Štev. 133.	V	Ljubljani,	torek	21.	junija	1938.	Leto	HI
Cena Din M
Poštnina plačana v gotovini
Razgovori med Stalijo in Anglijo za posredovanje v španski državljanski vojni
Rim, 21. junija. Sestanek med grofom Cianom In angleškim poslanikom v Rimu lordom Perthom, je trajal polno uro. Mislijo, da sta na tej konferenci vsestransko pretresla celotno špansko vprašanje v zvezi z željo ene in druge države, da pride do uveljavljenja angleško-italijanskega sporazuma, kar se da hitro. Italija močno želi, da bi se vojna v Španiji čimprej končala in poslali tuji prostovoljci domov, smatra pa, da je umik prostovoljcev nemogoč vse dotlej, dokler tuji prostovoljci onemogočujejo končno zmago generala Franca. Italija v nobenem primeru ne bo dopustila zmage rdeče Španije, kakor tudi ne bo dopustila nobenega kompromisnega reševanja v vprašanju končne zmage.
London, 21. jun. o. Angleški tisk si obeta veliko uspeha od zadnjih sestankov med italijanskim zunajiin ministrom Cianom in angleškim poslanikom v Rimu lordom Perthom. »Dailv Tele-graph< prinaša uvodnik, v katerem pravi, da je
Neinjork, 21. junija. Ena največjih železniških nesreč v Ameriki zadnja leta se je dogodila blizu Mills Cityja (Montana), kjer je luksuzni ekspresni vlak, prihajajoč iz Chicaga proti San Paolu, zdrknil z mosta v reko. Nesreča je zahtevala 29 mrtvih, 65 ranjenih, medtem ko 20 ljudi še pogrešajo. Šest spalnih vagonov je ostalo več ur pod vodo, tako da so bile reševalne skupine prisiljene razbijati okenska stekla in tako potegniti mrtve in ranjene potnike iz vagonov. Boje se, da je onih 20 oseb, ki jih še pogrešajo, utonilo ali pa jih je odnesel tok reke. Vse ranjence so prepeljali v bolnišnico v Mills Cityju. Vsi napori so osredotočeni za to, da se potegne iz rečne struge lokomotiva in šest spalnih voz.
Vlak, ki se mu je pripetila nesreča pri Milles Cityju, je bil eden izmed najmodernejših in najrazkošnejših, kar jih vozi na pacifiški železnici. Imel je 9 najmoderneje urejenih vagonov in je idosegel največjo hitrost 170 km na uro, povprečno
T>a vozil 8 hitrostjo 100 km. V kraju, kjer se je
pripetila nesreča, se je bil utrgal oblak in so vode poplavile tir. Strojevodja je premalo upošteval nevarne okoliščine in je še nadalje podil vlak z vso hitrostjo, celo čez most. Ravno v trenutku, ko je bila lokomotiva na drugem bregu, je vlak strmoglavil v reko. Most je bil popustil in v vodo je padlo 7 vagonov in prtljažni voz. Reševalna dela še niso končana. Mogoče je, da je še več mrtvih. Med ranjenci je tudi mnogo žensk in otrok.
En spalni vagon brzovlaka »Olimpian«, ki je •padel v reko, še vedno leži pod vodo. V njem je 17 potnikom. Družba, ki ji pripada ta železniška proga, ne namerava prej poskušati, da bi izvlekla
Nezgoda turške letalke
Bukarešta, 21. jim. m. Včeraj dopoldne je pri-Oetela na bukarešUmsko letališče pohčerjenka predsednika turške republike Kemala Ataturka gdč. Gokčen. Popoldne je bil na letališču mednarodni letalski miting, pri katerem je sodelovala tudi Gokčenova. Izvedla je več drznih poletov z angleškim bombnikom. V trenutku, ko je Gokče-nova hotela pristati, bi se zaradi hitrosti, s katero je letelo letalo, skoro pripetila težja letalska ne-ftreča. Občinstvo je namreč prišlo preveč blizu, tako da je morala drzna letalka z veliko naglico obrniti letalo v levo stran, s čemer je preprečila nevarnost. Letalo je dobilo lažje poškodbe.
ceščenje sv. Andreja Bobola v Varšavi
Varšava, 21. junija. AA. (Pat) Včeraj dopoldne je bila na trgu pred gradičem poljskih kraljev vpričo razstavljenih kosti sv. Andreja Bobole slavnostna služba božja pod milim nebom. Služil jo je vilenski nadškof Jalosikovvski ob asistenci cerkvenih veledostojanstvenikov in ob navzočnosti predsednika poljske republike Moscickega, papeževega nuncija in višjih zastopnikov civilnih in vojaških oblastev. Pred začetkom službe božje je prišel Moscicki pred improvizirani oltar, si odpel svoj red Neodvisnosti in ga položil na krsto v znak spoštovanja. Križ Neodvisnosti je odlikovanje, ki ga dobe osebe, ki so s svojim delovanjem pripomogle k vstajenju Poljske. Nato je v slavnostni dvorani Katoliškega doma bila spominska seja. Na seji je papeški nuncij Cortesio govoril o življenju in delovanju poljskega svetnika in mučenika.
Poboji in nasilfa v Palestini
'Jeruzalem, 20. junija.-Iz Palestine poročajo, da nemiri še vedno trajajo. V zadnjih 48 urah je bilo po raznih krajih ubitih 5 oseb, 2 pa ranjeni. Do streljanja je prišlo na 7 krajih. Bilo je 10 hudih primerov sabotaže, štiri osebe so bile aretirane.
Nasilje, ki ga izvajajo Arabci, prihaja vse bolj do izraza v obmejnih arabskih vaseh. Teroristi tu izsiljujejo od prebivalstva hrano. V pokrajini Base Falika so našli nekaj trupel kmetov, ki so se upirali teroristom in so hoteli poklicati na pomoč policijo. V kraju Kirbet Gaza so teroristi ubili neko Žensko, ker so zvedeli, da je hotela obvestiti o njih policijo. Vsega skupaj je bilo na tak način ubitih kakih 10 Arabcev, Prebivalstvo je silno razburjeno.
