIČARNA POLONCA MOZIRJE Odslej tudi v Podrožniku Zadnjo julijsko sredo so v pritličju nove upravne stavbe v Mozirju odprli slaščičarno Polonca. Priljubljenega in daleč naokoli znanega lokala z izvrstnimi slaščicami najbrž ni treba znova predstavljati, saj ga podjetnica Jožica Marolt v bivši mozirski kaplaniji uspešno vodi že več kot desetletje in pol, vsekakor pa zanjo in hčerko Polono poslovanje na dodatni lokaciji v Podrožniku predstavlja velik izziv. Na površini stotih kvadratnih metrov je urejen nadvse prijeten lokal, katerega dodatne sedežne kapacitete predstavlja pokrita terasa s pogledom na Mozirsko planino, gostje pa lahko uživajo v mamljivih okusih čebeljega pika, pohorske omlete in številnih drugih slaščic, v poletnih mesecih pa se še posebej priležeta svež sladoled in dišeča kavica. KF Za Jožico Marolt (desno) in hčerko Polono predstavlja nova slaščičarna v Podrožniku velik izziv (foto: Nastasja Kotnik) Dr. Anton Perc (foto: Helena Kotnik) Pred petimi desetletji je zahodni svet »odkril« več stoletij stare vaje tibetanskih menihov, ki ohranjajo človeško telo vitalno in odporno, ga pomlajujejo in polepšajo. V Sloveniji izvaja delavnice, na katerih se udeleženci naučijo pravilnega izvajanja omenjenih vaj, dr. Anton Perc, zdravnik, akupunkturist in poznavalec tradicionalne kitajske medicine. V soboto je prvo tovrstno delavnico izvedel v Mozirju, to priložnost pa smo izkoristili za pogovor z njim. - Ste tokrat prvič v Mozirju? V Mozirju živijo starši moje žene, zato obiskujemo ta kraj relativno pogosto. Tukaj imamo tudi manjšo počitniško hišico, ki jo pravkar prenavljamo, zato smo letos dopust preživeli kar v Mozirju. Lahko rečem, daje to zelo lep kraj. - Torej vam je prijetno v tem okolju? V Avstriji, kjer živim in delam, skušam narediti čim več reklame za Zgornjo Savinjsko dolino in letos bo skupina mojih prijateljev, ki so motoristi, prišla na obisk preko Pavličevega sedla. Ker je cesta ovinkasta in se vzpenja ter spušča, bo to zanje zelo privlačno. Sam že par let nisem bil na morju, ker ga preprosto ne morem primerjati s tem okoljem, kjer si lahko vsak obiskovalec privošči, kar hoče. Če je ljubitelj športa in rekreac-ijejma možnosti še in še... - Ste diplomirani vaditelj delavnice, ki se imenuje 5 tibetancev, in jo nekateri imenujejo tudi Vrelec mladosti. Sliši se nekoliko skrivnostno in neverjetno hkrati... 0 DR. ANTON PERC, ZDRAVNIK, AKUPUNKTURIST IN POZNAVALEC KITAJSKE MEDICINE »Nikoli ne uporabljam dvigala, po stopnicah grem vedno tako, da preskakujem po dve stopnici...« Dejavnost, ki jo poučujem, so res poimenovali Vrelec mladosti. Anekdota pravi, daje upokojeni polkovnik angleške vojske v času, koje bila Indija še protektorat, slišal, da obstaja nekakšen »vrelec mladosti«. Odpravil seje po sledite informacije in končno prišel do nekega samostana v Tibetu, za katerega so okoličani vedeli povedati, da v njem živijo neverjetno zdravi in mladostni menihi, ki nimajo nobenega zdravnika. Polkovnik je vstopil v samostan in vprašal, če mu lahko povedo, kako jim uspeva, da so tako zdravi in čili. Prior mu je predlagal, naj ostane pri njih dva meseca, živi tako kot oni in spoznal bo, kaj je to vrelec mladosti. Polkovnik je res ostal pri menihih in kmalu spoznal, da redno izvajajo posebne rituale, da imajo posebno prehrano in da vsi vsakdan delajo na polju. Kmalu je tudi opazil, daje z omenjenimi vajami, njihovim načinom prehrane in fizično dejavnostjo ter duhovnimi vajami, ki jih je bilo v samostanu dovolj, postajal vse bolj gibčen, vse bolj dobre volje in mladostnega izgleda. Ko seje po določenem času vrnil domov, ga prijatelji skorajda niso več spoznali. Potem je o tem govoril z novinarjem Petrom Kelderjem in skupaj sta napisala knjigo z naslovom Vrelec mladosti. Le-ta seje sprva v Ameriki prodajala v majhnih količinah, kasneje pa je povpraševanje naraščalo in se nato razširilo po vsem svetu. V Nemčiji, na primer, je bila ta knjiga kar nekaj mesecev »bestseller« številka ena. V Sloveniji je mogoče kupiti slovenski prevod omenjene knjige. - Bistvo vsega je torej v ritualih oziroma vajah, ki so jih in jih verjetno še vedno izvajajo Tibetanci. Za kakšne vaje gre? Te vaje so eden izmed načinov gibanja, ki so iz Daljnega Vzhoda prispeli v zahodni svet, zlasti v Evropo in Ameriko. Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da tradicionalna kitajska medicina upošteva terapijo vseh bolezni in tudi preprečevanje s pomočjo čajev, s pomočjo akupunkture, s pomočjo gibanja, s pomočjo masaž... Gibanje velja predvsem za preventivo, da ohranjamo telo in duha v vsesplošni dobri kondiciji, in zaradi tega seje razvilo nešteto načinov gibanja - od borilnih veščin do raznih nežnih gibanj, kotje na primer qi gong. Vsa ta vzhodnjaška gibanja so povezana z meditacijo. - Kako se teh pet tibetanskih vaj razlikuje od drugih vadb? Teh pet tibetanskih ritualov predstavlja izredno posrečeno kombinacijo telesnega gibanja, pri čemer moramo premagati malo napora, in globokega duševnega sodelovanja, pri tem se nekako vrnemo sami vase, pustimo svet okoli nas popolnoma pri miru in se posvetimo samo našemu lastnemu telesu in duhu. - Kaj je potrebno vedeti, preden se nekdo loti izvajanja teh vaj? Vse moje tečajnike opozorim, da so pri teh vajah tri pravila, ki se jih moramo držati. Prvo pravilo je individualnost, kar pomeni, da vsak dela zase, kot njemu najbolj odgovarja, kot mu je všeč in kot mu prija. Drugo pravilo je vztrajnost. Brez vsakdanje vadbe ne moremo pričakovati uspeha, tretje pravilo pa je postopnost. Število ponovitev vaj skozi deset tednov postopoma povečujemo, dokler ne pridemo do številke 21. Tako naše telo počasi navajamo na prvi pogled vse hujše napore, vendar v resnici to sploh niso vse hujši napori, saj smo sčasoma vse bolje telesno pripravljeni in lahko naredimo korak naprej, ne da bi bila to za nas huda obremenitev. To so pravila, ki ne posegajo v samo izvajanje vaj, ampak so tudi splošna načela, ki se jih moramo držati. Trdim, da je to ena izmed najbolj poceni investicij v zdravje in daje največ obresti. - Kdaj ste se prvič srečali z Vrelcem mladosti? Po poklicu sem anestezist in v bolnišnici prevzemam odgovornost za bolečinsko terapijo. Vemo, da je dobra bolečinska terapija z morfinskimi derivati polna stranskih učinkov, zato iščemo zdravila, ki so res samo bolečinska terapija. Pri tem seje akupunktura izkazala ne sicer kot absolutna ampak kot dodatna terapevtska oblika, ki jo dodajamo drugim oblikam in tako zmanjšujemo intenzivnost agresivnih zahodnih terapij. Sprva sem mislil, da se bom že naučil tistih nekaj točk akupunkture za bolečinsko terapijo, toda dejansko mora zdravnik imeti diplomo iz akupunkture, da jo sme izvajati. Da ne govorimo o tem, da bi akupunkturo izvajal kdorkoli, ki ni »Pettibetanskih ritualov predstavlja izredno posrečeno kombinacijo telesnega gibanja, pri tem moramo premagati malo napora, in globokega duševnega sodelovanja, pri tem se nekako vrnemo sami vase, pustimo svet okoli nas popolnoma pri miru in se posvetimo samo našemu lastnemu telesu in duhu.« zdravnik! Čim pa začnemo študirati akupunkturo, pridemo v stik s tradicionalno kitajsko medicino, kjer, kot sem že omenil, je tudi gibanje tisto, ki omogoča sprostitev in umiritev duha, kar zopet pozitivno vpliva na bolečine. Na ta način sem naletel na vse te oblike in dobil tudi literaturo o 5 tibetancih. Začel sem trenirati sam, s pomočjo knjige, vendar mije vedno nekaj manjkalo. Naletel sem na probleme, ki si jih sam nisem zmogel razložiti, kajti nisem bil popolnoma prepričan, ali delam stvari prav ali ne. Zato sem se udeležil enotedenskega izobraževanja v Bad Homburgu v Nemčiji, kjer institut Junker izvaja poučevanje učiteljev vseh teh vzhodnjaških oblik gibanja - qi gonga, tai chija, tibetancev... Za učenje petih vaj, ki jih lahko naredimo v parih minutah, smo porabili cel teden, vsak dan od devetih zjutraj do šestih zvečer. Na koncu je bil tudi izpit, kako bomo učili naše tečajnike, in seveda tudi diploma. - Kakšne rezultate ste opazili po tem izobraževanju? Ritual 5 tibetancev sem začel izvajati z velikim užitkom in to sedaj počnem že pet let. Kljub temu, da sem star63 let, nikoli ne uporabljam dvigala, po stopnicah grem vedno tako, da preskakujem po dve stopnici, vsak dan pretečem šest kilometrov in moram reči, da sem za moja leta, če se primerjam z bolniki, kijih videvam v bolnišnici, v bistveno boljšem stanju. Torej se to splača, je efekt. - Kakšne spremembe pa beležite pri udeležencih vaših delavnic, prav tako pozitivne? Delal sem tudi ankete med udeleženci in bil zelo presenečen, kaj vse so ti ljudje napisali. Že ob koncu tečaja so, recimo, nekateri zapisali: »Odprl se mi je nov svet...« in podobno. Moram reči, da meje to navdušilo. Definitivno gre za nekoliko specifičen način življenja, kateremu seje treba prilagoditi. Osebno toplo priporočam vsakomur, naj dela te vaje zjutraj, ko še ne zvonijo mobilni telefoni, naj se potrudi, da ga ne bo nihče motil, kar je najlažje prav zjutraj, in naj te pol ure posveti res sebi. To ni nikakršna egoistična poteza, nasprotno, če imamo mi kakršne koli obveznosti do drugih ljudi, je še toliko bolj priporočljivo, da izvajamo te vaje vsak dan samo zase zato, da bomo vse ostale dnevne obveznosti izvajali lažje in bolj kvalitetno. - Kako dolgo že živite in delate v Avstriji? Že več kot petnajst let delam v Avstriji kot an-estezist. V Celovec sem odšel še za časa socialistične Jugoslavije iz osebnih razlogov pa tudi zato, da razširim svoje znanje. V začetku sem imel kot tujec hude težave, o tem bi se dalo narediti zelo dolg intervju, vendar sem vztrajal in vzdržal. Znanje medicine, ki sem ga pridobil na medicinski fakulteti v Ljubljani in na institutu Golnik, mije izredno pomagalo. Lahko rečem, da sem svoje službene dolžnosti prevzel avtoritativno, da so mi zaupali, so pa bili v ozadju neprestano politični pritiski, ker sem bil tujec. Na začetku so me potrebovali in so me prosili, naj pridem, na začetku sem dva meseca celo delal »na črno«, potem pa so rekli, da ogrožam delovno mesto. Iz Celovca sem odšel v Špital ob Dravi, v zasebno bolnišnico, kjer se z vsemi dobro razumem. Smo majhna ekipa, delujemo pa zelo v redu. Čeprav je bolnišnica majhna, je medicina na izjemno visoki stopnji in sem zadovoljen. - Delavnice 5 tibetancev pa izvajate tudi v Sloveniji? To počnem tudi v Sloveniji, v holističnem centru Pilates v Ljubljani. Pilates predstavlja nov koncept treninga in sproščanja, ki poleg klasične obravnave telesa vpeljuje aktivno komponento posameznikovega duha in njegovo potrebo po duhovni rasti. V bistvu je to zelo organizirana zadeva, patentirana, ki jo lahko, podobno kot delavnico 5 tibetancev, izvajajo samo licencirani inštruktorji. Center Pilates na Wolfovi ulici v Ljubljani je zelo lepo arhitektonsko urejen in se ga splača obiskati. Center vodita moji hčerki iz prvega zakona, Jerneja in Špela, ki sta bili znani športnici; Jerneja je bila državna prvakinja v teku na sto metrov, Špela pa je bila nekajkrat državna prvakinja v drsanju. -Je tokratna delavnica v Mozirju samo izjema ali začetek redne dejavnosti? Zelo rad bi tudi v Mozirju ponudil to svoje znanje. Izvajanje delavnic bi se dalo morda povezati s turizmom, kajti noben problem ne bi bilo izvesti tečaja v tujem jeziku, skratka, prepričan sem, da bi lahko tukaj dodal en kamenček v mozaiku ponudbe lokalnega okolja. Pogovarjal se je Franci Kotnik NA LJUBNEM PRIPRAVILI PRIREDITEV, KI NAJ BI ZDRUŽEVALA AVSTRIJCE IN SLOVENCE Most prijateljstvo med avstrijsko Koroško in Zgornjo Savinjsko dolino Občina Ljubno je v nedeljo skupaj s civilno iniciativo združenja društev Koroške pripravila prireditev z naslovom Gradimo mostove -sosedje bodimo tudi prijatelji. Na prireditvi, katere častni pokrovitelj je bil avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Valentin Inzko, so se s kulturnim programom predstavile skupine z avstrijske Koroške in Zgornje Savinjske doline, pred družabnim srečanjem pa je bila v ljubenski farni cerkvi dvojezična maša v čast zavetnika splavarjev sv. Miklavža, pri kateri je sodeloval tudi nadškofijski kanonik dr. Stanko Lipovšek. Ljubenci sodelujejo s predstavniki koroške občine Železna Kapla že več kot30 letna športnem področju, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa se je okrepilo tudi kulturno sodelovanje. Tako si Avstrijci vsako leto z zanimanjem ogledajo Ijuben- Župan Železne Kaple Dieter Haller (levo) se je na Ljubnem ob Savinji počutil kot doma (foto: EMS) ske velikonočne potice. Županja Anka Rakun si v prihodnje želi še več turističnega sodelovanja in v isti sapi odločno zavrača govorice, daje bilo srečanje organizirano v paktu z avstrijskokoroškimi organizacijami, ki naj bi bile odgovorne za množično ponemčevanje koroških Slovencev. »Nikoli v življenju nisem želela nobenemu škodovati, še najmanj koroškim Slovencem. Verjamem, da je lepo, če se ljudje družijo, zato je današnja prireditev namenjena izključno nadaljevanju in širjenju sodelovanja na področju kulture,« je povedala ljubenska županja. Po- dobnega mnenja je bil tudi župan Železne Kaple Dieter Haller, kije namige o kočljivosti ljubenske prireditve označil za smešne in neutemeljene. Ob tem je potrebno zapisati, da so srečanje pozitivno ocenili tudi nekateri starejši domačini z razlago, da so tradicionalno povezani z Avstrijci. Prireditve seje udeležil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, medtem ko