V	mnogih krajih zapušča domove iz strahu pred teroristi. Ponekod je ljudstvo organiziralo obrambo Proti tem strahovalcem ter je tako prišlo tudi do hujših spopadov, v katerih sta bila dva terorista Ubita.
angleški poslanik obvestil grofa Ciana, da Anglija nič manj ne želi, da bi se začel izvajati angleško-italijanski sporazum, kakor to želi Italija. Vendar je to nemogoče, dokler se tuje sodelovanje v španski državljanski vojni v resnici ne neha. List pravi, da so za Italijo glede ureditve tega vprašanja možne tri poti:
1. Sporazum v odboru za nevmešavanje, toda o tem sta si Italija in Anglija na jasnem, da bi postopek predolgo trajal.
2. Da se Italija sama odloči za odpoklic svojih vojnih sil iz Španije.
3. Da Italija skupno z Anglijo in drugimi velikimi državami vpliva na vojskujoči se stranki v Španiji, da skleneta premirje in vsa sporna vprašanja prijateljsko poravnata.
List meni, da je izmed teh treh možnosti zadnja še najbolj ugodna in da je za tako posredovanje že vse pripravljeno.
ta vagon iz vode, dokler voda ne upade. Boje se, da stene spalnega voza ne bodo vzdržale vodnega pritiska in da bo voda odnesla trupla ponesrečenih potnikov. Reševalci so ugotovili, da so do zdaj bila trupla potnikov še vedno v vagonu ter so, kakor bi bila še živa, sedela na sedežih. Luč je v teh
Tiiiliarcšln, 21. junija, m. Vsa tukajšnja politična javnost jt z živim zanimanjem zasledovala potek razgovorov, ki sta jih imela romunski kralj Karel II. in predsednik turške republike Kemal Ataturk na jahti, s katero se je romunski kralj pripeljal v Carigrad. Tem razgovorom vsa politična javnost pripisuje največjo važnost. Poudarjajo, da sta se oba državnika razgovarjala tudi o okrepitvi turško-romunskega sodelovanja. Nekateri diplomatski krogi so izjavili, da bo turško-romunsko sodelovanje po teh razgovorih med kraljem Karlom in Kemalom Ataturkom prekoračilo nekoliko okvir Balkanskega sporazuma. Z ozirom na te vesti poroča romunsko časopisje tole:
Konferenca, ki jo je imel kralj Karel s predsednikom turške republike, kaže v sedanjem mednarodnem političnem položaju prijateljske zveze med Romunijo in Turčijo. Okrepitev turško-romun-skega prijateljstva ima za cilj, da pokaže enotnost obeh držav na Balkanskem polotoku, neomajnost njune solidarnosti, kakor tudi skupno skrb za
Ostalo angleško časopisje pravi, da bo Italija nedvomno dokazala, da ji je več do prijateljstva z Anglijo kakor pa do nadaljevanja vojne v hna-niji.
Obnovitev pogajanj med ItaSiio in Francijo
London, 21. jun. o. Iz Rima poročajo angleškim listom, da je Italija pristala na obnovitev razgovorov za sklenitev sredozemskega sporazuma s Francijo. Ti razgovori so se ustavili pred nekaj tedni, ker je Francija odprla mejo za dovoz vojnega materijala v vladno Španijo. Včeraj pa je francoska vlada nenadno sklenila — nedvomno na angleško posredovanje —, da mejo proti Barceloni spet zapre, tako za prevoz orožja kakor za prehod prostovoljcev.
spalnih vozovih ugasnila šele zjutraj. Ugotovili so tudi identiteto teh 17 ponesrečenih potnikov, med katerimi je tudi neka ženska, katere truplo so našli v vodi 8 km proč od kraja, kjer se je zgodila nesreča. V bolnišnico so prenesli 44 ljudi, ostalih 37 pa je lažje ranjenih. 41 potnikom se ni prav nič zgodilo. Smatrajo, da je celotno število mrtvih 36, pri čemer so vštete tudi žrtve, ki so še vedno v potooljenem spalnem vagonu.
Milles Citjr, 21. jun. AA. (Havas) Vodstvo železniške družbe, ki je tudi lastnica brzovlaka Olimpia objavlja, da je nesreča zahtevala 55 smrt-| nih žrtev, 65 oseb pa je ranjenih. Dosedaj so iz-
•	vlekli 41 trupel.
ohranitev miru v Evropi. Romunski kralj je na svojem potovanju v Bospor želel priti v stik s predsednikom turške republike, da tej solidarnosti da svoj visoki poudarek. Zveza med Romunijo in Turčijo je dobila s tem kraljev pečat in je postala še važnejši činitelj v Balkanskem sporazumu. Politični krogi zatrjujejo, da se romunski kralj in Kemal Ataturk nista razgovarjala samo o sodelovanju med Romunijo in Turčijo, pni pa tudi o sodelovanju obeh držav e Veliko Britanijo.
Bukarešta, 21. jun. m. Politični in diplomatski krogi še vedno razpravljajo o nenadnem odhodu člana kronskega sveta ministra Tataresca v London. Vsi so si edini v tem, da je Tataresca poslal v London kralj Karel z važnim naročilom. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bo Tatarescu skušal v Londonu dobiti veliko posojilo za oboroževanje Romunije ter da bo vojaškim in mornariškim krogom predlagal, naj bi se ob Črnem morju zgradilo novo angleško vojaško oporišče. Tatarescu se bo v Londonu zadržal nekaj dni in se bo vrnil v Bukarešto preko Pariza in Benetk.
Vesti 21. junija
V	veliki Nemčiji živi okrog 600.000 Judov, od
tega jih je 140.000 v Berlinu, kjer so zadnje čase začeli spet z veliko gonjo proti njim. Oblasti so prepovedale Judom udejstvovanje v menjalnicah, tujskoprometnih pisarnah in v vseh tistih panogah trgovine, kjer bi imeli veliko stika s tujci.
Pri nastopu sokolskega naraščaja ob začetku zleta v P.ragi so na koncu morali otroci peti husitsko himno, kakor poročajo češki listi,
Bolgarska poslanska zbornica nadaljuje svoje seje, čeprav je opozicija odšla, ker so razveljavili izvolitev komunističnih poslancev.
Dosedanji madžarski poslanik na našem dvoru Alt je včeraj odpotoval v Budimpešto. Poslanik je bil v Belgradu devet let.
Pri mednarodnih teniških tekmah v Wimble-donu je včeraj Mitič premagal Avstralca Westona, Punčec Francoza Brugnona, Pallada Švicarja Gie-serja. Vsi so zmagali z veliko razliko točk.
48 urni tednik je uveden v vsej grški industriji, je izjavil grški zastopnik Hoas na mednarodni delovni konferenci.
Ženske bodo lahko izvrševale protestantovsko duhovniško službo na Švedskem, a samo po tistih župnijah, kjer ne bi moška duhovščina temu nasprotovala. Tako določa novi švedski zakon o zaposlitvi žensk.
Irak in Perzija sta podpisali prijateljsko pogodbo, ki je zdaj začela veljati.