najavljenega predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernarda Sadovnika ni bilo. Dejstvo je, da vsi predstavniki Slovencev na avstrijskem Koroškem nad na prvi pogled prijateljsko prireditvijo niso bili navdušeni, kar seje dalo razbrati tudi iz zadržanega odnosa med predstavniki manjšine in Avstrijci, kar pa osnovnega namena prireditve ni pokvarilo. CENTER STAREJŠIH OBČANOV GORNJI GRAD V vročih dneh je zn starejše ljudi najbolj nevarno pomanjkanje tekočine Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči vrsto zdravstvenih težav, med najbolj ogroženimi pa so starejši ljudje. Nasvetov, kako ravnati v vročini, se morajo še posebej držati starostniki, ki bolehajo za določenimi kroničnimi boleznimi. V gornjegrajskem centru starejših občanov so po besedah glavne sestre Saše Venišnik na vročino dobro pripravljeni. »Vsako poletje že pred pritiskom najhujše vročine ljudem pojasnimo, na kaj morajo biti pozorni - da morajo piti dovolj tekočine, da so prostori prezračeni, opozarjamo jih na pokrivala,« pravi Venišnikova. Stanovalci doma so tako v polni pripravljenosti in se navodil večinoma tudi držijo. K temu veliko pripomorejo predvsem zaposleni, ki vsak dan sproti preverjajo, ali se stanovalci dobro počutijo. Prav zato potreba po zdravniški pomoči v dneh najhujše vročine letos ni bila nič večja. Poleg najbolj bistvenega, zaužitja zadostne količine osvežilne pijače, je poleti dobro spremeniti tudi prehranjevalne navade. Hrana naj bo lahka, energijsko ne preveč močna, bolje kuhana kot pečena ali ocvrta. Venišnikova poudarja, daje pomembno zaužiti veliko sadja in zelenjave, ker hladita in sta vir vitaminov ter mineralov. Oblačila naj bodo lahka in zračna, najprimernejša so bom- OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Ravnatelj Jože Kavtičnik dobil podporo ministra Zvera Kot smo v Savinjskih novicah pred časom že poročali, je bil na osnovi javnega razpisa za ravnatelja Osnovne šole Nazarje imenovan Jože Kavtičnik iz Velenja, vendar minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver zaradi negativnega mnenja šolskega kolektiva na njegovo imenovanje ni dal soglasja. Občinski svet občine Nazarje je zato Kavtičnika imenoval za vršilca dolžnosti, osnovna šola pa je javni razpis za ravnatelja ponovila. Na drugi razpis seje za razliko od prvega, koje bilo kandidatov šest, prijavil le Jože Kavtičnik. Občinski svet mu je tudi v drugo izrekel polno podporo, večino glasov pa je dobil tudi v šolskem kolektivu in v svetu zavoda. Na podlagi tega je soglasje za njegovo imenovanje končno podal tudi minister Zver, kar pomeni, daje Jože Kavtičnik od 1. avgusta dalje ravnatelj OŠ Nazarje s polnimi pooblastili. KF bažna, glavo pa je potrebno obvezno zaščititi s klobukom ali drugim pokrivalom. Sončni žarki so še posebej močni med 10. in 16. uro, zato stanovalce opozarjajo, naj se v tem času čim manj gibajo. Za starostnikejevvroči-ni naporna že vsaka manjša telesna aktivnost, zato je zanje najbolje, da poleti več počivajo. Sicer pa previdnost ni odveč niti pri uporabi klimatske naprave. Venišnikova je prepričana, da klima ni dobra in da ljudem škoduje. V gornjegrajskem centru starejših je s klimatsko napravo opremljena samo obed-nica, kjer zelo pazijo, da razlika med notranjo in zunanjo temperaturo ni pretirana, sicer lahko pride do zdravstvenih težav. V Gornjem Gradu tudi sicer skrbijo za poletne aktivnosti stanovalcev, saj jim poleg ostalega omogočajo tudi kopanje v termalni vodi v zdravilišču Topolšica. Savinjčan RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Stanje na področju voda kljub suši še znosno Letošnja suša in še posebej vročina sta pustili posledice na različnih področjih, zlasti v kmetijstvu. Teh tudi padavine v zadnjih dneh niso mogle povsem odpraviti. Gospodarja Ribiške družine Mozirje Dušana Žun-terja smo povprašali, kako upadli vodotoki vplivajo na gospodarjenje z ribami. Dušan Žunter, gospodar Ribiške družin Mozirje (foto: Marija Lebar) »Vendar je v primerjavi z ostalo Slovenijo, vsaj kolikor je meni znano, stanje v Zgornji Savinjski dolini še znosno. Zlasti v zadnjem času opažam napredek pri ekološki ozaveščenosti prebivalstva. Ribiči in ostali uporabniki voda smo z večletnimi prizadevanji in pogovori na področju gospodarjenja z vodami prišli do stanja, kije sprejemljivo za vse. Kljub temu bi poudaril, da je v sušni dobi potrebno biti še posebej pazljiv pri ravnanju z vodotoki. Naše čiste reke nenazadnje prinašajo tako z ribiškega kot športnega in zlasti turističnega vidika kar precejšnja sredstva,« je prepričan Dušan Žunter. K čistejšim vodam v Sloveniji bo pripomogel tako imenovani kataster onesnaževalcev, kije že v izdelavi, država pa bi morala razmisliti V nedeljo, 30. julija, je bil ob 11.36 uri gojitvenem potoku Voložnica v Šmartnem ob Dreti opažen večji pogin rib mladic. Poginule ribe so iz potoka pobrali člani Ribiške družine Moziije. Kraj dogodka si je ogledal predstavnik rečne nadzorne službe Nivo Celje, o dogodku pa so bile obveščene tudi pristojne službe, ki vzrok pogina še ugotavljajo. »Vodotoki so res precej upadli, zato je voda toplejša, kar predvsem vpliva na lipana, ki je zelo občutljiv na spremembe v okolju. Pri njem se v ekstremnih razmerah pojavlja bolezen imenovana furunkuloza,« je povedal Žunter. Vodostaji so že v običajnih vremenskih razmerah čestokrat pod biološkim minimumom, k čemur prispeva vse večji odjem vode tako za porabo v gospodinjstvih kot za gospodarske objekte in male hidroelektrarne. Ta problem je še posebej pereč pri zajetju Ljubije, ki zagotavlja vodo za Šaleško dolino. Neugodno delujejo tudi dušikove spojine, ki se z gnojevko spirajo v vode in pogojujejo prekomerno rast vodnega rastlinja ter posledično vse manj kisika v vodi. tudi o tem, da je voda strateška surovina tega tisočletja. Nafto bodo prej ali slej zamenjali substitute teh pa za vodo ni. Vedeti je treba, da je le tri odstotke vseh voda na svetu sladkih, od teh treh odstotkov pa je le 0,2 odstotka uporabnih, kar še ne pomeni, da so pitne. Po nekaterih meritvah je Savinja od izvira do izliva v Savo v Radečah nekoč potrebovala 48 ur, danes pot opravi v osmih urah. Hitri tek naših hudourniških vodotokov je treba upočasniti in vodo, ki je na izvirih še čista, zajeziti, izdelati zbiralnike po vsej Zgornji Savinjski dolini in zagotoviti rezerve za sušne dni. Slednjih bo v razmerah globalnega segrevanja vedno več in voda bo postajala vse večje bogastvo. Marija Lebar Ljudje in dogodki . DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Prepletanje preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo Prebivalci Solčavskega želijo s svojo tradicionalno turistično prireditvijo približati utrip njihovega življenja v preteklosti in danes obiskovalcem od blizu in daleč. Minuli konec tedna so pripravili že štirinajsto izvedbo Dnevov turizma in vta namen postavili številne razstave tako v Solčavi kot v njeni okolici. Obiskovalci Solčave so lahko minuli vikend v živo spoznali, kakšno je bilo nekoč življenje na kmetih (foto: Marija Šukalo) Edvard Ikovic je pokukal na očetovo podstrešje in od tam prinesel številne predmete, ki so jih nekoč uporabljali pri vsakdanjem delu. Predmete je postavil na ogled v okrepčevalnici pod slapom Rinka, kjer je v tem času v grafični delavnici ustvarjal Jože Žlavs. V gostišču Firšt je svoja vrata na široko odprl muzej Potočke zijalke. Taje letos zaokrožil deseto obletnico obstoja. Lastnik gostišča Jože Firšt je ob tej priložnosti povedal, da se bo stalni razstavi o življenju pračloveka do konca letošnjega leta pridružila še ena stalna razstava. V sodelovanju s publicistom in narodopiscem Aleksandrom Videčnikom pripravljajo razstavo o ljudskem zdravilstvu vZgornji Savinjski dolini. Dvorana zadružnega doma v Solčavije bila razdeljena na različne tematske sklope. Lovci so postavili na ogled lovske trofeje, o živalstvu in rastlinstvu na Solčavskem so pričale slike Josefa Debetsa in eksponati različnih vrst metuljev. Razstavljene so bile tudi številne zdravilne rastline, ki jih je moč nabrati na Solčavskem. Po zaslugi kmečkih gospodinj so se mize šibile od dobrot, ki so del solčavskega vsakdanjika in praznika: suha juha z ješprenjem, kuhan zgornjesavinjski želodec, suha svinjska rebrca, krompirjev »zos«, jabolčni hren... Manjkalo ni niti kruha iz koruzne, ržene in bele moke ter štrukljev in žlinkrofov z raznovrstnimi nadevi. Koje delo postorjeno, pridne gospodinje vzamejo v roke različne materiale in iz njih izdelujejo okrasne in uporabne predmete za dom in družino. Kaj vse znajo, so dokazale s številnimi kvačkanimi in vezenimi prti, ročno poslikanim steklom in slikami v različnih tehnikah, žal pa tokrat ni bilo opaziti izdelkov iz lesa in pletenin. Pod šotorom je svoje izdelke predstavila interesna skupina za predelavo volne ovac jezersko-solčavske pasme, ki deluje pod okriljem Zadruge Solčava. Predenje in pletenje volne je danes marsikje zamenjalo polstenje - filcanje. Na ogled so bili filcani izdelki, ki sojih iz domače volne ustvarile članice skupine pod strokovnim vodstvom Vide Matk. Uporabne predmete iz različnih materi-alovje moč najti tudi v ateljeju Rinka, kjer ustvarjata Marjeta Knaus in Marta Orešnik. Njuni unikatni izdelki so zelo primerni za darila ob različnih priložnostih. Marija Šukalo Solčavani so se minuli vikend potrudili, da so v njihovem kraju našli zabavo in sprostitev tako stari kot mladi. Poseben poudarek je bil namenjen etnografiji. S starim orodjem so skušali približati obiskovalcem dan na »paureh«. Gospodarje vsako jutro razdelil delo deklam in hlapcem. Kosci so že v jutranjem svitu nabrusili kose in se odpravili kosit, za njimi pa so se podale grabljice in obračale travo na soncu, da seje posušila. Mrvo so nato spravili na »ostrvi« ali jo z »garami« odpeljali nad hlev. Popraviti je bilo potrebno ograjo in podkovati konje. Za krave in drobnico so poskrbele »majerce« na stanih. Poleti so pastirice namreč živino pomolzle kar na paši in iz mleka pripravile skuto, sir, maslo in sirnek. Za zajtrk je bil pogosto na mizi »masunk«, jed iz smetane in moke. Dan, ki seje začel s prvim svitom, seje končal z Zaradi nizkega vodostaja Savinje so imeli olcerji pri plavljenju lesa nemalo težav (foto: Marija Šukalo) Tekmovanje »Moj fantič je olcer pa seka drve ...« je bilo preizkus znanja in moči (foto: Marija Šukalo) mrakom, saj še ni bilo elektrike. Čeprav so trdo delali, so se na kmetih znali poveseliti, ubrano zapeti in tudi zaplesati. Jesen in zima sta bila čas, ko so iz solčavskih gozdov spravljali les v dolino. Ker še ni bilo cest, so ga do žag vspomladanskem času plavili po Savinji. Kako je takšno opravilo potekalo, so na šaljiv način prikazali tekmovalci petih ekip, ki so se v nedeljskem popoldnevu pomerili v plavljenju lesa, žaganju na balon, zlaganju na poke, rezanju z žago amerikanko in nazad- nje še v plesu z »Micko«. Tekmovanje, ki so ga naslovili »Moj fantič je olcer pa seka drve...«, je bilo preizkus spretnosti in moči. Veliko preglavic je tekmovalcem povzročalo plavljenje lesa od Zadružnika do Benetk, saj je bil vodostaj Savinje precej nizek. Pri vseh opravilih sta bila najhitrejša tekmovalca z Ljubnega, za njima sta se na drugo mesto uvrstila člana ekipe Bele 2, tretje mesto pa sta osvojila solčavska olcarja. Marija Šukalo 120 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA LJUBNO OB SAVINJI Blagor tistim, ki gasilcev ne potrebujejo S sobotno svečano sejo so člani in članice ljubenskega prostovoljnega gasilskega društva obeležili 120-letnico ustanovitve takratne požarne brambe, ki velja za predhodnico sedanjega društva. Z jubilanti so praznovali predstavniki številnih gasilskih društev, ministrstva za obrambo, domačo občino je zastopal podžupan Stanko Zagožen, v nadaljevanju slovesnosti pa sejim je pridružil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Oery. Častitljiv jubilej je bil edinstvena priložnost za zahvalo in podelitev priznanj ter plaket tistim, ki so v preteklih desetletjih gradili in krepili ljubensko gasilsko organizacijo. »To poslanslvo so z veliko vnemo oprav-Ijali že naši predniki, mi pa se po najboljših močeh trudimo, da bi ta humana organizacija obstajala in se razvijala tudi v prihodnje, za kar pa je potrebna pomoč širše skupnosti. Nekoč so gasilska društva, zlasti na podeželju, gojila tudi družabno življenje, ki pa gaje danes, zaradi prehitrega tempa, žal čedalje manj. Zato smo lahko tem Z novim vozilom bodo ljubenski gasilci lahko učinkoviteje posredovali pri požarih na zahtevnih terenih (foto: EMS) Za nakup novega vozila so se po besedah društvenega poveljnika Tomaža Vreče odločili zaradi zahtevnih terenov in vse bolj pogostih požarov v naravi. Pri tem je nekoliko pokritiziral Gasilsko zvezo Slovenije, kije odklonila sofinanciranje, saj ljubenskim gasilcem po kategorizaciji menda takšno vozilo ne pripada. Na to seje odzval predsednik GZS Ernest Eory, ki je udeležencem predaje novega vozila svojemu namenu pojasnil, da pri financiranju veljajo stroga merila in teh seje komisija, kije odločala glede vloge za ljubensko terensko vozilo, tudi držala. Vendar, je dodal Eory, še ni vse izgubljeno, saj je možno z argumentirano pritožbo odločitev komisije spremeniti. Gasilsko pridobitev je blagoslovil župnik Martin Pušenjak, formalno pa gaje namenu predala županja Anka Rakun. Savinjčan 15. memorial Viktorja Lukšeta Ob 120-letnici so ljubenski gasilci nabavili nov društveni prapor, ki ga je skupaj z županjo Anko Rakun razvil predsednik PGD Ljubno Slavko Fludernik (foto: EMS) bovoli gasilske pomoči, zato naj jih sv. Florjan varuje pred nesrečo, da jim ne bo potrebno zaradi nje spreminjati mnenja. Kljub vsemu se velika večina ljudi zaveda, da so gasilci tisti, ki urejajo in obnavljajo gasilske domove, vzdržujejo opremo in avtomobile in so v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč. »Vse to in še marsikaj drugega delamo v korist vseh ljudi prostovoljno in brez plačila v upanju, da smo vsaj nekomu storili kaj dobrega humanega in ga morebiti obvarovali še pred hujšo nesrečo,« je še dodal Slavko Fludernik. Savinjčan bolj veseli in ponosni, ker je v naše vrste v zadnjih nekaj letih vstopilo veliko otrok, ki so željni gasilskih veščin in druženja, karje za društvo, kraj in občino vsekakor vzpodbudno,« je zbranim med drugim dejal predsednik društva Slavko Fludernik in nekaj besed namenil tudi tistim, ki o gasilcih in gasilski organizaciji nimajo najboljšega mnenja. Fludernik je prepričan, da gre v tem primeru za ljudi, ki še niso potre- Gasilci ponosni na novo vozilo Člani ljubenskega gasilskega društva so že nekaj let načrtovali nakup terenskega vozila za gašenje začetnih požarov in požarov v naravi. V ta namen so zbirali potrebna sredstva od krajanov, donacij podjetij in samostojnih podjetnikov, precejšnjo vsoto pa je primaknila tudi Občina Ljubno. V Mozirju seje zadnjo julijsko soboto na tradicionalnem tekmovanju za memorial Viktorja Lukšeta pomerilo 14 veteranskih gasilskih enot, od tega deset moških in štiri ženske. Gasilske desetine so tekmovale v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti, največ znanja in spretnosti pa so pokazali veterani in veteranke iz Polja. Pri moških sojim sledili Oplotničani in Grosupeljčani, pri ženskah pa gasilke iz Gaberk in Šmartnega ob Paki. Benjamin Kanjir Mozirski veterani pred vajo s hidrantom (foto: Benjamin Kanjir) PGD LJUBNO OB SAVINJI PGD MOZIRJE KRAJEVNI ODBOR ZBU NOB REČICA OB SAVINJI Zlato rusko in srebrno francosko priznanje za Jožeta Banka in Alojza Jeraja Alojz Jeraj s Trnovca je prejel srebrno priznanje francoske države za njegovo borbo proti nacizmu (foto: Marija Lebar) »Medtem ko pri nas poskušamo na novo ovrednotiti nekatera dogajanja polpretekle zgodovine in ko se na to ali ono stran postavljajo celo taki in drugačni »zgodovinarji«, v mnogih velikih evropskih državah še vedno niso pozabili tistih, ki so se borili proti okupatorju in jim pomagali osvoboditi se izpod nacističnega režima. Pozorni niso le do svojih državljanov, temveč do vseh, ki so doprinesli k svobodi,« je povedala predsednica krajevnega odbora ZBU NOB Rečica ob Savinji Vera Poličnik, v družbi katere smo obiskali dva od prejemnikov visokih odlikovanj, ki sta jih prejela iz Rusije in Francije. Prvi odlikovanec je Jože Banko iz Spodnje Rečice, kije bil odlikovan posthumno in je zlato odlikovanje Ruske federacije ob 60. obletnici prehoda Sotle zanj prevzel njegov sin. Odličje je posredoval ruski veleposlanik v Sloveniji, izročil pa gaje predsednik Zveze ZBU NOB Janez Stanovnik. Jože Banko je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in poslan na rusko fronto. Tam je leta 1943 preplaval ledeno Oko in prebegnil v rusko vojsko. Skupaj s pripadniki Rdeče armade seje udeležil bojev na Sremski fronti, kjer je bil dvakrat ranjen. Osvobodili so Beograd in se preko Zagreba in Sedlarjevega podali v Slovenijo, kjer so osvobodili Celje. Drugi odlikovanec je Alojz Jeraj iz Trnovca, Leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko in kmalu poslan nafrontovTunizijo, kjer pa je že šesti dan prebegnil k Francozom. V tujski legiji je nato ostal do konca vojne in se boril proti nacističnim silam. Ker bi potem moral biti premeščen v Indokino, je pobegnil in se vrnil domov, zato ni uveljavljal nikakršnih pravic. Koje pred nekaj leti Slovenijo obiskal njegov nekdanji vojaški poveljnik Ci-bic, sicer Slovenec, sta se slučajno srečala. Cibic je posredoval pri francoski vladi in taje Jeraja odlikovala za njegovo borbo proti nacizmu. Odlikovanje mu je podelil francoski ambasador v Sloveniji pri Napoleonovem spomeniku v Ljubljani, dodelili pa so mu tudi manjšo vojaško rento. Marija Lebar Zlato odlikovanje Ruske federacije je namesto pokojnega Jožeta Banka iz Spodnje Rečice prevzel njegov sin Jože (foto: Marija Lebar) OBMOČNI ODBOR DRUŠTVA MOBILIZIRANIH SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO Zgoritjesavinjski mobiliziran« pozivajo k popravi krivi« Območni odbordrušJvamobiliziranihSIovencevvnemškovojskoZgomje Savinjske doline je pretekli teden ponovno pozval vlado in državni zbor, naj popravita krivice, ki jih mobiliziranci doživljajo 60 let po koncu druge svetovne vojne. Država jim jesicer priznala status žrtev vojnega nasilja, vendar bodo mobiliziranci upravičeni do rente šele po l.januarju 2008, ko oziroma če bodo stopile v veljavo spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja. odškodnino izplačala Nemčija. Društvo mobiliziranih Slovencev je od slovenske vlade zahtevalo, da podpre tožbeni zahtevek do Nemčije, vendar je očitno, da je Slovenija Nemčiji dolžnica zaradi njene pod- predsednik območnega odbora Ivo Srčnikje prepričan, da država do skrajnosti zavlačuje s sprejetjem omenjenega zakona. Po njegovem sta glavna vzroka predvsem ideološke in finančne narave, čeprav so predstavniki vlade večkrat poudarili, da izplačilo rente za mobilizirance ni vprašljivo. Ni pa nobene garancije, da bodo rento dobile tudi vdove, še posebej to velja za tiste, ki so ovdovele pred letom 1996. Člani odbora od osrednjega društva v Celju pričakujejo, da se bo bolj kot notranjim zdraham posvetilo obveščanju članstva, saj nekateri še vedno živijo v prepričanju, da bo Ivo Srčnik (v sredini) je prepričan, da država zavlačuje z izvajanjem zakona o žrtvah vojnega nasilja zaradi lastnih finančnih interesov (foto: EMS) pore pri osamosvajanju in vstopanju v Evropsko unijo, zato bo rento izplačala iz lastnega državnega proračuna. Z zavlačevanjem seveda pridobiva zgolj država, o čemer priča podatek, daje pred petnajstimi leti na območju Zgornje Savinjske doline plačalo društveno članarino okoli 400 mobilizirancev, do danes pa seje ta številka že prepolovila. Mobiliziranci iz Zgornje Savinjske doline so prepričani, da društvo ni uspelo uveljaviti pravic nekdanjih nemških vojakov, zato bodo vztrajali do uveljavitve sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja. Po letu 2008 se bo območni odbor odcepil, v kolikor ljudem, predvsem vdovam, ne bodo posredovali konkretnih informacij glede upravičenosti do rente. Savinjčan MOZIRJE Slačilnice pod streho V Mozirju poleg travnatega igrišča za nogomet že več let gradijo objekt, ki naj bi bil namenjen slačilnicam in ostalim prostorom, kijih potrebujejo uporabniki športnih igrišč. Občina s proračunskimi sredstvi projekt podpira, kljub temu pa se gradnja vleče nenavadno dolgo, kar je še bolj nenavadno ob dejstvu, da le nekaj kilometrov stran v športnem parku v Varpol-jah iz leta v leto rastejo novi in novi objekti za šport in rekreacijo. Objekt v Mozirju v teh dneh končno le dobiva zaključeno zunanjo podobo, pri čemer so se angažirali tudi ločki športniki. Tako je zgradba dobila okna, vrata in streho, zaključek gradnje pa je predviden spomladi prihodnje leto. Poleg slačilnic bo v objektu tudi prostor, namenjen sestankom in podobnim srečanjem športnikov. Benjamin Kanjir V prejšnjem tednu je objekt pri mozirskem nogometnem igrišču končno dobil streho (foto: Benjamin Kanjir) Trgovina in papirnica Bohač Iztok Vrtačič s. p.. Zadkkčka 6, Nazarje 28 06 Novo šolsko leto se bo kmalu začelo. Tudi letos smo pripravili izbor potrebščin po zelo ugodnih cenah. Sprejemamo naročila za DZ po ugodnih pogojih. Hkrati vas obveščamo, da 16. avgusta 2006 odpiramo vrata nove papirnice v Mozirju v novi občinski stavbi. Obiščite nas od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 17. ure ter v soboto od 8.00 do 12.00 ure. Tel. st. 583 SOLČAVA Prijateljstvo ne pozna meja Med pestrim dogajanjem v Solčavi minuli konec tedna je bila tudi prireditev družabno-zabavne-ga tipa, na kateri so v dinamičnem programu nastopili pevci, glasbeniki in humoristi. V goste so prišli pevci in godci iz Vojnika, Gozdni mož iz Črne na Koroškem ter ljubenska splavarja z vabilom na Fiosa rski bal. Program so pričeli domači ljudski pevci z značilnimi »solčavskimi štajeriši«, ki sojih v preteklosti prepevali na kmečkih ohcetih in drugih priložnosti. Njihova pikra vsebina je služila predvsem za zbadanje fantov in deklet. Za lepo slovensko pesem so poskrbele ljudske pevke skupine Taščice iz okolice Vojnika in ljudski godci Joškove bande z doma narejenimi instrumenti. Obe skupini delujeta pod okriljem Turistično kulturnega društva Globoče Dedni vrh. Val smeha je sprožil Gozdni mož iz Črne na Koroškem s svojimi zgodbami o ženskah. Prireditev je bila tudi priložnost za podelitev daril za prizadevne razstavljavce in lepo urejeno Gozdni mož iz Črne na Koroškem je nasmejal obiskovalce s svojimi zgodbami o ženskah (foto: Marija Šukalo) balkonsko cvetje. Dobitnike je določil žreb. Tako je nagrado za ročnodelske izdelke dobil Matija Vavdi, nagrado za domače jedi je prejela Tinka Grudnik, za zdravilna zelišča Rezika Prušnik, za balkonsko cvetje pa Jožica Debets. Marija Sukalo KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Nicole Krauss: Zgodovina ljubezni Ameriška pisateljica Nicole Krauss o svojem romanu Zgodovina ljubezni pravi, da je to zgodba o dveh straneh istega kovanca. Oželo mladi deklici na začetku življenjske poti in starcu, čigar življenje se izteka. Oba iščeta način, kako zapolniti praznino, ki je nastala z izgubo ljubljenih ljudi. Mozaik zgodb spremlja ljudi na raznih koncih sveta in v različnih časovnih obdobjih. Njihove usode so povezane s knjigo, ki je roman v romanu in se tudi sama imenuje Zgodovina ljubezni. Napisal jo je deček v predvojni Poljski in jo posvetil svoji prvi ljubezni - deklici, kije z družino pobegnila v Ameriko pred nacisti. Davno izgubljen tekst je navdihnil nove nenavadne življenjske zgodbe in ljubezni. Zgodovina ljubeznije knjiga, ki si jo boste zapomnili, saj je nekaj posebnega. Vodi nas med srečo in žalostjo, humorjem in razočaranjem. Nauči nas prepoznati čustva junakov na nov način. Rdeča nit roma-naje moč in zmaga upanja in domišljije nad bolečino. Piše: Aleksander Videčnik Ko sta bili Savinja in Dreta pretesni tožbe, ki je temeljila na trditvi, da je na ta način brez zaslužka »mnogo stotin ljudi«, je pa to stanje povzročilo nejevoljo širšega dela prebivalslva. Dr. Božič je zapisal, da je pritožba že poslana na cesarsko namestništvo v Gradec in da so vsi izgledi, da bodo višje oblasti spor rešile pravično in odvzele »absoluten primat« škofijskega veleposestva nad Savinjo in Dreto. Pisec je takole zaključil svoj članek v časopisu: »Gornjesavinjski kmečki splavarji naj ne obupajo! Prestali so razne nesreče, preboleli bodo tudi one, ki izhajajo od avstrijskih oblasti.« Ta primer samovolje je žagarje in trgovce z lesom izučil. Ugotovili so, da edino združeni in dobro organizirani lahko kljubujejo podobnim primerom samovolje oblasti. V Radmirju so ustanovili Gornjesavinjsko plavičarsko in plavbeno zadrugo. Tej je kmalu sledila splavarska zadruga na Rečici ob Savinji. Pozneje so se združeni pogovarjali za svoje pravice. Prodaja fevdalnega posestva Vse do leta 1950 so v Zgornji Savinjski dolini splavarili in plavili okrogel les do žag. Spravilo lesa je bilo na sploh zelo zahtevno in težko delo, že s planin, koje bilo treba pripraviti mogočne riže, in potem platanice po glavnih vodah in strugah do žag. Tam so okrogli les razžagali na potrebne mere in ga na »vezeh« povezali v splav. Vodotoki so bili v tistih časih in daleč nazaj najenostavnejše sredstvo za spravilo rezanega in okroglega lesa. Savinja in Dreta sta imeli urejene številne struge do žag in številne pritoke, ki pa seveda niso bili vsi plovni. Splavarstvo in plava sta bili s strani oblasti strogo nadzorovani. To seveda ni bilo naključje, kajti že v nekdanji Avstriji seje moralo od oblasti dobiti dovoljenje za koriščenje vodotokov - tako imenovana plovna pravica. Celjsko glavarstvo je imelo v Mozirju svojo izpostavo, kije bila pooblaščena izdajati vsa dovoljenja v zvezi s koriščenjem vodotokov. Plavni upravičenci so bili trgovci z lesom, žagarji in veleposestvo Marijingrad v Nazarjah. Leta 1908 je oblast odrekla plavna dovoljenja žagarjem in trgovcem z lesom. Ta ukrep je hudo prizadel širši krog prebivalstva, ki je iskalo kruh zlasti v drvarstvu in splavarstvu. Razburjenje med trgovci in žagarskimi gospodarji je bilo veliko, zakaj pa je do tega sploh prišlo? V Ljubljani so gradili škofove zavode in škofija je potrebovala ogromne vsote denarja. Hkrati je bila škofija lastnica najlepših gozdov v dolini in površine teh so šle v deset tisoče hektarjev. Tedaj so za potrebe stroškov gradnje želeli »belo zlato« - les, ki gaje bilo treba najprej spraviti na žage, kar se da dobro vnovčiti. Zveze so že tedaj pomenile več kot uradno začrtana pot. Prišlo je torej do neke vrste zapore vodotokov za druge koristnike, da bi veleposestvo uspelo hitro in pravočasno zagotoviti količine lesa za prodajo. Seveda je bila oblast polna razumevanja za denarne težave graditeljev škofovskih zavodov v Ljubljani. Tako sta bili Savinja in Dreta na voljo izključno škofijskim potrebam, domačini