Veliko špionažno afero so odkrile ameriške oblasti in postavile pred sodišče 18 ljudi, deloma nemških državljanov, deloma Amerikancev nemškega porekla. Med prijetimi je več častnikov in
'V.,	■	-
Predsednik turške republike Kemal Ataturk
in romunski kralj Karol sta včeraj imela dolge razgovore v Carigradu, kamor je romunski vladar dopotoval zasebno.
Madžarski pravosodni minister Mikecy je dopotoval s svojega obiska v Berlinu domov.
Sestanek za ureditev pravnega razmerja med Nemčijo in Italijo in za medsebojno pravno pomoč se je začel včeraj v Rimu. Nemško zastopstvo vodi pravosodni minister Frank.
Poljska poslanska zbornica bo danes izvolila svojega novega predsednika po žalni seji, ki jo bo imela v počastitev spomina pokojnega predsednika Cara.
S šestega mednarodnega kongresa časnikarskih izdajateljev in ravnateljev v Rimu so poslali pozdravno brzojavko tudi Mussoliniju. V njej iz-Tažajo upanje, da bo kongres s svojimi sklepi proti širjenju zlaganih ve-sti rodil trajne uspehe.
Šest ljudi, med njimi štirje otroci, so utonili na angleški reki Merscy, ker jim je veter prevrnil jadrnico.
S sekiro so včeraj usmrtili v Berlinu štiri Bavarce, ki so skušali ustanoviti komunistično organizacijo v južni Nemčiji. Razen tega so poslali komunističnim ustanovam v tujini važne podatke o nemški vojski.
Vesti o ustanovitvi, odnosno pomnožitvi egipt-ske vojne mornarice zanikuje izjava, ki jo je dal egiptsk; vojni minister. V njej pravi, da se o tem vprašanju v egiptski vladi šele posvetujejo.
Zaključne nogometne tekme za svetovno prvenstvo med Italijo in Madžarsko v Parizu se je udeležil tudi predsednik republike Lebrun.
O razdoru ljudske fronte v Franciji pričajo nadomestne poslanske volitve, ki so bile zadnje čase po več okrožjih, Vsepovsod so zmagali nacionalistični kandidati, za katere so glasovale vse protilevičarske skupine, a tudi radikalni socialisti, ki so dozdaj bili v ljudski fronti, Volivni boj je bil povsod zelo hud.
100 italijanskih in tujih časnikarjev si je zadnje dni ogledalo velike rižne nasade okrog Padove, Novare in Milana, kjer so na pobt^illtfašistovske vlade posejali z rižem 93% površine,
Za župana v Pragi so spet izvolili dosedanjega primatorja dr. Zenkla Pri tej priliki so novo izvoljeni občinski svetniki prisegli zvestobo republiki. Prisegali so tudi nemški svetniki,
18, mednarodna konferenca Rdečega križa se je začela včeraj v Londonu. Udeležujejo se je zastopniki 60 držav. Začetni govor je imel brat angleškega kralja vojvoda Gloucesterski. Navzoča sta tudi zastopnika obeh Španij, ki sta se pri začetku hudo sporekla.
Do velikih sprememb je prišlo v vodstvu nemške vojne mornarice, ki je dobila novega vrhovnega poveljnika v osebi admirala Bohma.
Ošpice so izbruhnile na poljskem prekomor-niku »Kosciusko«, ki vozi iz Gdinje v južno Ameriko. Zbolelo je 35 otrok, od katerih jih je devet med vožnjo umrlo.
Turška vlada in generalni štab imata že dva dni stalne seje. Od njih pričakujejo važnih odločitev, ki bodo najbrž dobile izraza v zasedbi pokrajine Aleksandrette.
Nemčija je reš:la mir zadnje čase v Evropi, je med drugim trdil Hitlerjev namestnik Hess na nekem političnem shodu v Konigsbergu.
Francosko-špansko trgovsko zbornico so ustanovili pariški industrijci. Namen te ustanove je, začeti redne trgovske odnošaje v nacionalistično Španijo.
40 ljudi je zbolelo v romunskem mestu Recea, ker so na nekem banketu jedli pokvarjeno meso. Sedem izmed njih jih je dozdaj umrlo. 19 pa se jih bori s smrtjo.
Italija bo v kratkem dobila veliko število novih trgovskih ladij in sicer 11 parnikov po 9000 ton, 11 po 4000 ton, 3 po 5000 ton in 8 po 2000 ton.
Neniško-angleški trgovski razgovori se bodo te dni zopet začeli v Londonu. Razgovori so se ustavili pred štirinajstimi dnevi, ker Nemčija noče priznati bivših avstrijskih dolgov v tujini.
Francoski zunanji minister Bonnet je protestiral pri japonskem poslaniku v Parizu proti izjavam japonskih ministrov, da Francija pošilja pomoč Kitajcem m da francoska vlada podpira pTOtijaponsko stališče francoskega tiska. Bonnet jo dejal, da je Francija glede Kitajske strogo nevtralna.
Nov podzemeljski petrolejski vod iz Iraka do
do palestinske obale bodo zgradile angleške petrolejske družbe, ker je sedanji vod, ki teče vrh zemlje, preveč izpostavljen napadom Arabcev,
Po zmagi predsednika De Valera pri irskih volitvah:
Irska gospodarska in socialna petletka
Dublin, 21. junija, o. Končni izid irskih volitev je naslednji: stranka predsednika de Valera je dobila 69 poslanskih mest in ima v novi poslanski zbornici absolutno večino. Vse opozicionalne stranke so dobile 52 sedežev. Tako zvana gaelska opozicijska stranka, ki jo vodi de Valerov nasprotnik Cosgrave, je dobila le 39 poslancev. Razlika med to stranko in med stranko predsednika de Valera je v bistvu malenkostna, obe se zavzemata Za čim svobodnejšo Irsko, le da de Valera zagovarja gospodarsko sodelovanje z Anglijo, brez katerega bi Irski trda predla.