pa so čakali na flos, kot so rekli, saj je to bil edini možni zaslužek za preživetje preštevilnih družin ob Savinji in Dreti. Leto in pol je trajala napetost med domačimi žagarji in trgovci z lesom na eni strani in veleposestvom v Nazarjah. O teh dogodkih je v Narodnem dnevniku 93/1910 napisal celjski odvetnik dr. Anton Božič izčrpen članek. Ta odvetnik je v omenjenem sporu zastopal žagarje in trgovce z lesom iz Zgornje Savinjske doline. Prišlo je do Nekaj primerov odprodaje fevdalne posesti v naši dolini smo našli in ugotavljali pogoje prodaje tedanjim podložnikom. Seveda bi takih listin moralo biti veliko več, morda celo so, toda nismo naleteli nanje. Doslej najsfarejšo listino o odprodaji poseslva, kije bilo v lasti gornjegrajske gospoščine, smo našli na hribovski kmetiji Ročnik nad Ljubnim. Pergament izvira iz druge polovice 17. stoletja. Listina (kupno pismo) poznejšega datuma je najdena v okolici Šmartnega ob Dreti in je iz leta 1744. Vsebinska razlika obeh listin je v ostrini pogoja za veljavnost sklenjene pogodbe. Gre namreč za klavzulo o trajni pokorščini in podložništvu gosposki. Fevdalno pravo je sicerta pogoj dosledno uveljavljalo, koje šlo za prodajo hube podložniku. Posestvo gosposke je smel kupiti le dedni podložnik, se pravi član podložniške družine, ki se je smatral kot naslednika koristnika kmetije. Seveda s takšno prodajo oziroma nakupom ni pridobil svobodnjaštva. Moral je upoštevati že omenjeni pogoj (klavzulo), kije lahko v primeru nepokorščine že sklenjeno kupno pismo razveljavil, čeprav je bila kupnina že plačana. Gornjegrajska gosposka je imela veliko posest organizacijsko razdeljeno na več ministerialov (uradov). Njihovi pooblaščenci (neke vrste upravniki) so vodili in upravljali gosposko posest. Tak urad je deloval tudi v Šmartnem ob Dreti. Omenjeno listino iz Šmartnega ob Dreti je podpisal ljubljanski škof Ernst Gottlieb Attems, to je bilo omenjeno že v samem uvodu pogodbe. Seveda so navedeni ob imenu vsi plemiški in drugi nazivi podpisnika. Sledijo vsi podatki o kupcu in vsota kupnine. Potem sledijo omejitve pravice razpolaganja, toda kupljena posest je bila dedna. Kupec ni smel posestva prodati brez vednosti in soglasja gosposke in tudi ne dajati kupljene zemlje v najem. Poglavitni pogoj pa navaja brezpogojno pokorščino in podložništvo gosposki. Zaveza, da bo plačeval vse dajalve »kakor se našim podložnikom spodobi«, če izpolnjuje obveze, »bo od gosposke zaščiten in branjen v tem smislu ko to določa kupno pravo v vojvodini Štajerski in v ljubljanski škofiji«. Sledi opis prodane posesti in zaključek, daje listina izdana v rezidenci v Gornjem Gradu, 9. junija 1744. Podpisal jo je škof Attems. pečemo stace fotografije Gornji Grad okoli leta 1860. Gre za litografijo K. Reicherta, ponatis slike je izdal Janez Mavrič. Krmljenje govedi v «asu pomanjkanja krme HELENA PREPADNIH, specialistka za živinorejo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje Huda suša in visoke temperature v letošnjem letu so vzrok, da marsikateremu rejcu govedi primanjkuje krme. Pridelki na travinju in njivah so zaradi suše bolj ali manj prizadeti. Govedo je prežvekovalec, ki ima v prehrani posebne zahteve, in mora dobiti neko minimalno količino voluminozne krme, le tako namreč zagotovimo normalno delovanje vampa in preprečimo motnje v presnovi. Pravilno sestavljen obrok pomeni tudi boljše izkoriščanje hranilnih snovi krme in seveda gospodarnejšo prirejo. V času pomanjkanja krme je nujno, da takoj pristopimo k izračunu krmne bilance. Potrebno je ugotoviti, koliko krme potrebujemo za prehrano živali do zime in še vso zimsko obdobje. Tako še pravočasno ugotovimo, ali bo krme premalo in koliko premalo, ter se odločamo, kaj storiti. Pri izračunu krmne bilance usklajujemo število živali in količino krme. Z razporeditvijo krme poskušamo živali najugodneje oskrbeti s hranilnimi snovmi in seveda preprečiti prepogosto menjavo krme oziroma spremembo obroka. Odrasla krava potrebuje dnevno lOdo 12 kg SS iz voluminozne krme. To v praksi pomeni lOdo Mkgmrve (dobre, sicer je ne bodo pojedle) ali npr. 25 do 30 kg silaže (travne in/ali koruzne) in 1 kg mrve. Teža potrebne silaže je odvisna od vsebnosti suhe snovi silaže (vlažnosti silaže). Plemenska telica, stara leto in pol, potrebuje dnevno okrog 5 kg mrve ali 10 kg silaž in mrvo, toliko krme potrebuje tudi približno 350 kg težek pitanec, 500-kilogramski pitanec pa 20 kg silaž. Pri izračunu krmne bilance razpoložljivo krmo razdelimo med posamezne kategorije živali, najkvalitetnejšo krmo krmimo kravam molznicam in teletom. Živalim, ki niso v fazi intenzivne prireje (presušene krave, krave dojilje...), krmimo slabšo krmo, ki jo po potrebi dopolnimo z močno krmo (da obrok dopolnimo s potrebnimi hranilnimi snovmi). Ob pomanjkanju krme razmišljamo o dopolnjevanju obroka z drugimi vrstami krme. V obroke vključimo stranske proizvode kmetijstva in živih ske industrije, povečamo delež močne krme v obroku, dokupimo osnovno krmo ali zmanjšamo število živali. Za krmljenje bo potrebno uporabiti vso razpoložljivo strukturno bogato krmo, ne glede na njeno hranilno vrednost. Za krmljenje govedi lahko kot vir voluminozne krme uporabimo tudi slamo, koruznico, liste in glave sladkorne pese, hmeljevino, sadne in vinske tropine, ostanke pri pridelavi zelenjave... Hranilna vrednost teh vrst krme je zelo različna. Slama in tudi koruznica vsebujeta malo hranilnih snovi, vobrok prinašata zlasti strukturnost. Koruznico lahko za zimsko krmljenje tudi silirate. Ker je iztiskanje zraka iz silaže iz koruznice marsikdaj oteženo (suhi listi, ki se ne dajo tlačiti), priporočamo silirati koruznico z drugo krmo, ki vsebuje več vode (npr. pivske tropine, mlado travo, sadne tropine...). Tudi sadje, sadne in vinske tropine lahko uporabimo v prehrani govedi. Če krmimo sveže sadje, moramo biti previdni, zlasti če sadje še ni dozore- lo. Količine ne smejo biti prevelike. Poškodovano, nagnito ali črvivo sadje je priporočljivo pred krmljenjem kuhati, sicer se lahko pojavijo presnovne težave. Sadne tropine so podvržene kvarjenju, zato je primerno, da jih siliramo. Hranilna vrednost tropin je nizka, so balastno krmilo, ki napolni vamp, živali jih rade jedo. Hranilne snovi dopolnimo z drugo vrsto krme, zlasti močno krmo, v prehrani govedi pa lahko uporabimo tudi vse vrste ostankov z vrtov, pridelave zelenjave (npr: zelja) in še bi se našlo. Hranilne snovi bomo v obrok prinašali z močno krmo. Krmimo lahko tovarniške krmne mešanice, žita, pesne rezance (sveže, silirane, suhe ...), razne oljne tropine, otrobe in krmne moke. Delež močne krme v obroku bo povečan, vendar zaradi fizioloških zahtev goveda ne sme presegati 45% suhe snovi obroka (izjemoma krajši čas 50%). Velike količine močne krme v obroku pomenijo večjo nevarnost zakisanja vampa - acidozo. Zato je nujno, da smo pri krmljenju večjih količin močne krme previdni. Govedo naj ne dobi naenkrat več kot 2,5 kg močne krme. Primerno je, da večje količine močne krme razdelimo na več manjših obrokov dnevno. Del močne krme lahko zmešamo med voluminozno krmo (npr. mrvo). Izbiramo krmila ki vsebujejo več strukturnih snovi, takšna so oves, pesni rezanci, otrobi, pivske tropine... Tudi v času, ko krme primanjkujete nujno, da živali oskrbimo z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi, minerali in vitamini. Živali morajo dobiti fiziološko primeren obrok, zato je treba poznati, kakšna je hranilna vrednost osnovne krme, le tako lahko obrok ustrezno dopolnimo. Tudi izbira mineralno vitaminskega dodatka je odvisna od tega, kakšne so vsebnosti mineralov in vitaminov v obroku, ki ga krmimo živalim. Nujno je, da v času pomanjkljive oskrbe živalim redno dodajajte ustrezen mineralno vitaminski dodatek. Napake v prehrani so vzrok številnim problemom, ki se lahko pojavijo tudi kasneje, posledice napak so dolgotrajne, včasih tudi nepopravljive, torej moramo biti v času pomanjkanja krme še posebej pazljivi. ■ OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad POVABILO V teku je izdelava turistične karte Občine Gornji Grad. Pobudo za izdelavo turistične karte je županu podalo Planinsko društvo Gornji Grad, saj nimamo karte, ki bi zajemala celotno področje občine. Turistična karta Občine Gornji Grad bo izšla v 2000 izvodih in bo izdelana v merilu 1 : 25.000. Za osnovo karte bo uporabljena Državna topografska karta, ki bo zajemala splošne kartografske in podatkovne vire. Poleg splošne topografske vsebine bodo na karti s posebnimi znaki predstavljene tudi: -turistične znamenitosti, kot so gostinski in prenočitveni objekti, ipd. - kulturno-zgodovinska dediščina, - naravna dediščina, - športno-rekreativne površine ter objekti, - planinska vsebina (poti in koče)... Zato vas vabimo, da nam posredujete svoje predloge, katere bi bilo smiselno označiti na karti, najkasneje do 21.8. 2006. Podatke posredujte na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad ali v elektronski obliki na E-mail naslov: jozica.rihter@gornji-grad.si Kontaktna oseba za dodatne informacije: Zdenko PURNAT ml. (GSM: 051/341-733). Upamo, da se boste odzvali našemu povabilu in posredovali predloge. Hvala za sodelovanje in lep pozdrav! Župan Toni RIFEU Odrasla krava potrebuje dnevno 10 do 12 kg SS iz voluminozne krme. To v praksi pomeni 10 do 14 kg mrve (dobre, sicer je ne bodo pojedle) ali npr. 25 do 30 kg silaže (travne in/ali koruzne) in 1 kg mrve. Teža potrebne silaže je odvisna od vsebnosti suhe snovi silaže (vlažnosti silaže). Plemenska telica, stara leto in pol, potrebuje dnevno okrog 5 kg mrve ali 10 kg silaž in mrvo, toliko krme potrebuje tudi približno 350 kg težek pitanec, 500-kilogramski pitanec pa 20 kg silaž. TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Hura, hura, aktivne počitnice! V Nazarjah so tretji teden v juliju potekale počitniške delavnice za osnovnošolske otroke, ki sta jih organizirala Turistično društvo Nazarje in Občina Nazarje. Delavnic so se udeležili otroci, stari od šest do trinajst let, organizirane aktivnosti pa so potekale od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure. Animatorji so se v petih dneh menjavali glede na svoje strokovno znanje, nekateri pa so bili prisotni tudi vse dni. Med slednje seveda sodi predsednica nazorskega turističnega društva Vanja Hofbauer, kije bila koordinatorka letošnjih aktivnih počitnic. Taborniki rodu Sotočje so počitnikarje naučili številnih veščin in spretnosti (foto: VH) V ponedeljek so delavnice potekale pred osnovno šolo v Nazarjah, kjer je 18 otrok izkazovalo svojo likovno nadarjenost. Izdelovali so ogrlice iz tirno mase, okrasili so vsak svojega morskega konjička iz kartona, izdelali so magnetke iz moss gume in ribice iz valovite lepenke, ki sojih sami poimenovali »vrečke poletnega presenečenja«. Walker V torek so v nazorski športni dvorani potekale športno-plesne delavnice. Udeleženci so počeli marsikaj, od aerobike, plesa, igranja nogometa, košarke in namiznega tenisa do plezanja po plezalni steni pod vodstvom posebej izurjenih animatorjev. Tudi sreda je bila zelo zanimiva. Otroci so se skupaj z animatorji zbrali na športnem igrišču v Nazarjah, kjer so se rolali in igrali košarko ter nogomet. Poleg tega so bile tudi organizirane tudi ustvarjalne delavnice, na katerih so izdelovali ogrlice in mobile iz kamnov in školjk ter z voščenkami risali na kamne in s kredami na asfalt. Na dramski delavnici so pripravili igro, ki sojo poimenovali Naša mala klinika, in jo odigrali v imitiranem letnem gledališču. V četrtek so se odpravili na pohod na Laze pri Kokarjah, kjer sojih sprejeli vodniki taborniškega roda Sotočje. Štirinajst otrok se je naučilo streljanja z lokom, postavitve bivaka, opravili so orientacijski pohod okoli tabora in spoznali veliko novih veščin. Zadnji dan, v petek, seje zbralo največ otrok, kar 26, saj so se nazorskim pridružili še otroci iz Šmartnega ob Dreti. Srečali so se v športnem centru Račnek in se veselili ob igranju nogometa, za malce manj živahne pa so znova pripravili ustvarjalne delavnice. Nastasja Kotnik ĆS Avto Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne kpuhe * Vanja Hofbauer je ves teden vodila aktivnosti in skrbela, da je vse potekalo po načrtu (foto: Nastasja Kotnik) SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV NA LJUBNEM OB SAVINJI »Pod to goro zeleno« Obiskovalce srečanja pri gostilni Na produ je zabavalo več kot sto nastopajočih (foto: EMS) Pred osemnajstimi leti sta Marija in Jože Podkrižnik ob domači gostilni na Produ pripravila prvo glasbeno srečanje prijateljev in znancev, kijezleti preraslo v vseslovensko druženje ljudskih pevcev in godcev. Na Ljubnem ob Savinji so posebej ponosni, da ohranjajo ljudsko izročilo, zato sta pri organizaciji sodelovala tudi kulturno društvo in Občina Ljubno. Pomemben člen v organizacijski navezi je tudi območna izpostava javnega sklada za kulturo, kljub vsej pomoči pa je glavno organizacijsko breme na ramenih neutrudne Marije Podkrižnik. Na Ljubnem in širši okolici je izjemno veliko ljudskih godcev in pevcev, ki znajo pritegniti številne poslušalce. Slednji so tako kot že mnogokrat doslej tudi letos uživali v lepem glasbenem popoldnevu, za raznolikost petja in muziciranja pa je poskrbelo preko sto nastopajočih, ki so na bolj ali manj izviren način dokazali, da ima ljudska glasba med slovenskimi ljudmi pomembno mesto in trajno poslanstvo. Savinjčan K«IMNa$C$T*X Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC ni DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA Tel.: Sa 17 Ì PODOKNIČAR FRANC PISTOTNIK NA OBISKU V SOLČAVI Edini registrirani podokničar v EU Franc Pistotnik je šopek in “lubčka” poklonil prikupni Solčavanki Nadi (foto: Marija Šukaio) Časi, ko so fantje »hodili v vas« dekletom in jim peli podoknice, so že daljna preteklost, spomin na tiste čase pa zna na prijeten in humoren način priklicati podokničar Franc Pistotnik. Podoknico je pripravil tudi na 14. Dnevih turizma na Solčavskem in šopek rož izročil Nadi, »flet-nemu« solčavskemu dekletu. Pistotnik zase v šali pravi, daje edini registrirani podokničar v Evropski uniji in edini, ki ima dovoljenje od države, da lahko hodi k drugim ženam sredi dneva ali ponoči. Kariero je začel pred dvema desetletjema kot igralec v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, preizkusil pa seje tudi kot glasbenik, moderator in humorist. Najbolj znan je kot televizijski voditelj oddaje Po domače, zadnja tri leta pa nastopa v različnih vlogah v gledališču Studenec v Domžalah. Marija Šukaio (foto: Marija Lebar) Mozirje je prijeten kraj in marsikdo, ki ga obišče, si zaželi, da bi živel tukaj. Park cvetja Mozirski gaj privablja številne turiste, pa tudi gostje, zlasti tuji, ki kampirajo v Zgornji Savinjski dolini, radi prihajajo vanj. Vendar ta prijeten vtis včasih pokvarijo kakšne na prvi pogled nepomembne stvari. Ena izmed njih je prav gotovo nenehna gneča na trgu in pomanjkanje parkirnih prostorov. V čast kraju ni niti že zdavnaj zaprta papirnica, ki na senčilih nad okni še vedno nosi napis Savinja, na vratih pa še vedno ponosno visi tabla, ki oznanja, da trgovina, kije ni, pripada trgovini Era, ki je tudi že več ni. Kaj zadnje dni pred vrati dela dotrajana blagajna, kije gotovo že videla boljše čase, pa prepuščamo domišljiji bralcev. Marija Lebar M SINTAL' CELJE Vaša varnost Je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si VARNA POT v * /A sm \ šamu runs Samu Josip s.p., Avtoprevozništvo, Nove Loke 5, Mozirje ZAPOSLIMO VOZNIKA AVTOBUSA, lahko tudi brez izkušenj, ali voznika kombija z dveletnimi izkušnjami, pripravljenega za dodatno šolanje, s končano najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe. Dodatne informacije in prijave na tel. št. 041 666 213» ?ošicja-*i leve" IZ (u fž.H fc S ZA ĐM i-/£ Y({ A v UJčiC GL /asAst/I \/OòAKl S Pl J o Si/oj kecA/i SfeK/ u ces4 C ičL O & A/1 Q I 1 u s I , v- u £ s/ Ft&AA/ cSa; j j i KLEPET PRI VAS NA KAVI Sandi Grudnik, predsednik Planinskega - Kje in kdaj ste bili rojeni? Rojen sem bil v Robanovem kotu leta 1961. - Spomini na mladost? Vežejo me predvsem na Robanov kot, saj sem tam živel do svojega osmega, devetega leta. Najbolj se spominjam šolskih let, prvega in drugega razreda, ko sem hodil v šolo v Solčavo. Tja so nas vodili z avtobusom, nazaj pa smo hodili peš in takrat so se dogajale številne mladostne norčije. To so res najlepši spomini, po 70. letu pa se moj spomini preselijo v Nazarje, kamor smo se preselili. Najbolj se spominjam, kako so me vsi čudno gledali, saj sem govoril po solčavsko. - Najljubša skupina, pevec, pevka iz mladosti in zdaj? V mladosti so mi bili definitivno najbolj pri srcu Beatlesi. Takrat, ko so še bile plošče, sem jih kupoval samo od te skupine. Zdaj zadnje čase pa mije zelo pri srcu country glasba. Rad poslušam tudi dalmatinske pesmi. - Najljubši igralec, igralka iz mladosti in zdaj? Če povem po resnici, nisem nikoli rad hodil v kino. Če že grem, je to zato, ker me v to prepriča žena Suzana. Zadnjič sem šel kar po dolgem časa v kino gledat film Kraljestvo oblakov. Ne bi se mogel odločiti za točno enega igralca, ki bi mi bil res všeč. Mogoče nekateri starejši slovenski igralci, kot sta Polde Bibič in Milena Zupančič. Ko smo v moji mladosti hodili v kino v Mozirje, si niti nisem nobenega igralca posebej zapomnil, zato bi težko izpostavil katerega koli. - Najljubši film iz mladosti in zdaj? Ko sem bil še mlad, sem najraje gledal slovenske filmeali nadaljevanke oziroma nanizanke, kot na primer Bratovščina Sinjega galeba ali Cvetje v jeseni. Ko sem bii star približno dvajset iet, so bile zelo aktualne kitajske oziroma kung-fu akcije in pa vesterni - kavbojski filmi, vendar so mi v spominu najbolj ostali slovenski filmi. - Najljubša televizijska oddaja? Odmevi in 24 ur, poročila v glavnem, to še pogledam. - Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnik? Alije bil mini ali maksi? Ne vem (smeh). Mislim, da seje takratna moda zdaj že delno vrnila, ampak ne vem natančno, če je še vedno aktualna. Takrat smo nosili obvezno zgoraj oprijete hlače, spodaj pa zelo široke, na zvon, ter velike ovratnike ... - Kaj ste najraje praznovali takrat in zdaj? V moji mladosti rojstnih dni nismo tako praznovali kot danes, zato jih mogoče zdaj najraje praznujem. Včasih smo praznovali božič, čeprav božičnih daril nismo dobili, za to je bil Miklavž, njega smo se otroci najbolj veselili. Božička takrat enostavno nismo poznali, božič pa smo vedno preživeli v krogu družine. Zdaj pa res najraje praznujem rojstne dneve z družino. - Prva ljubezen? Kdaj, kako? To so bila sedemdeseta, osemdeseta leta, ko smo se udeleževali mladinskih delovnih brigad. Pri tem ne štejem osnovnošolskih ljubezni, seve- da smo tudi mi imeli vsak svojo, ampaktista prva, malo bolj resna seje dogajala na delovnih brigadah. Na tisti čas me vežejo prijetni spomini. - Družina? Otroci? Ja, družina je (smeh). Žena Suzana, dva sinova - Miha in Matic in pa bodoči vnuk. - Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo? Potoval bi, sigurno. Malo trekinga, pa tudi v hribe bi še vedno hodil... Verjetno bi prepotoval svet. • Kakšen avto bi imeli, če bi imeli neomenjeno denarja? Avto mi zelo malo pomeni, je nujno zlo. Mislim, da ne bi imel kaj bistveno boljšega, kot imam zdaj. No, morda bi pa imel »terenca«, sem se prehitro zarekel. - Kakšna je vaša sanjska hiša? Na samem, majhna, mogoče lesena. - Najlepše doživetje v življenju? Rojstvo sinov. - Najlepši dopust? Najlepši so bili prvi dopusti s Suzano. Najlepši je bil najin prvi dopust v hribih. Nisva še imela otrok in takratje bilo res fantastično. Bila sva v Logarski dolini in okoliških hribih za en teden. Najbolj zaljubljena sva bila takrat, zatoje bilo najbržtako lepo (smeh). - Kaj najraje pojeste? Doma so me navadili, da sedaj najraje jem morske jedi. Včasih sem imel najraje jedi z žara in pa enolončnice, kakšne koli. Še zdajjih rad jem. - Kdaj ste se najbolj znoreli? To je pa že kar nekaj let nazaj. Tam nekje od 18. do 22. leta. V Zgornji Savinjski dolini je bilo kar nekaj takih krajev, kamor smo šli noret: Partizan v Mozirju, diskoteke, ki so se takrat odprle - na Ljubem, v Gornjem Gradu, Spodnji Rečici... Radi smo zahajali tudi v kegljišče na Ljubno. Vteh letih sem bil tudi športno najbolj aktiven, poln energije, nisem imel časa niti za spanje. (foto: Franci Kotnik) - Vaši hobiji? Moj največji hobi so hribi, planinarjenje, nato pa še drugi športi, čeprav je bilo včasih drugače. - Načrti za naprej? Počasi pričakujem pokoj, »penzijo«, ki mi bo zaradi dela v premogovniku omogočena nekoliko prej, kar težko pa čakam tudi na vnuke. Mislim, da mi je to osebno zaenkrat najbolj pomembno. Glede planinskega društva, ki ga vodim, je trenutno vse nekako vezano na odkup koče na Čreti, kar naj bi se zgodilo v kratkem. Poleg tega je zame v planinskem društvu pomemben predvsem razvoj mladinskega odseka, da bi delal še bolje kot do sedaj. Rad bi, da bi k sodelovanju pritegnili čim več mladih, zato bomo potem, ko izpeljemo tale odkup, delali predvsem na mladih. Upam, da nam bo uspelo. Klepetala je Nastasja Kotnik SLOVENSKO ZDRUŽENJE REJCEV KONJ PASME HAFLINGER Zlati konj z zlatim srcem Minuli vikend so Solčavo obiskali člani Slovenskega združenja rejcev konj pasme haf linger s svojimi grivastimi lepotci. Obiskovalce so očarali tako s svojimi vpregami kot tudi v sedlu. Pot po dolini so začeli v kampu Srnica, v Solčavi so imeli predstavitev pasme haflin-ger, nato pa so nadaljevali pot do Logarske doline, kjer so dan zaključi z društvenim piknikom. srcem«, kot imenujejo haflingerja. Tudi v naši dolini je tovrstna pasma konj precej razširjena, saj je na območju od Mozirja do Solčave več kot trideset konj omenjene pasme. Marija Sukalo Konji pasme haflinger so vse bolj cenjeni, tako pri nas kot v tujini (foto: Marija Sukalo) Cilj združenja, ki je organizirano po evropski zakonodaji, je vzgajati in vzrediti konje omenjene pasme in pri tem spoštovati pravila svetovnega združenja rejcev haflin-gerjev. Združenje spodbuja in izvaja izobraževanje svojih članov ter uvaja sodobne metode strokovnega dela. »S svojim delovanjem prispevamo k izboljševanju ekonomskih osnov pri reji konj kot glavni ali dopolnilni kmetijski dejavnosti, ohranjanju in negovanju kulturne krajine ter preprečevanju zaraščanja. Zavzemamo se za pozitivno vzgojo članov, mladine in odraslih, v odnosih do živali ter narave nasploh. Naše člane navajamo k skromnosti, samostojnosti, tovarištvu, disciplini, srčni kulturi in medsebojnemu spoštovanju, spodbujamo aktivnosti, ki so usmerjene v zdravo, smotrno in aktivno preživljanje prostega časa,« je med drugim dejal predsednik združenja Stane Bergant in predstavil zgodovinski razvoj pasme, ki seje iz tirolskih gora zaradi svoje klimatske prilagodljivosti in skromnosti v prehrani razširila v več kot 60 držav po vsem svetu. Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger, ki je registrirano od začetka letošnjega leta, združuje več kot 160 članov, ki imajo več kot 500 »zlatih konj z zlatim Kozlu se ogni spredaj, oslu zadaj, hudobnežu pa od vseh strani. V___________J Turistično društvo Luče v sodelovanju z Občino Luče, drugimi društvi in krajani prireja XXXVII. LUČKI DAN od 10. do 13. avgusta 2006 ČETRTEK, 10. avgust 2006 ob 16.30 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE, info: 031/331-548, 040/611-167 ob 18.00 OTVORITEV RAZSTAVE OB 80 LETNICI TURISTIČNEGA DRUŠTVA LUČE V PROSTORIH KULTURNE DVORANE V LUČAH ob 19.00 PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU V KULTURNI DVORANI ob 21.00 KONCERT NUŠE DERENDA PETEK, 11. avgust4006 Ob 18.00 ROKOMET 'STARI - MLADI' NA ŠOLSKEM IGRIŠČU ob 21.00 ROCK ŽUR - SKUPINE 'DAN D', 'UNIMOGS BAND' in 'KAČJI PASTIRJI' MED KONCERTOM BODO NASTOPILI TUDI BRUHALCI OGNJA SOBOTA, 12. avgust 2006 ob 8.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA MOŠKE NA ŠOLSKEM IGRIŠČU; info: 031/331-548 ob 14.00 VLCERSKO' TEKMOVANJE NA ŠMICI ob 16.00 TURNIR V ULIČNI KOŠARKI NA KOŠARKARSKEM IGRIŠČU; info: 041/793-659, 041/944-177 Ob 18.00 SV. MAŠA Z ROGISTI V ČAST ZAVETNIKU LOVCEV SV. HUBERTU V FARNI CERKVI IN OTVORITEV LOVSKE RAZSTAVE V LOVSKEM DOMU ob 21.00 KUL TURNI PROGRAM - PROSLAVA OB 80 LETNICI TURISTIČNEGA DRUŠTVA - PRIKAZ ZGODBE O NASTANKU LUČ ob 22.00 ŽABA VNI VEČER Z ANSAMBLOM 'SPEV NA PRIREDITVENEM PROSTORU NEDELJA, 13. avgust 2006 ob 7.00 BUDNICA ob 10.00 SV. MAŠA S PROCESIJO V ČAST FARNEMU ZAVETNIKU SV. LOVRENCU VFARNICERWL JT ob 12.00 ZAČETEK PRIREDITVE 'OD ŠTANTA DO ŠTANTA ' S PRIKAZOM STARIH OBIČAJEV IN NAVAD ob 16.00 TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA 'SUHI - DEBELI' NA ŠOLSKEM IGRIŠČU VSE DNI PRIREDITVE: PAINTBALL na Ivanovi pustoti - OGLED SNEŽNE JAME POD RADUHO, od 9.00 do 17.00; info: 041 424 091 - OGLED RAZSTAV - OGLED ŽAGARSKEGA MLINA V PODVOLOVLJEKU - KAMP ŠMICA, MOŽNOST SPUSTA PO SA VINJI S KAJAKOM ALI RAFTOM OSREDNJI PRIREDITVENI PROSTOR JE POD ŠOTOROM I PRISRČNO VABLJENI NA NAŠE PRIREDITVE ! IZBIRNO SEKAŠKO TEKMOVANJE V LAJŠAH PRI ŠOŠTANJU Jože Podvratnik in Šoštanjčani nepremagljivi Zavod za gozdove Slovenije že nekaj let organizira državno tekmovanje lastnikov gozdov z motorno žago. Namen tekmovanja je poleg vzpodbujanja tekmovalnega duha predvsem poudariti pomen znanja za varno in učinkovito delo z motorno žago, ki je osnovno delovno sredstvo lastnikov gozdov pri sečnji v njihovih gozdovih. Lučke vlcarke so se enakovredno kosale z moško konkurenco (foto: Ciril M. Sem) Namen sekaškega tekmovanja je spodbujanje varnega in učinkovitega dela z motorno žago (foto: Ciril M. Sem) Območna enota Nazarje se vsako leto udeleži republiškega tekmovanja z eno ekipo, lansko leto je prvič sodelovala tudi ženska ekipa. Da bi tekmovalci dosegli čim boljše rezultate in se uspešno predstavili, je treba poslati na državno tekmovanje najboljše, te pa izberejo na izbirnem tekmovanju v območju. Letošnje izbirno tekmovanje je bilo v soboto na letališču Lajše pri Šoštanju. Doslej je bil običaj, da je bilo izbirno tekmovanje del turistične prireditve Lučki dnevi, vendar so se tokrat odločili tekmovanje organizirati v Šaleški dolini. Tej odločitvi so botrovali poleg velikega zanimanja za prireditev tudi vidni uspehi, ki jih redno dosegajo tekmovalci iz tega območja. Med 28 lastniki gozdov iz vseh krajevnih enot (Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje in Šoštanj) je zmagal Jože Podvratnik iz ekipe Šoštanj - Duseti, drugije bil Marko Jelšnik iz ekipe Gornji Grad - Forti, tretji pa Anton Planinšek iz ekipe Luče - Krnica. Med ekipami je zmagala ekipa Šoštanj -Duseti pred ekipo Gornji Grad - Forti in ekipo Luče - Krnica. Ženska ekipa Lučke vlcarke v sestavi Pavla Voler, Berta Voler in Nataša Zamernik se je enakovredno kosala z moško konkurenco. Nagrade številnih sponzorjev in donatorjev so prejeli vsi tekmovalci. Vsem podjetjem in posameznikom, ki so podprli zanimivo tekmovanje, se organizatorji zahvaljujejo, obenem pa napovedujejo in vabijo še na eno zanimivo sekaško tekmovanje za memorial Mlačnik -Voler, ki bo v soboto, 12. avgusta, v Lučah. Damjan Jevšnik -Avtosoia- 1 RELAX TEČAJ CPP Sreda 16.avgust ob 17.00 100% NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI Z Relaxovim posojilom do izpita Brezplačen tečaj za dijake in študente ter ura vožnje v paketu 2800 SIT ali 11.68 € Vpisi vsak dan na tel: 03/ 8370-890 ali na dan tečaja ! Danes, 4.8.2006, praznuje svoj drugi rojstni dan Jasna Purnat Jasna, vse najboljše, veliko razigranih otroških uric, risank, plišastih igračk, igre v peskovniku, bazenčku, s prijatelji, veselja ob opazovanju živali, da boš zdrava in boš pridno rasla ter da boš z veseljem pazila na dojenčka. Mami Veronika in ati Zdeni. ALI VAM OKNA NE TESNIJO? S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala! IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Ostala ponudba: iva termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik - montaža na domu -itd. Jamajka - otok sonca in lepih deklet... ter velikih nasprotij (2) Piše: Andrej Klemenak Nadaljevanje iz prejšnje številke Sužnjem so bili v edino oporo misijonarji, ki sojih uvedli v krščansko vero. Ob koncu 18. stoletja sta francoska revolucija in britansko anfisuženjsko gibanje povzročila razpad sužnje-lastniškega sistema. Uprli so se Maru-ni. Sistem seje leta 1838 dokončno sesul, produkcija sladkorja je drastično upadla. Posestva so kupili mešanci črncev in Židov. V uporu kmetov so črnci ubili nekaj belcev. Reakcija je bila kruta, guvernerje dal ustreliti 430 črncev, več sto jih je izgnal, uničenih je bilo tisoč domov. Po tem masakru je Velika Britanija svojega guvernerja odpoklicala. V 19. in 20. stoletju je sledila izgradnja politično neodvisnega sistema in leta 1959 je Jamajka dobila notranjo samosto- Notranjost Jamajke je porasla z bujnim tropskim gozdom, ki skriva številne izvira in slapove (foto: Andrej Klemenak) jnost. Dejansko samostojnost je dosegla leta 1962. Za sever Jamajke so značilne bele peščene plaže, koralni grebeni... Proti notranjosti se razprostira hribovita pokrajina porasla z bujnim tropskim drevjem in gostim po-drastjem. ima številne kraške jame, izvire ter mnoge smaragdne reke z zelenjem do gladine ter slapovi in kaskadami. Najugu se pojavijo rjave peščene plaže, palme, visoki kaktusi, požgana trava ter mnogo izlivov rek v morje. Karibsko otočje je nastalo iz vulkanskega loka. Pokrita s plastjo apnenca je ta pretežno gorata pokrajina poleg nekaterih idiličnih trop- skih peščenih plaž pestra tudi s kraškimi pojavi. Ugodna ekvatorialna klima in prijetno sonce brez ostrih zim in vrelih poletij sta omogočila razvoj bujnega rastlinja in raznolike favne. Jamajka ima več kot3.000 cvetočih rastlinskih vrst, med njimi kar dvesto divjih orhidej, alojo vera, sladkorni trs, trumpet tree (iz njih delajo ogrodje za bobne), bombaž, hibiskus, afriški tulipan, ackee (nacionalni sadež, užiten le koje pravilno zrel, sicer smrtno nevaren), mangrove (zračne korenine, ki izločajo tanin), bambuse, pomar-ančovce, bananovce, ananas, papajo, kavo, tronble palm (veje rastejo v smervzhod-zahod)... Tu prepeva tudi okoli 200 različnih vrst ptic, kot na primer kolibriji, čaplje, rdeče štorklje..., so pa tudi še druge živali kot na primer krokodili, igvani, želve, morske krave. Narava je tako lepa, da ni čudno, da je lan Flemming prav tu dobil inspiracijo za legendarnega agenta 007 Jamesa Bonda. Nadaljevanje v prihodnji številki. Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje Tel.: 03/839-45-10, 031/302-121 SAVINJSKE NEPREMIČNINE, Irena Štampar s.p., Šlandrov trg 10,3310 Žalec, KI ga zastopa direktor Irena Štampar, po pooblastilu lastnika nepremičnin Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o., Mala ulica 5, Ljubljana, objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN L PREDMET JAVNE DRAŽBE: I. Enosobno stanovanje št. 2 v 1. etaži večstanovanjske stavbe na naslovu Lačja vas 15.3331 Lačja vas, ki je vpisano v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču Velenje, pri podvložku 278/2, parc.št. 558/4, k.o. Kokarje, v skupni izmeri 26,98 m2. Izklicna cena stanovanja je 2.364.384,00 SIT (9.866,40 EUR). Ogled stanovanja bo možen dne 9,8. 2006 med 17.00 in 19.00 uro ali po dogovoru z organizatorjem dražbe. Javna dražba bo dne 18.8.2006 ob 17.00 uri v prostorih agencije Savinjske nepremičnine, 1. nadstropje, Šlandrov trg 40 v Žalcu. Najmanjše večanje izklicne ceneje po 50.000 SIT (208,65 EUR). Prodaja bo potekala po načelu » videno - kupljeno ». Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. II. PLAČILNI POGOJI: Kupnino za nepremičnino je potrebno plačati v roku osem (8) dni po sklenitvi prodajne pogodbe. III. POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. Državljanstvo Republike Slovenije za fizične osebe oziroma registracija pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika v Republiki Sloveniji. Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo ha javni dražbi predložiti ne več kot 10 dni star overjen izpisek iz sodnega registra, njihovi pooblaščenci pa še overjeno pooblastilo za udeležbo na javni dražbi. 2. Vplačilo varščine v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun št na TRR prodajalca, voden pri ABANKI VIPA d.d., št. 05100-8010457659, do dneva dražbe z namenom »plačilo varščine«. Z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz točke 1. in 2. se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. IV. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA: Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi. 1. Če je ponudnik samo eden, je nepremičnina prodana za izklicno ceno. 2. Izbrani ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno. 3. Če sta dva ali več ponudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno, nepremičnina ni prodana, če eden izmed njih ne zviša svoje ponudbe. 4. Če se ponudnik ne udeleži javne dražbe, šteje, da draži z izklicno ceno nepremičnine, po zgoraj navedenih pogojih. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup nepremičnine najmanj po izklicni ceni. Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ponudnik ne more odstopiti ali jo na kakršenkoli drug način razveljaviti. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa. Udeleženec, ki uspe na dražbi, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih (8) dneh po izvršeni dražbi. Vplačana varščina se všteje v kupnino. Če udeleženec, ki uspe na dražbi, ne sklene kupoprodajne pogodbe v 8 dneh ali ne plača v roku 8 dni po sklenitvi pogodbe, se šteje, da je od sklenitve pogodbe oz. od pogodbe odstopil, prodajalec pa zadrži vplačano varščino kot skesnino. Uspešni dražitelj oz. kupec se strinja, da se zlicitirana kupnina poveča za vplačana sredstva etažnega lastnika v rezervni sklad večstanovanjske stavbe na naslovu Lačja vas 15.3331 Lačja vas. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvede po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so stroški za zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, plača kupec. Udeleženec, ki uspe na dražbi, izroči pooblaščencu Savinjske nepremičnine Irena Štampar s.p. še dokumente, iz katerih sta razvidni EMŠO in davčna številka, ki sta potrebni za sestavo prodajne pogodbe. Udeleženci, ki ne uspejo na dražbi, so dolžni pooblaščencu takoj po zaključku dražbe predložiti številko osebnega računa za fizične osebe oziroma številko transakcijskega računa za pravne osebe, na katerega se vrne vplačana varščina. Podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom in ogledom nepremičnin lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu pooblaščenca Savinjske nepremičnine Irena Štampar s.p., Šlandrov trg 40, Žalec ali na GSM 041/ 605 786, vsak dan od 10. do 12. ure. VOZILI SMO: BMW F 800 S Samosvoj Bavarec Tako kot poletje je tudi »moto« sezona na višku - tako po številu motoristov na cestah kot po številu prometnih nesreč z njihovo udeležbo. Znano je, da med motoristi nikoli ni končnega soglasja, katero motorno kolo je boljše, katero bolj potegne, katero je najhitrejše. Seveda so želje in potrebe zelo različne, zato so tudi motorna kolesa različna. Selmar iz Celja nam je za krajši test odstopil novega BMW F 800S, ki se uvršča med enovaijno serijo F in bokserje serije R. Oblikovno deluje BMW F800 S precej samosvoje. Če ga pogledamo z boka, ne skriva vitke vzdolžne linije in medosne razdalje 1.466 mm. Sprednji del zaznamuje manjše vetrobransko steklo, ki ne ponuja bistvene zaščite pred zračnim tokom. Za toje namenjena serija ST, ki nudi tudi poioklep in možnost pritrditve potovalnih kovčkov. Serija Sje namenjena bolj dinamičnim voznikom, kar razkrivajo veliki zavorni koluti, ki so lahko opremljeni z ABS sistemom. Zadnji del motocikla deluje vitkeje in ponosno razkazuje pogon preko zobatega jermena. Pod sedežem se bohoti zadnja pnevmatika dimenzije 180/55-17, sprednja pa meri 120/70-17, kar je nekakšen standard vtem razredu. Motorje dvovaljnik, ki zmore veliko navora pri nizkih vrtljajih in spodobno moč 85 KM, ki 182 kg težkega posebneža požene preko 200 km/h. Vožnja z BMW F 800 S je lahko lagodna aii športna, v vsakem primeru pa je neutrujajoča. Motocikel centralnega stojala nima, na stranski »tački« pa ga lahko vžgemo, če je menjalnik v nevtralni prestavi. 800-kubični motor se oglasi z globokim glasom, ki trzne pri vsakem dodajanju plina. Krmiloje spuščeno naprej, neobičajno nameščena pa sta gumba za smerokaze, ki sta vsak na svoji ročki. Ročica sklopke deluje dovolj mehko, da vozniku pri vožnji po mestu ne »odpadejo roke«. Potovalni računalnik je dobrodošel, merilnik hitrosti in vrtljajev sta analogna. Hvala bogu! Kdor pričakuje rdeče polje za vrtljaje motorja kot pri japonski konkurenci, se moti, BMW F 800 S namreč razvije največjo moč že pri 8.000 vrtljajih. Menjalnik je nemško trd in pri vožnji v športnih copatih lahko hitro dobiš kakšen žulj na nogi. Sprednja zavora »divje grize« v koluta, zaviranje pa potrdi slabost 140 mm dolgega giba sprednjega vzmetenja, saj se motocikel lepo »potaplja«. Je pa zato vožnja preko grbin zgornjesavinjskih cestzelo udobna. F 800 S v ovinek noče sam, potrebno je kar nekaj sile in prelaganja v S-zavojih. Lega v ovinkih je neproblematična, čeprav bi si sam želel trši sprednji del, v hitrejših zavojih pa lepo drži smerno stabilnost. ABS na zadnjem kolesu je super, saj lahko voznik zavira brez strahu pred blokiranjem kolesa, če pa sprednje kolo zapelje na pesek, se zavorna pot bistveno podaljša. Ampak tudi pri avtomobilih so bili začetni komentarji enaki. S ceno 2,3 milijona tolarjev BMW F 800 S ni poceni, vendar je BMW! Igor Pečnik KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Pred začetkom sezone 2006/2007 KONDICIJSKE PRIPRAVE MLADIH Trenerji mlajših kategorij so tudi za letos pripravili tabor, na katerem pričakujejo svoje varovance iz minule sezone. Pravijo, da se tudi novim močem ne bi odrekli, zato lahko interesenti pokličejo trenerja Primoža. Tabor bo letos potekal Pionir Sergij Potočnik je z udeležbo na taboru KZS v Postojni napovedal, da želi biti pomemben člen tudi pri kadetih (foto: Sašo Haberman) ODBOJKA NA MIVKI Rok, Ervin in Evgen so zmagovalci prve poletne lige odprtega tipa, ki jo je športno društvo Gmajna organiziralo na svojih odbojkarskih igriščih v Varpoljah. Devetnajst ekip je v sedmih nedeljah odigralo 171 tekem, po ligaškem sistemu vsak z vsakim pa je v sklepnih obračunih slavila ekipa Bara Grabenček iz Mozirja pred TK Bukovje, tretje mesto pa so osvojili domačini, ekipa M-3. Peklenska vročina, dobra organizacija in kvalitetna odbojka so bile glavne značilnosti poletne lige, ki je bila v športnem parku Varpolje organizirana prvič, sodeč po udeležbi in zanimanju pa zagotovo ne zadnjič. Pravila so dovoljevala prosto izbiro igralcev, kar je naredilo prvenstvo še bolj zanimivo, bo pa potrebno v prihodnje ligo razdeliti na posamezne kategorije in tako od 17. do 21. avgusta z malce strašljivim naslovom Kondicijske priprave - Laze 2006. Taborniški prostor v Kokarjah seje že lani izkazal za dovolj primernega, želijo si samo lepšega vremena. Zadovoljstvo mladih košarkarjev in njihovih starševz lanskim taborom je dokaz, da je takšno nabiranje moči za uspešne tekme v prihajajoči sezoni potrebno in zaželeno. Tudi kot del počitnic pred začetkom novega šolskega leta. Sicer pa mlajše kategorije s prvimi treningi začnejo že 7. avgusta. NASPROTNIKI KADETOV IN MLADINCEV Kmalu bodo z državnim prvenstvom v sezoni 2006/07 začeli tudi kadeti (igralci do 16 let) in mladinci (do 18 let). Obe ekipi bosta nastopili v 2. SKL. Kadeti so skupaj s preostalimi 51 ekipami uvrščeni veno od 9 skupin in se bodo potegovali za uvrstitev od 25. mesta naprej. V prvem delu bodo njihovi nasprotniki Velenje, Zagorje Banka Zasavje, Prebold, Pivovarna Laško B in Krško. V mladinski drugi ligi bo tekmovalo 48 ekip, ki se bodo na koncu prvenstva uvrstile od 17. mesta naprej. Nazorski mladinci bodo vprvem delu igrali v drugi skupini z ekipami Celjski Vitez, Elektra A, Velenje, Elektra B, Rogla Zreče, Šmarje Pivovarna Lipnik in Rogaška 98. POŠKODBA MILČIČA Lanskoletna okrepitev pri članih in nosilec igre na branilskih položajih, 26-letni Polzelan Predrag Milčič, je staknil podobno poškodbo kot januarja lani njegov soigralec, kapetan ekipe Iztok Zakrajšek, in nato še državni reprezentant Sašo Ožbolt. Kolenska križna