Volitve so utrdile ugled, ki ga de Valera in njegov program uživata med irskim ljudstvom. Predsednikova volivna zmaga dokazuje, da irski narod docela odobrava de Valerovo politiko, ki je Irski prinesla po tolikih krvavih bojih in prevratih popolno samostojnost, kakršne niso pred 20 leti junaškemu irskemu narodu prerokovali niti največji njegovi prijatelji, Hkratu je irsko ljudstvo
Nova pregan;anra Judov v Berlinu
Berlin, IH, jun. o. Berlinska policija je začela z novimi akcijami proti Judom in to na posebno povelje ministra dr. Gobbeka, ki je pokrajinski voditelj narodnosocialistične stranke za veliki Berlin. Berlin je namreč zadnje čase postal zbirališče preganjanih Judov delno zaradi tega, ker je v Berlinu judovsko prebivalstvo še zelo močno in ima gospodarsko zaslombo, delno pa zato, ser so Judje v Berlinu po svojih lokalih in zbirališčih manj nadlegovanj po policiji in nar. socialistih, zaradi prisotnosti po svojih lokalih in zbirališčih manj naglegovani po policiji ni narodnih socialistih, zaradi prisotnosti tujcev, zilasti diplomatov in dopisnikov zunanjih listov. Zato je bilo zadnje čase opažati, da so ob praznikih in nedeljah Judje od vsepovsod potovali na oddih v Berlin. Minister Cobbels je zdaj sklenil, da naredi temu konec in odredil je proti Judom obsežne racije. Policija in SS oddelki zdaj ponoči in podnevi preiskujejo restavracije, kinematografe, zabavišča in gledališča in izganjajo Jude iz njih.
dalo priznanje de Valerovim prizadevanjem, da bi Irska brez škode za svojo samostojnost gospodarsko in politično sodelovala z Ang.ijo. Uspeh tega prizadevanja je pred nedavnim sklenjeni trgovsko-politični sporazum med Anglijo in Irsko. Politična posledica tega sporazuma bo prej ali 6lej združitev Ulstera s svobodno irsko državo.
Predsednik de Valera je začel sestavljati načrt za irsko gospodarsko petletko, Načrt, ki ga bodo začeli izvajati takoj, vsebuje naslednje točke:
1. postaviti irsko kmetijstvo na take gospodarske podlage, da bo Irska imela od tega trajen dobiček;
2. izboljšati irsko kmečko gospodarstvo;
3. izvedba obsežne socialne preosnove za varstvo irskega kmečkega ljudstva, predvsem starostno in nezgodno zavarovanje;
4. preureditev in izpopolnitev irskega osnovnega šolstva, ki mora služiti predvsem izobrazbi in življenjskim koristim malega človeka.
Vse tiste, ki ne morejo dokazati, da prebivajo v Berlinu, zapro i nkaznujejo. Zaradi tega se je judovskega prebivalstva v Berlinu polotilo veliko razburjenje, ki se kaže	'
  v tem, da se skušajo Judje izseljevati
v tuje države, Tako sta samo ameriški in angleški konzulat zadnje čase izdajala povprečno po 150 vizumov Judom. Poučeni krogi pravijo, da so novi nastopi proti Judom v zvezi s težnjo narodno-socialističnih krogov, da Jude popolnoma izločijo iz nemškega življenja.
Trqovski razgovori S Švico
Ziirich, 20. junija, ni. Dane« se bodo nadaljevala trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Švico. Snoči je jugoslovanski generalni konzul v Zti-richu g. Savič priredil večerjo na čast švicarskim in našim trgovinskim zastopnikom. Po večerji je bil velik sprejem.
Nemško vojaško letalo je zašlo v megli in se spustilo na češko letališče v Plznu. Češke oblasti so letalo zaplenile, pilota pa izročile v preiskavo.
55 mrtvih, 44 hujše in manj ranjenih je zahtevala
strašna železniška nesreča v Združenih državah
Pot Tataresca v London in obisk romunskega kralja v Carigradu pripravila pot
za tesno sodelovanje med Anglijo Romunijo in Turčijo
Z današnjim dnem stopamo v poletje
Filmi
Vsako leto praznujemo dan svetega Alojzija, 'ki je hkratu tudi prvi dan poletja, Poslej gremo naglo v vroče dni, v jasnost in sinjino, ki je v ho-rizontib zamegljena, v svodu kakor posuta s sre-brnim prahom, žametasta kakor breskev, v ravnih perspektivah vsa trepetajoča od nemirnega migotanja in valujoče prigrevice Pozornost se je obrnile od gozdov, ki postajajo vedno bolj zamolklo zeleni in se odmikajo v zamišljen molk ter v samotnost; res še oži ve za nekaj tednov, ta čas, ko dozore borovnice in se povsod v gošči sklanjajo hrbti za tem drobnim sadom, ki ga poleti tako radi vidimo na mizi, toda tudi to traja le kratek čas. Kmalu dozore maline in robidnica; poslej se tudi tisti ljudje, ki so z branjem gozdnih sadov imeli opravka v temni gošči pod zelenimi krošnjami borovcev, pomaknejo ven, na piano, na ko'-e-nice in jase, kjer raste svetlo grmovje. Gozd pa ostane samoten do žlahtne jeseni, ko dozori kostanj, ko pride čps za sečnjo in za košnjo vresja. Naša pozornost je zdaj obrnjena na travnike in na polja. Tam je zdaj vse v znamenju velikega dne, poletnega dne: trave so zrasle visoko, zamolklo ■zelene postajajo, cveto; v vetru se zibljejo nepregledna polja zlate pšenice, ječmena, rži. Svetli poletni dan se smeje, rdeči mak cvete med žitom in plavtce se skrivajo v zemeljskem suhem zlatu, 'lemna so pobočja daljnih hribov, nad ravninami in nad jasno začrtanimi obrisi pa so boči svetlo* einje nebo, po katerem plovejo evetlobeli, poletno radostni oblaki. Ptiči se oglašajo, prepelica pet* pedika, njih glas ima v temni noči čudno opojen zvok, ki ljudem ne da spati, črički se vso noč oglašajo iz visoke trave. Včasih se po dolgih, zaporednih vročih dneh bliska v veliki daljavi. »Od vročine ee bliska, to ni nič hudega,« pravijo ljudje, ki se šele pozno spravljajo spat. ko postane hladnejše. Noči so tople, srebrna meglica, prav rahla, prosojna meglica leži nad reko, potok se blešči v nekem zaspanem lesku.
Ljubljana, 21- junija.
Salaj Nace, rojen leta 1G02 v Črensovcih pri Dol. Lendavi, je imel že razne poklice, Tako je bil nekaj časa krovec, nato čevljar, pozneje trgovski potnik in nazadnje je postal tolovaj, ki je bil strah in trepet ljubljanski okolici, zlasti vasem in krajem od Ježice proti Sostremu in Lazam. Salaj je nevaren vlomilec, ki ima navado, da vlamlja po okolici pri bogatih posestnikih, ko ve, da so vsi z doma na polju, v mesto pa se splazi ponoči kot kak tiger in najraje prazni razne trafike, Tolovaj Salaj le bil že dvakrat kaznovan zaradi raznih vlomov na 3 leta robije, vsega pa je no ječah prestal Že 8 let pri svojih 38 letih.