vez ni zdržala, zato je prihajajoča Ekipa Bara Grabenček iz Mozirja po zmagi ni skrivala zadovoljstva (foto: FP) omogočiti nastopajočim bolj enakovredne pogoje. Franjo Pukart sezona zanj že zaključena. Predrag si želi, da bi ga čim prej poklicali na operacijo, tako da bi lahko ujel začetek priprav za sezono 2007/08. To si želijo tudi v klubu. Drugih bistvenih kadrovskih sprememb pri članih zaenkrat ni, kaj več pa bo znano ob prvih tekmah ekipe, ki je z uvodnimi kondicijskimi treningi začela že ta teden. FINANČNE ZAHTEVE KZS Košarkarska zveza je zaostrila finančno disciplino. Odslej naj bi klubi pravočasno plačevali račune oziroma terjatve zveze do njih. Ker pa drugoligaški klubi smatrajo, da so te vrste stroški zanje previsoki in ker so se predsedniki klubov o tem spomladi že pogovarjali z vodstvom zveze, lahko v začetku jeseni pričakujemo burna pogajanja. BELORUSKA REPREZENTANCA NA PRIPRAVAH V organizaciji športnega delavca Srečka Skoka in na povabilo KK Nazarje naj bi v Zgornjo Savinjsko dolino prispela na priprave članska košarkarska reprezentanca Belorusije. Očitno so bili pred dvema letoma zadovoljni, koje njihova reprezentanca do 20 let v športni dvorani Nazarje odigrala nekaj tekem z reprezentancami Hrvaške, Avstralije in Slovenije. Če se ne bo kaj zapletlo, bodo Belorusi priprave na kvalifikacije za evropsko prvenstvo opravili v športni dvorani v Nazarjah od 20. do 31. avgusta, prenočevali pa bodo v novem hotelu Natura v Lačji Vasi. Tomaž Križnik ŠPORTNA TEKMOVANJA NA SOLČAVSKEM Odbojka in mali nogomet V okviru 14. Dnevov turizma na Solčavskem je potekalo tudi nekaj športnih tekmovanj. Na kmetiji Ambrož-Gregorc so izvedli tradicionalni turnir v odbojki na mivki, na katerem je nastopilo dvanajst dvojic. Zmagala je ekipa ŠD Cizej pred Barom Grabenček in ekipo Založnik. Na športnem igrišču v Solčavi so se na tretjem turnirju v malem nogometu pomerile ženske. V troboju ekip iz Lepe Njive, Luč in Solčave so zmagale Lučanke, ki so nastopile pod imenom Igla, drugo mesto je pripadlo domačinkam, tretje mesto pa je osvojila ekipa iz okolice Mozirja. O rezultatih nogometnega turnirja za 6. memorial Ipavec - Gregorc pa prihodnjič. Marija Šukalo Bar Grabenček zmagovalec poletne lige v Varpoljah KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Nazarje še v igri za prvo ligo Ekipa KMN Nazarje bo v letošnji sezoni bistveno spremenjena (foto: Franjo Pukart) Po lanski slabi sezoni in izpadu v nižji kakovostni rang se je nazorskim »graščakom« ponudila nova priložnost za vrnitev v elitno konkurenco, saj se je nastopu v prvi ligi odpovedal Tomaž iz Ormoža. Ponovno uvrstitev v prvoligaško druščino si bodotakoskušalizagotoviti vdveh kvalifikacijskih tekmah z mariborskim Napolijem konec avgusta oziroma v začetku septembra. Zakaj z mariborskim Napolijem, po novem Branikom, je spet zgodba zase, saj bi v konkretnem primeru moralo napredovati Nazarje. V lanski sezoni seje prvič igral zaključni »play out« med ekipami iz spodnjega dela razpredelnice prve lige, zato za popolnitev mošlva druge lige ne pridejo v poštev. O tem je uprava KMN Nazarje obvestila komisijo za mali nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije in vložila protest, komisija pa je odločila drugače in ponudila možnost tudi Mariborčanom. Če je že tako, bi morala biti v igri tudi Sevnica, drugouvrščena ekipa zahoda, toda tako pačje. Trenutno stanje v nazorskem klubu ni najbolj rožnato. Ekipoje v prestopnem roku zapustilo šest standardnih igralcev, izmed katerih bo bivši kapetan in trener Denis Delamea branil barve večkratnih državnih prvakov Svea Lesne Litije, Hren, Ba-novšek, brata Kugler in reprezentant Kroflič pa bodo poskušali uspeti v novem prvoligašu iz Celja, Živex Loki. Kerje bila registracija Krofliča sporna in nepravilna zaradi premajhne odškodnine, je ta še vedno igralec »graščakov« in se bo o njegovi usodi igranja odločalo v kratkem. Kljub zdesetkanemu igralskem kadru v Nazarjah z optimizmom gledajo v prihodnost in na bližajoče se kvalifikacije. Metulju, Vrešu, bratoma Šemenc, Mihajiloviču, Tratniku in mladincem se bo v kratkem pridružil domači zvezdnik Burič, zvestobo klubu pa so že potrdili perspektivni Lučani Robi Funtek, Tomi Preskar in Boštjan Pol- janšek. Konkurenčnost v vratih bosta dopolnila Samo Supin in Damjan Dešman. V teku je še nekaj razgovorov z bivšimi igralci in eden od njih naj bi prevzel tudi vročo trenersko funkcijo. Vsekakor mu ne bo lahko, saj ekipa s toliko novimi igralci potrebuje kar nekaj časa za uigravanje, kvalifikacije za prvo ligo pa so praktično pred vrati. Franjo Pukart KOLESARSKO POTOVANJE DO BLATNEGA JEZERA Iskanje bograča in ostalih madžarskih posebnosti Tudi v znamenja tega je namreč potekala kolesarska avantura sedmerice pretežno mozirskih kolesarskih entuziastov. Pot do Blatnega jezera in nazaj namreč ni mačji kašelj, saj se je v pedalih nabralo le malo manj kot 800 kilometrov. Vsaka pot ima sicer cilj, toda cilj mozirske kolesarske odprave je bila kar pot sama. Spoznavanje kra- jev, skozi katere sojih peljala kolesa, navad ljudi in seveda gurmanskih posebnosti. Potovanje je potekalo sredi julija, trajalo pa je šest dni. Kljub temu, da so vsi udeleženci že stari znanci kolesarskih sedežev, so se na pot podali dopustniškemu času primerno. Dnevno so prevozili več kot sto kilometrov, ob ogledovanju znamenitosti dežele gostiteljice pa so le-ti hitro odbrzeli mimo. Bograč je ena izmed kulinaričnih značilnosti Madžarske, in kot taka je bila neobhodna točka na seznamu stvari, ki jih je na Madžarskem treba spoznati (in poskusiti). A kot so slovenski kolesarji spoznali po poti, je vpliv nemških turistov opravil svoje in tako lahko na jedilniku dosti lažje najdete zrezke vseh vrst kot pa pekočo jed, značilno za te kraje. Pot jih je vodila iz Mozirja do Veržeja, kjer so na svojem popotovanju zadnjič prespali na domačih tleh. V naslednjih dveh dneh je njihova pot tekla okrog Blatnega jezera, v katerem so se imeli priložnost sproščati prav vsak večer svojega bivanja na Madžarskem. Madžari so se izkazali kot narod, gostoljuben kolesarskemu izletništvu. Pot okoli Blatnega jezera je dobro označena in urejena posebej za kolesarje, ljudje pa so do kolesarjev prijazni in strpni. Kolesarjenje je bilo sproščeno, zato so si lahko udeleženci »mozirske ekspedicije« privoščili tudi en dan intenzivnega oddiha. Naslednji dan so po jutranjem kolesarjenju skočili na Hrvaško in od tam nazaj v rodno Slovenijo. Barbara Fužir ■■■■ r— 25 __ MOZIRJE Tek svetovne knrmonije Skozi Zgornjo Savinjsko dolino so v nedeljo tekli udeleženci štafetnega teka z naslovom Tek svetovne harmonije. Pot jih je preko Mozirja, kjer so si ogledali Mozirski gaj, vodila naprej proti Gornjemu Gradu in na Črnivec. Udeleženci Teka svetovne harmonije nosijo s sabo gorečo plamenico, ki potuje tudi skozi roke predstavnikov lokalnih skupnosti - v tem primeru Urške Cokan iz Mozirja (foto: Ciril M. Sem) Tek svetovne harmonije je globalni štafetni tek, ki poskuša podpreti prijateljstvo in razumevanje med narodi. Tekači kot simbol harmonije nosijo gorečo plamenico, ki potuje iz roke v roko med člani tisočih lokalnih skupnosti. Tekači so pretekli že več kot 70 držav po svetu. Tek svetovne harmonije je dogodek, ki se na svoji poti dotakne življenj milijonov ljudi. Tekači obiščejo šole, lokalne skupnosti, tekaške klube ter lokalne in državne vladne organizacije. Na teh postankih slavijo cilj svetovne harmonije ter počastijo ljudi v skupnostih, kjer de- lajo za harmonijo na svoj lasten način. Skozi manifestacijo ne poteka nikakršno zbiranje denarja in se ne podpira noben politični cilj. Gre zgolj za ustvarjanje dobre volje med ljudmi vseh narodov ter krepitev občutka mednarodnega bratstva in enosti. Tekači so 2. avgusta zaključili pot po Sloveniji in prispeli na mejni prehod Korensko sedlo. Potjih bo naprej vodila skozi Avstrijo vse do Velike Britanije, kjer se bo 10. oktobra v Londonu tek tudi zaključil. Benjamin Kanjir Borci na Menini - 2 V 30. številki SN seje že na to temo oglasil Janez Mavrič in z njim se popolnoma strinjam. Dodal bi le še to, da si je škof Gregorij Rožman že desetletja pred drugo svetovno vojno prizadeval, za prenos lastništva planinskih pašnikov v naši dolini na takratne pašniške zadruge. V svojih prizadevanjihjetudi uspel. Skupaj s takratnim banom Dravske banovine Markom Natlačnom, katerega so komunisti v začetku vojne zahrbtno ubili, sta stvari pripeljala tako daleč, da so bile pripravljene za vpis v zemljiško knjigo. To bi se moralo zgoditi leta 1941, kar je pa preprečila vojna. Škoda je le, da delo teh dveh velikih mož takratnega časa, današnje vodstvo nadškofije ne priznava. Zato smatram, da je govorjenje takšnih borčevskih pridigarjev kot je g. France Sever, zelo neokusno. Takšni hujskači, pa ne samo po mojem mnenju, so na Menini planini nezaželeni. Ivan Presečnik Lenart 2, Gornji Grad »V gorenjsko oziram se skalnato stran ...« je bilo geslo izleta za ostarele in težko gibljive člane Zveze borcev Rečice in Mozirja. Zbrali smo se na Rečici in v Mozirju. Za marsikoga je bil pogled in vožnja po hitri cesti in skozi predore doživetje. Ustavili smo se v Vodicah in Lescah, od tam pa smo nadaljevali vožnjo do Bleda, kjer nas je turistični vlak popeljal okrog jezera. Pot smo nadaljevali proti Begunjam. Pogled na nekdanje zapore je marsikomu obudil boleč spomin. V Dragi, kjer je zadnji dom mučenih in usmrčenih, smo postali v spoštljivi tišini. Vračali smo se skozi prijazne vasi pod Karavankami. Tu so živeli veliki možje naše kulture: Janez Jalen, France Prešeren, Franc Šaleški Fižgar in mnogi drugi. Spet so oživeli spomini. Povsod pa smo bili dobrodošli. Prijazno postrežena dobra malica in kosilo sta tudi bila doživetje. Ustavili smo se na Brezjah, kjer je bila v cerkvi izrečena marsikatera prošnja in priporočilo. Običaj je, da se ob prihodu na savinjska tla poslovimo od udeležencev. Tokrat sem premišljevala, ali se naj poslovimo z »nasvidenje« ali s »srečno«, saj bo z novim letom Rečica ob Savinji postala samostojna občina. Zahvaljujemo se vsem trem dosedanjim mozirskim županom za njihovo čuteče srce. Upamo, da bo tudi župan bodoče občine Rečica ob Savinji imel srce za naše borce. S tem upanjem sem se poslovila: »Nasvidenje prihodnje leto!« Hvala tudi šoferju podjetja Izletnik, gospodu Janezu za potrpljenje z nami. Vera Poličnik Spodnja Rečica 34 Kdo so kolaboranti? Da se še danes v enaindvajsetem stoletju ne da brez lažnega prikazovanja naše polpretekle zgodovine, je v svojem govoru na Menini potrdil g. Franc Sever - Franta, koje med drugim dejal: Zlo v našem narodu so storili domobranci, ki so izbrali zločinsko stran. Pa poglejmo katera je bila ta zločinska stran in kdo je začel kolaboracijo. Prva znamenja kolaboracije Stalin - Hitlerje bilo zaznati takoj po vzponu Hitlerja na oblast leta 1933. Stalin sije še pred Leninovo smrtjo leta 1924 zagotovil popolno oblast, saj je bil generalni sekretar KP SZ že od 1922 pa vse do svoje smrti leta 1953. Kljub neomejeni moči je bil strahopetno nezaupljiv do svoje najbližje okolice. Pravih ali namišljenih tekmecev seje rešil tako, da jim je na montiranih procesih dokazal izdajstvo in jih dal postreliti. Tajni službi Hitlerja in Stalina sta bili vseskozi tesno povezani, saj sta voditelja za izvedbo svoje politike potrebovala drug drugega, čeprav se nista nikoli srečala. Nemško - Sovjetski pakt leta 1939 in vojaška zasedba Poljske sta bila samo nadaljevanje njune večletne prikrite kolaboracije. Komunisti vsega sveta, tudi slovenski, so ta pakt ne le zagovarjali, ampak so z grožnjami preprečevali vsako njegovo kritiko. To pa je bila najusodnejša kolaboracija med komunizmom in nacionalizmom, ki je sprožila svetovno morijo. Zato so današnji očitki domobranstvu in nasprotnikom komunizma o kolaboraciji z okupatorjem le podaljševanje šestdesetletne prevare. Če ne bi bilo te prevare komunistov ne bi bilo domobranstva, kakor tudi ne državljanske vojne, kije uničevala vse kar seje dalo. Očitno se nekateri še do danes niso naučili zgodovine. Pa bi sejo morali, če že o njej govorijo vjavnosti. Jože Ugovšek, Lenart 14, Gornji Grad Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! ČRNA KRONIKA • GRADBENIKI OB AGREGAT Mozirje: Delavci na gradbišču na Starih stanih na Golteh so 25. julija opazili, da jim je neznani storilec ukradel agregat. Njihovo podjetje je oškodovano za okoli 200 tisoč tolarjev. • TATVINE GORIVA Mozirje: 26. julija zjutraj so delavci JP Komunala Mozirje opazili da jim je neznani storilec preko noči iz tovornih vozil v Mozirju in na Rečici izčrpal gorivo. Podoben dogodek seje naslednji dan zgodil še na gradbišču na Gorenjskem klancu. Tokrat je neznanec izčrpal gorivo iz delovnega stroja. • STRELA USODNA ZA 90 OVAC Logarska dolina: 29. julija dopoldan je planinec obvestil Regionalni center za obveščanje Celje, daje na Kocbekovem grebenu proti Ojstrici našel nekaj poginulih ovac. Obveščeni so bili lastniki in inšpektor Veterinarske uprave RS, kije odšel na kraj dogodka. Ugotovljeno je bilo, da so ovce poginile zaradi udara strele. Lastniki so zbrali in pripravili približno 90 poginulih živali za odvoz s helikopterjem, ker drugačen transport ni bil mogoč. Naslednji dan so bile poginule živali s helikopterjem Slovenske vojske ob pomoči lastnikov, reševalcev GRS Celje in veterinarskega inšpektorja prepeljane na bližnjo kmetijo. Tam sojih predali uslužbencem Nacionalnega veterinarskega inštituta enote Celje. • USTRAHOVAL DOMAČE Mozirje: Domačin iz okolice Mozirja je 30. julija ustrahoval domače. Ob prihodu policistov seje umiril, takoj po njihovem odhodu pa je nadaljeval s svojim početjem. V času do ponovnega prihoda policistov je z vozilom odšel od doma. Policisti so ga hitro izsledili v prometu in ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola. Kljub prepovedi nadaljnje vožnje odredbe policistov ni spoštoval, zato so ga pridržali. • RAZBITE ŠIPE NA AVTOBUSU Mozirje: V noči na 30. julijje neznani storilec na avtobusu, parkiranem na avtobusni postaji v Mozirju, razbil dve šipi. Lastnika avtobusa je oškodoval za okoli 500 tisoč tolarjev. • POGINILE RIBE Bočna: 30. julija dopoldan je bil v Šmartnem ob Dreti v gojitvenem potoku Voložnica opažen večji pogin rib mladic. Poginule ribe so iz potoka pobrali člani Ribiške družine Mozirje. Poginilo je okoli 2.000 mladic postrvi. Materialna škoda znaša okoli dva milijona tolarjev. • SPODNESLO MOTORISTA Solčava: 30. julija je na cesti Solčava-Podolševa zaradi neprimerne hitrosti spodneslo voznika motornega vozila. Voznik in sopotnica sta padla po cestišču, pri tem pa seje sopotnica huje telesno poškodovala. • TRAKTORIST SE JE PREVRNIL Luče: 31 .julija ob 22.05 uri je v Podveži traktorist iz neznanega vzroka zapeljal s cestišča in se prevračal po hribu ter med tem padel s traktorja. Že pred prihodom gasilcev so poškodovanega voznika reševalci nujne medicinske pomoči prepeljali v bolnišnico, gasilci PGD Nazarje pa so nato nudili razsvetljavo in pomoč policistom. Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 j HVALA ker ob slovesu od naše mame Hede HERMAN nismo bdi sami. Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemupristopite spomnite se, da trpel sem in večni mir mi zaželite; ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Franca POLIČNIKA p.d. Žibovtovega iz Logarske doline (30.11.1917 - 19.7.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala zdravniku dr. Antonu Žunterju, sestri Verici in Ireni Robnik. Zahvaljujemo se g. župniku Silvestru Molanu in g. župniku Janezu Medvedu za lepo opravljeno sveto mašo, Mateji Suhodolnik za poslovilne besede, pevcem, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Neža in sinovi in hčerki z družinami MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Napačna presoja "O, sosed, kam pa letos na dopust?" vpraša Jaka Slavka, ki polaga kovček v prtljažnik avtomobila. "V Dubrovnik." "Pa kar s tako malo prtljage?" "To je moja druga vožnja danes." Hugo Mušnik Vse ima dve plati Ivan se vrne na delo po trotedenskem oddihu. Sodelavko najprej zanima: "Si med dopustom kaj pogrešal službo?" "Službo? Malo pa že. Naspati se nisem imel časa." Samo Sprožilec Kljubovanju navkljub Nejček piše prijatelju po elektronski pošti: "Od staršev sem pred dnevi zvedel, da gremo na Pag. Slišal sem, da tam ni vode - niti za umivanje. Bil sem že vesel, da se mi ne bo treba kopati, potem pa sem ob prihodu zagledal morje!" Tugo Mernik Všteto v plačilo Zakonski par se odpravi na turistično vožnjo z barko, ki ima skozi dno namenska okna za ogledovanje morskega dna. Žal na izletu pride do neljubega dogodka. "Jože, Jože! Ladja se potaplja!" kriči in opozarja Jožica moža. "Kaj te skrbi, saj sva plačala za ogled podvodnega sveta." Ljuši Šaban Torej tako; tri kilograme lignjev, kiio in pol zobatca ter kilogram jegulje! Tako dobro se že pa dolgo nisem imela. Kar nerodno mi je vzeti sto evrov! Izbral je manjše zlo "Sin, če ne boš pospravil svoje sobe, ne greš z nami na morje!" sem zabičal svojemu potomcu," razlaga Polde znancu. "In je zaleglo?" ga ta vpraša. "Si moreš misliti. Takoj jo je šel pospravit. Koje prišel poročat, da je opravil, sem mu rekel: "Morje je pa le morje, kaj?" "Tudi jaz tako mislim." "In veš kaj mi je odvrnil? - "Morje me eno figo briga. Raje grem z vami. Bolj kot pospravljanje sobe, bi mi bilo težje vsak dan zalivati vse mamine rože." V uteho ostaja kopno Fant bi si rad sposodil čoln, da bi izvoljenko popeljal po jezeru. V izposojevalnici imajo pretežno čolne na vesla. V privezu pa je tudi eden, ki ima montiran motor. "Tale čoln bi si sposodil," reče uslužbencu. Le-ta ga premeri in reče: "Če nisi dovolj močan, da bi veslal, ti tudi tale motorni čoln ne bo v veliko pomoč." "Kako to mislite?" "Ker ga uspe na povlek vžgati samo vsakemu tretjemu močnemu veslaču." Skok v zakonski jarem Marička zaskrbljena gleda čez palubo ladje v morje. "Kaj se bo zgodilo, če padem v vodo?" vpraša kapitana. "Potem bo za vami takoj skočil eden naših najmočnejših in postavnih mornarjev ter vas rešil," ji zagotovi šef plovbe. "Potem pa mi hitro povejte, kje bi bilo najbolj primerno, da skočim čez ograjo!" Blenda Tavrl GOZDARSKA DILEMA Gozdar gornjegrajske krajevne enote zavoda za gozdove Slavko Tevž (v sredini): »Tonček je zelo užaljen in tudi meni ni prav, da smo preselili gozdarsko tekmovanje iz Luč v Šoštanj.« Gozdar gornjegrajske krajevne enote zavoda za gozdove Lojze Vrtačnik (desno): »Predlagam, da modro molčimo, saj veš, daje šef Lučan, in če ne bomo pridni, bo preselil še nas.« (SVOJI PROTI SVOJIM PRESS) PROTEST Predsednik ljubenskih gasilcev Slavko Fludernik (levo): »Nič nimam proti tebi, vendar bi na tako častitljivo obletnico, kot je 120 let PGD Ljubno, lahko prišla tudi županja.« Ljubenski podžupan Stanko Zagožen: »Kako le? Vse seje končalo tako hitro, da je celo milijone, ki jih je namenila za vaš avto, komaj uspela pravočasno nakazati na vaš račun.« (DENAR MOLČI IN VSEM ODGOVORI PRESS) STROGO ZAUPNO Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory (desno): »Roman, nič ti ne morem obljubiti, saj ti je vendar jasno, da o izbiri mojega naslednika ne odločam jaz.« Predsednik nazorskih gasilcev Roman Krajner: »Saj se ne mudi, mene samo zanima, kolikšen dodatek bi kot predsednik GZS dobil k svoji skromni pokojnini? (DODATEK NA GASILSKE ČINE PRESS) 'H I ? ! ESTAVIL PEPS NEGA BOLNIKA , 4M k E K g ITREŽAJ V BARU (ANGL.) EKDANJA kPONSKA AETNOST. RSALKA- MIDORI ASELJE PRI JSTOJNI JR DELA, DELUJE KIPE 4®^ v NJAK ZA EKONOMIJO ► DVOJNIM TRUPOM GEOLOG- FRANC TOMAŽ TOMŠIČ OBIRALEC SADJA SRBSKA JED IZ PARADIŽN., PAPRIKE IN ČEBULE NA HITRO IZDELANA SKICA, SHEMA STARA MAMA, BABICA POLETNA RJAVKASTA HRUŠKA RUDOLF MATZ NOBORU TAKEŠITA AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA BANČNA NAPRAVA, NA KATERI DVIGNEMO DENAR STAR SLOVAN STARA DOLŽINSKA MERA V LATINSKI AMERIKI ORGANIZMI Z DOLOČ., OKOLJU PRILAGOJENO OBLIKO UČENEC OSNOVNE ŠOLE GLASBILO V OBLIKI TRIKOTNIKA SKOPLJE- NEC, EVNUH, REZANEC SANITETNI MATERIAL ALIDA VALLI SLOVENSKI PEVEC (PESTNER) MESTO V FRANCIJI ETILNI ALKOHOL SLOVENSKA PESNICA- META (1904-1995) KUPČEK ZEMLJE, KI JO IZRIJE KRT_____ SIRSKI POLITIK- HAŠAM AL TRK VOZIL OD ZADAJ IVERNA PLOŠČA (PPG) AMERIŠKI SKLADATEU- BENJAMIN VBOD, S KATERIM SE OBŠIJE ROB ZGORNJI DEL STOPALA MIRČE ACEV MUSLIMAN. M. IME JAPONSKA NABIRALKA BISEROV SPLET ŽENSKIH LAS AZIJSKA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM TEHERAN ROGER GARAUDY JANEŽ (LAT.) KAREL OŠTIR STANE DOLANC PIŠTOLA, REVOLVER (KNJIŽ.) BISTVO, IDEJA, BIT V SHOLASTIKI SEKANJE DRV LEON DAMAS ITALIJANSKA RTV S'Iimiiiihm: ŠKET Portal Savinjska doline MINI SLOVARČEK: EKOTIP- organizem z določenim, okolju prilagoj. ARRAS- mesto v Franciji RAINER- Slovenska pesnica- Meta CARR- Ameriški skladatelj- Benjamin OSOLE- Slovenski geolog- Franc Prvo srečanje letošnjih Abrahamov (s partneri) Savinjsko-Šaleške regije bo v Mozirskem gaju 26.8,2006 ob 12.00 pod šotorom z ŽIVO GLASBO in zanimivim programom! Program bo povezovala Darja Vrhovnik, ki bo tudi poskrbela, da se bodo našli nyeni na isti datum h še za veliko zanimivega. Prijave sprejemamo do 15.8.2006 v gostišču Ribič v Gaju m v gostiščih Štorman. Vabljeni letniki 1956 m njihovi partitetji ____________Informacije na tel, št.; 041/432-418._ Napovednik Praznovanje praznika občine Ljubno s podelitvijo občinskih priznanj • Petek (4. avgust), ob 21.00. Pred kulturnim domom Ljubno Družabno srečanje z domačimi godci in pevci • Petek (4. avgust), ob 21.00. Solčava Prireditev ob 60-letnici izgradnje šole v Solčavi • Sobota (5. avgust), od 14.00 do 18.00. Muzej Gornji Grad Razstava: Habsburžani • Sobota (5. avgust), ob 15.00. Ljubno - Budnova žaga Tekmovanje v plavljenju lesa • Sobota (5. avgust), ob 18.00. Ljubno - Foršt Ogled starodobnih vozil • Nedelja (6. avgust), od 14.00 do 18.00. Muzej Gornji Grad Razstava: Habsburžani • Nedelja (6. avgust), ob 15.00. Ljubno ob Savinji Etnografska povorka skozi kraj in prikaz starih običajev iz življenja flosarjev • Četrtek (10. avgust), ob 19.00. Luče Proslava ob občinskem prazniku • Četrtek (10. avgust), ob 21.00. Luče Koncert Nuše Derenda MORDA STE ISKALI PRAV TO POLEPŠAJTE SE OD GLAVE DO PET Si želite shujšati, odpraviti celulit, polepšati postavo in zmanjšati obseg, ali pa ste že shujšali in imate ohlapno kožo, potrebujete limfno drenažo in se želite dobro počutiti? To vam omogoča terapija na najnovejšem ionto-lift računalniško vodenem aparatu po ugodni reklamni ceni. V salonu vam nudimo tudi frizerske usluge in sončenje v solariju Ergoline; tel. 051/802-095. Frizerstvo in čevljarstvo Podpečan s.p. Ljubno ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398. Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. STARINSKO POHIŠTVO ter ostale starinske predmete odkupujem. Gsm 041/623-165. Jurjevič Jože, Ig 229, 1292 Ig. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. POSLOVNI PROSTORI Oddam v najem 45 m2 poslovnih prostorov v I. nadstropju grada Vrbovec. Informacije na tel. 031/768-132. "DOBIŠ" Finančno svetovanje in računovodstvo, Darinka Dobovičnik s.p., Podter 10, Ljubno ob Savinji. PRODAMO VEČ STANOVANJ V GORNJEM GRADU IN SICER: 5 X 2 - sobno (47 m2 - 61 m2), 1 x 2,5 - sobno (79 m2), 3x3-sobno (65 m2 - 85 m2) Novogradnja, atraktivno urejena, vseljiva septembra 2006! Cena 1.000 eur/m2. Info: 041/635-319, www.eurosfan.si V račun vzamemo nepremičnino in uredimo financiranje! EURO STAN nepremičnine d.o.o., Šolska ulica 2,2380 Slovenj Gradec. ODDAM APARTMAJE in sobe z zajtrkom na otoku Rabu, mesto Kampor 10 m od morja. Tel.: 00385912776086. V. ŽIVALI - PRODAM VOZILA -PRODAM Prodam bikca simentalca; gsm 040/973-931. Prodam telico sivko, staro 10 dni; tel. 584-13-90 Prodam burskega kozlička, starega 4 mesece, za pleme, cena po dog.; tel. 839-50-14, gsm 031/ 642-353. Prodam hyundai 1,3 acent, let. 2001, reg. do 30.3.07, zelen, 3 V, veliko opreme, lita plat., 4 zim. gume, 780.000 sit; gsm 031/780-615. — — Prodam hyundai acent 1,3 LS, 1. 96, cena 350.000 sit; gsm 031/673.346. Prodam tri tedne staro teličko simentaiko;tel. 584 DRUGO-PRODAM 14-34. Prodam metrska drva - klaflrska, bukev, gaber - Prodam telico simentalko, brejo 5 mesecev; tel 583-55-43. suha; gsm 031/585-735. Zelo ugodno prodam 2 leti star dobro ohranjen Pse - zlate prinašalce, stare 3 mesece, cepljene čistokrvne, ugodno prodam; gsm 041 /483-688. hladilnik gorenje in kavč; gsm 041/354-693. Prodam motorno žago - husqvarna, profesionalna, stara 1 L, malo rab, brezhibna; gsm 041/ 469-900. Prodam bika 120 kg za nadaljnjo rejo in telico sivko primerno za pleme; gsm 031 /855-186. Prodam telico - sivko, staro 5 tednov In bikca starega 7 tednov; tel. 03/584-15-48. Prodam bukova drva in burske koze; gsm 041 / 804-574. PODARIM-DRUGO Prodam nem. ovčarko, čistokrvno, brez rodovnika, cepljeno, staro 9 tednov, zelo ugodno; 031 / 650-135. Podarim belo dvodelno omaro. Gsm 041/793063. NEPREMIČNINE Kupim parcelo za njivo in sadovnjak. Okolica Mozirja. Tel. 03/583-18-35. ŽIVALI-KUPIM Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo, gsm 031/533-745. Oddam stanovanje v najem; gsm 041/783700 ali 041/876-451. Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po IŠČEM 1000 sit/kg; gsm 031/676-833. ŽIVALI-PODARIM Iščemo pomoč pri oskrbi starejše osebe; gsm 040/324-672 ali tel. 583-10-50. Podarim psa čuvaja, dolgodlaki meš., star 10 mesecev; gsm 041/837-094 po 16. uri. V Solčavi iščem počitniško delo - pospravljanje In čiščenje; gsm 041/991-145, Mojca. © NTIRÄMO Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do 19.00 sobota od 9.00 do 12.00 Erih TAMSE s.p KIDRIČEVA 7, 3320 VELENJE TELEFON: 03/58712 41, 897 02 70 Stenska skelet ura ki bo v soboto, 19« avgusta 2006, v športnem centru v Varpoljah« Ohišhje iz kovanega železa 62 x 14,5 x 10 cm Cena: Od 42*000 SIT (175,26 EUR) do 52*900 SIT (220,74 EUR) Na turnirju se bodo pomerile moškejn ženske ekipe v naključnih trojicah, kijih bomo izžrebali pred »tekmovanjem. Prve tri ekipe v obeh kategorijah bagnagliene. v V '\v? ✓A. Prijavite se lahko po telefonu 839-07-90, ali elektronski pošti savinjske@siol.net. Žrebanje ekip bo na dan teklnovanja ob 13. uri. Prijavimne^m], / naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo FlexPensionrpmS) Prednost več 13% 17 ; Sklad D WS FlexPenèiori 2016 jfe od 1. 5 2005 dol. 5. 2006:ustvaril 1 1 17*, l3-odstotno dorioshost. i i i Srečno in bogato novo leto 2016! 1 i i i i i i i i i i i i i i www.ZMpnzma.si » : I I I ~ I ~ I ~ lili GARA ^B»SjEliTEISi\g^W!ISKu*G taf» § IZBOR MISS IN M1STRATURNIRJA SREČELOV VELIKO NAGRAD IN PRESENEČENJ ZA GLEDALCE Itf&b ~mm Eassa® #ricck' I .... ftKBON I IProd*#na Strriiw Ctnttf AVTO IGO* WKWÄiiUüK CrITIlCUiSIVf) J mate * © V petih zaporednih številkah bomo časopisa objavil pet delov fotografije znanega kamor bomo avgusta 2006 soboto ib na avgusta VSAK DAN IZBOR NAILEPŠE GLEDALKE