Vevški orožniki Salaju na sledu
Vevška orožniška postajn pod vodstvom komandirja narednika Sušnika je marljivo pazila na vse pojave, ki so se razvijali v njenem rajonu. Po zaupnih osebah je doznala, da se nahaja v Spodnji Hrušici pri nekem zasebniku v hiši št. 39 neki sumljiv človek, ki prav redko hodi ven, le doma ždi, a dobro živi. Ponoči uhaja iz vasi. Orožniška patrola, obstoječa iz podnarednika Janeza Centri-ha in kaplara Lovrenca Jereba, je včeraj popoldne krenila proti Spodnji Hrušici, Bila je zelo previdna in oprezna. Orožnika sta se približala z liaj-večjo previdnostjo dotični hiši. Salaj je bil sam v sobi. Sprevidel je, ko sto orožnika vstopila v njegovo eobo, da mu je beg nemogoč. Pograbil je velik revolver in ga naperil proti prvemu orožniku. Njegov tovariš pa je hitro priskočil in Salaju iztrgal revolver iz rok, Nato se je Salaj udol.
Za oba orožnika je bila velika nevarnost, ker bi ju bil lahko ubil, kakor je to pred 2 letoma storil razbojnik Omerza, ki je v neki koči pri Vrhpoljah v kamniškem okraju pobil kar dva orožnika in nato pobegnil.
Močno uklenjenega sta orožnika Salaja odvedla na postajo v Vevče Aretacija se je bila izvršila okoli 16. Na postaji je bil Salaj zaslišan. V njegovi sobi so našli prav mnogo raznih corpora delicti.
Vlom v trafiko Mugerletove pojasnjen
Snoči je po daljšem zaslišanju orožnikom Salaj priznal nekatere nove vlome, Priznal je, da je onočj 16. t. m- vlomil v trafiko Ivane Mugerle na oljanski cesti 50. Iz trafike je odnesel kompletno zalogo tobačnih izdelkov in še druge stvari v skupni vrednosti 2499 din Dalje je priznal, da je na Zaloški cesti ukradel kolo, ki so ga pri njem našli. Priznal je tudi, da je 7. t. m. pri belem dnevu po-
Zgodaj vstajajo ljudje, ob dveh že odhajajo v tihe loke, kmalu sikne kosa in visoka trava lega pokošena v redi. Rosa se spušča pomalem izpod neba, jutro se dela. Pridno zamahujejo roke; še daleč v dopoldne bo treba kositi, lep in velik je še kos, ki ga bo treba poiožiti. Solnce vzhaja, gorkeje postaja. Kosci sedejo v senco. Čas žetve je tu. Kako pripeka solnce, ko se upogibajo žanjire in druge vežejo za njimi snope. Prelepi sp ti poletni dnevi. Marsikomu se zde najlepši v letu, posebno kmetu so všeč, saj ta čas pospravlja, čeprav v trudu in znoju velike jmletne sparine, prve sadove svojega pridnega dela.
Všeč pa so ti dnevi tudi meščanu, saj dobro ve, da bo kmalu prišel čas, ko bodo lahko vzeli dopust. Neki bodo šli na morje, drugi v sončne dolenjske vasi, tretji bodo proste dni preživeli v gorah. Čas kopanja je prišel; vsak dan se, kader imajo le urico prosto, odpravljajo k vodi kopat, Potem pa spet v urad. Tod pa jih že skoraj ne strpi. Daljina mika, potovanje vabi. Čeprav čas njihovega odhoda ni več daleč, jih vendar že skoraj ne strpi pri miru, Neprestano kujejo načrte in razmišljajo, kako bodo obrnili o počitnicah denar, da bodo najboljše in najcenojše shajali, Lažje je pridni šolski mladini, ki je konec leta dobila dobra spričevala. Njej že očetje in matere z veseljem stisnejo v roke nekaj božjakov, ki jim pomagajo na poti k morju, v gore, po Jugoslaviji ali še korak naprej, v drugi svet. Mladina se menda poletja še najbolj veseli. Ta čas pozabi na šolske klopi, novih moči dobi za uk, ki jo spet čaka v zgodnji jeseni,
V	mestu postaja vroče in tiše; ljudje se že pomalem odpravljajo ven, na deželo. Tisti pa, ki bodo vse poletje preživeli med zidovi, si pomagajo kakor si že vedo in znajo- Podnevi si pred vročino in ščemečim eolnceip senčijo okna. Če utegnejo, se gredo kopat. Zvečer pa čakajo, da se shladi. Pozno legajo spat in zgodaj vstajajo.
poldne vlomil v hišo posestnika Josipa Podborška v Šmartnem ob Savi. Tam je pobral precej denarja in mnogo zlatnine, mnogo starih Srebrnjakov in drugih stvari v vrednosti okoli 10.000 din,
Salaj je 5. januarja letos pobegnil iz splošne bolnišnice ter ga dolgo časa niso mogli izslediti, a vlomi v okolici so bili na dnevnem redu. Salaj je bil lani aretiran zaradi večjih in manjših vlomov, ki jih je bil izvršil v okolici. Gre za okoli 10 velikih vlomilskih podvigov, pri katerih je Salaju prišel bogat plen v roke.
Na okrožnem sodišču so vodili proti n|emu dolgo preiskavo, Sam se je nahajal v zaporih okrožnega sodišča. Naenkrat je začel tožiti o hudih bolečinah in krčih v želodcu. Zatrjeval je, da je požrl rjavo železo in da ga sedaj silno tišči. Poslali so ga v bolnišnico, da bi mu tam operirali že. lodec. Salaj pa je porabil priliko in pobegnil.
Sala' na policiji
Orožnika Centrih in Jereb sta danes ob 8 pripeljala Ignaca Salaja uklenjenega na ljubljansko policijo ter predložila kratko poročilo. Salaja so začasno vtaknil; v policijske zapore pod najstrožjo stražo. Ko bodo izjedene gotove formalnosti, bodo Salaja odvedli v sodne zapore.
Kongres za zaščito otrok
Drugi balkanski kongres za. zaščito otrok bo v Belgradu od 2. do 6, oktobra pod pokroviteljstvom Nj. Vel, Petra II, in pod častnim predsedstvom Nj. Vel. Kraljice Marije. Kongres prireja Jugoslovanska Unija za zaščito otrok. Sodelovale bodo sledeče države; Jugoslavija, Turčija, Homu-nija, Bolgarija in Albanija,
Kongres bo razpravljal o dveh vprašanjih, in sicer: 1. Zaščita vaskjh otrok in 3. Formacija *o-cialno-medicinskega osebja na vasi. D teh dveh vprašanjih se bo razpravljalo vsestransko.
Ob priliki tega kongresa se bo priredila tudi velika razstava mladinske zaščite, katere namen bo čim točneje pokazati stanje zaščite v vseh sodelujočih državah. Poleg omenjenih držav bodo sodelovale na razstavi tudi Anglija, Nemčija, Madžarska, Češkoslovaška, Francija in Amerika. Razstava bo nastanjena v paviljonu Belgrnjskega velesejma.
Slovensko mludinsko zaščitno razstavo bo organizirala Dravska sekcija unije za zaščito otrok. Namen te razstave je pokazati kar najbolj pregledno in plastično stanje mladinskega skrbstva v Sloveniji in potrebe, ki jih imamo. Unija vabi vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati v okviru kongresa in razstave, da se prijavijo na naslov; Jugoslovanska Unija za zaščito dece v Ljubljani, Gosjio-svetska 2-1 J. Tel, 40-31.
ki jih velja videti.., sii ne videti
Skrionotl hidje Ilcih/ Bonn* (kino Matica). Spet nekakšna nemška skrivnost, ki ni prav nič skrivnostna, samo na vso moč dolgočasna. Naivne preiskave, zapleti, ki se rešujejo res prav po otročje, namišljena grozotnost. Kapitan, ki ga tare neka krivda samo navidez, obračuna s samim seboj m dolgih letih, povsem nenadno in neutemeljeno. ’o dobrem tempu v prvem delu se nenadoma začne dejanje razpotegovati v raznih dialogih in v dolgoveznih zamotacijah. Umor, ki ga raziskujejo, se na koncu razodene kot od sile za Jase privlečena prismodarija, ne pa verjeten zločin. Po tem delu se vse spet zahomota, režiser meša zgodbo z začetka z ono s konca, mornarji sedajo na zatožne klopi in spot vstajajo. Neki nesrečni državni pravdnih raziskuje to prečudno stvar in se vselej sproti blamira. Ob koncu se po kapitanovem samomoru moštvo izkrca sredi noči in odrine s čolnom na širno morje. Pisatelj pustolovskih romanov ostane s svojim dekletom sam na ladji. Navzezad-nje dobi mornarje in pisatelja ter dekle neki parnik, na katerem se vozi tudi državni pravnik, oče tega dekleta. — 2daj se bosta pisatelj in dekle poročila, oče j>a bo lepo romal v London, saj je z razrešitvijo »skrivnosti«, ki je obdajala ladjo »Betty Bonn«, napravil kariero. Film je režijsko in igralsko skrpucalo kot celota, v detajlih pa je tempo jmnekod še kar dober — toda le tempo. Za kvaliteto pa je tudi pri kriminalnem filmu to še vse premalo, Igralci so slabi — škoda je le Marije Andergast, ki je v tej nehvaležni in ljenjožni vlogi razumljivo prav šibka.
Živilski trg
Ljubljana, 21. junija.
V	vročih dneh prihajajo na trg tudi nove stvari. Danes je posebno živo na prostoru med stolnico in semeniščem, kjer prodajajo jagode, borovnice in češnje. Jagode prodajajo po 5-^6 din liter, borovnice po 2—3 din, a tudi češnje so se močno pocenile. Na trg 60 namreč Že prispele dolenjske češnje, ki jih kmetje prodajajo že po 3 din kilogram. Tudi krompir se je pocenil, čeprav je domačega še zelo malo na trgu. Večji del je banaškega izvora ali pa uvožen iz Italije. Zelenjave je trg poln. Dobro je založen tudi mlečni trg Poleg mlekarskih zadrug, katerih izdelki imajo že svojo veljavo, prinašajo tudi kmetice izvrstno maslo.
Maribor, 20. junija.
Zanimivo geološko odkritje na posestvu mariborskega restavraterja g. Lisjaka v Dragučevi pri Sv, Marjeti ob Pesnici je pred nekaj tedni vzbudilo veliko pozornost, Takrat smo poročali, da so pri vrtanju arteškega studenca naleteli na slano vodo- V vsej Dragučevi ni dobre talne vode v studencih, pa 6e je g, Lisjak odločil, da izvrta studenec v veliko globino. Z vrtanjem so pričeli lansko poletje, letošnjo pomlad pa SO prispeli že do globočine 160 m. Nikjer niso naleteli na vodno žilo in šele, ko je sveder dospel v navedeno globino, je privrel na dan skromen izvirek vode, ki pa je bila na splošno presenečenje moCno slana. G. Lisjak je poslal vzorce te vode na kemično preiskavo Higienskemu zavodu v Ljubljano. Kemijski izvid je
Raznoterosti iz
Ljubljana, 21. junija.
Danes je po koledarju pričetek poletja Danes je najdaljši dan. Sicer pa pravijo ljudje, da ee žele
o	kresi dan obesi. Zadnji lepi dnevi so povzdignili živahno sezono košnje. Ob zori je kaj lepo poslušati, kako krepki in že zarjaveli kosci korakajo pevajoč na travnike, Vse je zjutraj veselo. Po Ljubljani pa imamo mnogo drobnih zanimivosti,
Zmajski most snažiio
Ob nekem jubileju cesarja Franca Jožefa I„ ki so ga Čehi nazivali med vojno »Prochazka«, je ljubljanski občinski svet sklenil, da zgradi temu vladarju na čast moderen, betonski most. To je bilo pred več kot 96 leti. Dolgo go novi most gradili. Takrat še niso imeli takih modernih naprav za zabijanje pilotov. Delavci so težki oven dvigali visoko v zrak in zraven se je čula monotona, skoraj otožna nemška pesem: »Einmal auf, zvveiinal draufl« Ko je bil most zgrajen, eo no štirih vogalih postavili »lintverne«, ki so v predvojni naši
Zlikovci na delu
Slov, Konjice, 20. junija.
V	zadnjih dneh je bilo v tukajšnji okolici izvršenih nekaj drznih dejanj poškodbe tuje lastnine in tatvin, ki so jih neznanci izvršili zgolj [z zlobe in škodoželjnosti. Tako so v nedavni noči neznanci poškodovali v vinogradu Antona Finka v Vešeniku okrog 400 komadov vinske trte s tem, da so trsom poškodovali šparone, na mnogih mestih pa trs celo uničili. Kakor se zdi, so opravljali zlobni posel zelo nagio. Približna škoda je ocenj*-na na 2000 din za letos, ker je poškodovana trta zelo lepo kazala, Iver pa se poškodba vsaj v treh letih ne bo mogla nadomestiti, znaša v celoti preko 6000 din. Lastnik je zadevo prijavil orožnikom, ki pa storilcev niso mogli izslediti. Dejanje, ki mu je redko najti primera, je vredno stroge kazni. — Poleg tega je bilo na več mestih izvršenih več večjih in manjših tatvin, kot: izdrtje komaj letos zasajenega traja (ključev) — bogve čemu mu bodo, tatvine jestvin in denarja. Vse pa ostaja nepojasnjeno,
Napredovala profesorjev
Bolgrarl, 21, jun, m. Z odlokom prosvetneg} ministra so napredovali za profesorje v 8. pol, skupini tele suplenti: Josip Ičejfež v Kranju,
Maks Vralier v Celju, Nada Finžgar v Celju, dr.i Franc Sijanec v Celju, Josip Umek v Mariboru« Beranku Mrvoš v Celju, Leopold Gorjanec v Ptuju, ;;. Rudolf Bajželj v Novem mestu, Stanko Logar v Kočevju in Marija Saje v Mariboru.
Belgrad, 21, jun. m. Na medicinski fakulteti ') ljubljanske univerze je jvostavljen za docenta v 7-rol. skup. dr, Valentin Kobe, dosedanji asistent ne sti fakulteti.
Javno zborovanje staršev bo danes zvečer ob 8 v dvorani Delavske zbornice. Pridite vsi, ki vqm " je skrb za boljšo vzgojo naše mladine pri srcu, da izrazimo svoje zahteve glede namestitve učiteljstva na vseh vrstah šol in proti redukciji razredov na ljudskih šolah. Zborovanje sklicuje Zveza dru* žev šola in donu s sodelovanjem drugih organizacij.
če naročite »Slovenski dom« za tri mesece naprej, dobite roman »Poročnik Indijske brigade«
zelo zanimiv ter kale, da je možna industrijska izraba odkritja. Voda vsebuje razne kemične sestavine, soli in kovine, največ pa je v njej kuhinjske soli, železa in joda. 1 liter tekočine ima 2.8$' soli, 25.4 mgr joda in 91.62 mgr železa. Voda bi v tej sestavi lahko služila v zdravilne svrhe, pa tudi industrijska izraba bi bila rentabilna. Vrelec mora biti prav izdaten, samo da še ni povsem odprt* Takoj pri odkritju je dajal vrelec jedva 2 litra vode na dan, sedaj pa je priteka vsako uro p®
1	liter. G. Lisjak še ni nadaljeval z vrtanjem, gotovo pa bi pritekel na dan močan vrelec, če bi se •• vrtalo malo bolj v globino. Mogoče ie. da bodo našli Interesenti, ki Dl bili pripravljeni Izrabljat! i»
zanimivo odkritje, kar bi bilo za ves ta okraj lahko izredne važnosti.
dnevne kronike
politični javnosti imeli važno vlogo, zlasti v politični polemiki med strankami.
Te dni so začeli delavci postavljati na obeh straneh lesen oder. Pravijo, da bodo zmajski most f nekoliko očistili in renovirali, kajti v teku let se je ob mostu v raznih kotih nabralo mnogo nesnage.
Sinrč;e gnezdo v pisemski ikr!n|ic>
Tam v bližini mestnega kopališča ob Ljubljanici na takozvani »Ladji« ima svojo vilo magislr. uradnik g, Pavšič, Ob žični ograji ima pritrjeno skrinjico za pisma in časopise. Luknja je precej široko in dolga. Pa se je nekega dne g. Pavšič silno začudil, ko je opazil, da prihaja v skrinjico drobna sinica in nanaša za gnezdo. Hotel ji je pomagali. Položil ji je pod gnezdo časopisni jtopir. Sinica pa je bila sjlno nejevoljna. Načela je pupir kavsati in drobiti. Opazil je tudi, da je bil časopis vsak dan na robu okljuvan in raztrgan. Naposled je naprosil pismonošo in raznašulca časopisov, da »ta pisma in časopise metala kar na vrt. Sinica, ki se je e vojim vitezom popolnoma udomačila, je ; imel« odeihdob mir. In lepo Je zvalila 8 čvrstih, : veselih mladičev, ki so pred nevl že zleteli in frfotajo okrog kopališča.
Sinica pa je začela znova nanašati gnezdo. Vso je lepo uredila, Te dni bo začel« nesti nova jajčeca, Osem dni vali, vsak dan jto eno jajce, Po 13 dneh pa im že zvaleni mladiči. To bo zopet veselje pri g, Pavšiču!
Razna tatvine in drugi dogodki
»Policijski dnevnik«, službeni organ uprave policije v Ljubljani dostikrat nagrmadi nebroj raznih tatvin iz vseh krajev Hlovenlje, pa tudi 1* ostalih banovin, Nokatora tatvine so zanimive. Po* «estriiItu Anionu Čebašku na Gmajnici pri Komendi je znan tat ukradel moško kolo, znamko »Profa«, V bližnjih Vopavljah pa je tat imel bo* gat plen pri posestniku Janezu Urhu. Odnesel mu je 1100 din gotovine in mnogo zlatnine, tudi 3 zlatnike |>o 10 kron. V enem tednu je bilo v me- t slu in na deželi do 10 tatvin raznih koles. Akade- j miku Branku Ribnikarju v Ljubljani Je neznan tat odpeljal 4000 din vredno motorno kolo znamko »Sachs«. Brivskemu mojstru Ernestu Pintarju v Mostflh je bilo odpeljano 1200 din vredno kolo, znamke »Ankerc. Drzen vlomilec je popolnoma oplenil trafiko Ivane Mugerltove na Poljanski cesti št. 80. Dobesedno jo vlomilec trafiko Izpraznil, Revna trafikantlnja Ima 2409 din škode,
Polio. uprava v Ljubljani je bilo dalje obvešča* na iz Splita, da je bilo tam vlomljeno v urad, za' drugo. Tatovi so odnesli razno manufaktiirno bi*' go v vrednosti 89.771 din.
Malik Ivan, 15 letni deček, etanujoč v Prat#' kovl ulici št. 10 |e že 0. t. m, pobegnil z doma, Pe' ček je 163 cm vieok. dobro razvit, kostanjevih )**• oblečen je v svelloslve pumparice, nosi moder suknjič. — Nataknr J©«o Krleža, znamenit iep«r' dom« iz Krapine, je izgnan iz Ljubljane in drav* «ke banovine za 5 let Na zadnjem velevejmu j® poskušal svojo žepno umetnost, a je bil aretiran*
4SA-
Če? čas izvem, da je poskušal špekulirati na trgu. To je bila edina pot, ki mu je ostala. Deset dni nato ja je zgrabila GPU, češ da se je pregrešil čez zakone o špekulaciji.
Nisem več slišal qa tedaj besede o njem. Izginil je, kakor so Izginili in Izginjajo tisoči )n tisoči drugih nesrečnikov, ki so si upali še tako boječe ugovarjati ali pritoževati se nad življenjem v Sovjetski Rusiji,.,
XI- poglavje.
Ogromna sleparija.
Številna delavska odposlanstva so prišla v Moskvo za proslavo prvega maja 1932, Nekateri od delavcev so ob!skal| našo tovarnp. Iz ozadja sem imel priliko ugofovlti, kako so te ljudi varali, prav tako kakor svoje čase mene samega.
Nekega majskega dne so nas obvestili na nekem delovnem zboru, da bo prišlo v tovarno zastopstvo in da moramo priti na »aobotnik«, na prostovoljno delo, da bomo vse posnažili in epravili tvornieo v stanje, da bo primemo za tuji obisk, Dobili smo zapoved, da moramo kazati navdušenje ln vnemo Da ne smemo kTenitt z očmi od 6tro)ev ip pa predvsem, da moramo molčati ko ribe. Skrb za govorjenje je bila pridržana oblastem.
Pod nadzorstvom propagandnih odposlancev «mo naglo snažih, Prah, umazanija, opilki in kosci kovjne, ki »o se nabrali po tovarni v mesecih zanemarjanja, vse je izginjalo za to priliko. Stroje smo osvetlili, zdrgnili 1* parketa Oljne madeže. Pogosto so propagandisti v skrbi zaradi nameravane predstave zapovedali, naj čistimo temeljito tudi take dele strojev, ki »o bili neobhpdno potrebni za tek stroja naslednje dni. Ljudje so «e pokorili do Črke tem naročilom in se skrivaj veselili, ker so vedeli, kako zmeda bo nastala zaradi tega čiščenja. In res, treba je bilo po navadi več dni, da so »pet našli odvite dele, katere so odnesli v čiščenje.
Morali »mo štiri do pet ur trdo delati, da je bilo vse pripravljeno. Delavci SO mrmrali kletvice na račun tega dodatnega dela, ki so jim ga nalagali.
»Prihajajo »cm žret naš kruh, mi pa krepavamo od g'adul«
Taka je bila razlaga, ki jo je o tem obisku slišal človek z vseh strani. Delavci se niso obotavljali Imenovati pričakovane obiskovalce durake.
Jaz sem kmalu ugotovil, da me je precej delavcev črtilo zaradi prednosti, katere »em užival kot tuji »tro-kovnjak. Res je, da sem svoj položaj izkoriščal za to, da sem branil njihove
koristi, kar se je le dalo. Res mi je bilo težko zameriti jim sovražno vedenje, katero so kazali do mene in do tujih odposlanstev, ko sem videl, kako pasje življenje je bilo usojeno njim. Priznam, da sem večkrat čutil, kako mi »topa rdečica na obraz, ko sem poslušal njihova razmišljanja o .ugodnosti, katere sem Užival-
Drugi dan je ob desetih dopoldne prišlo v tvornieo odposlanstvo petnajst nemških, češkoslovaških, ame-rikansklh, francoskih in drugih delavcev, Vodnik jim je bil Werner, inštruktor stranke v tujskem uradu. Obdajala ga ja tolpa tolmačev in propagandistov, ki so imeli nalogo dajati obiskovalcem podatke, seveda skrbno precejene in izbrane, ko je zastopstvo romalo po raznih delavnicah.
Odposlanci iz tujine niso zapazili, kako so jih delavci častili, ko so bili mimo, z rusko besedo, ki pomeni toliko ko »tepce«, Kazali so jim osle in se norčtvali iz njih. Nekateri so pa iz zaničevanja celo pljuvali za njimi-»Vlačijo nam sem tolpe bedakov,« je dejal nekdo,
Nekdo drugi se je obrni! k meni: »No, Smith, pripovedujejo nam, ds zunaj Sovjetske Rusije delavci cr-kavajo od lakote, Človek b| ne dejal. Praviš, da »o tole delavci? Toda saj »o vendar lepo oblečeni in rejeni, Razloži nam to, tovariš!«
Kaj »em jim mogel odgovorili? Ali naj bi t»m nesrečnikom Igral sramotno komedijo pred nekaj tujimi izletniki, ki so bili tolsti in lepo oblečeni —* to bi bilo zares obsodbe vredno.
»Le poglejte, kako se sprehajajo po tovarni! Kakor čreda jancev,« je pripomnil nekdo drugi, ženske so se
pa krohotale, ko je bila izletniška pro-cesija mimo.
Po obisku v tovarni so odposlanstvo peljali v stolovajo, v našo jedilnico. Edino tu so konec koncev delavci lahko blagrovali sprejem tujih zastopnikov. Kar na lepem so izginili umazani predpasniki strežnikov. Namesto njih so imeli nove, bleščeče belo. Mite so bile pokrite s Prl' brez madeža. Ni bilo grenkega kruha, ne repne juhe, marveč piščanci, sočivje, kompoti in druge posebnosti, o katerih prej ni bilo ne duha ne sluha. Po mizah so bili razstavljeni čisti pladnji, ob njih so bili razporejeni bleščeče novi noži, vilice, žlice. To je bilo pravo čudo, zakaj delavci tega jedilnega orodja niso poznali. Toda kljub temu pre»enečen|u so delali čast temu nenadnemu in dobrodošlemu obedu. Kadar so jim bile vilice v nadlego, so rabili kar prste, Vedeli so, da bo spet vse prišlo na staro takoj, ko se bo odposlanstvo poslovilo. Spet bodo natepavali repo, »zrezke« iz grenkega kruha in nesnago,
Enega od tujcev je pogled na to slavje tako prevzel, da je prekipel. Prosil je tolmača, naj vpraša sosednjega delavca, koliko plača za tako kosilo.
»Dva rublja in trideset kopejk,« je odgovoril delavec.
»Trideset kopejk,« je ta odgovor prevedel tolmač, ne da bi bil trenil z očesom ob laži, in dva rublja kar Izpustil. Jeza me |e davila ob Uj nesramnosti.
Tuji odposlanec je nadaljeval z Iz-praševanjem;
»In koliko zaslužiš?«
Mož je odgovoril:
»Petinsedemdeset rubljev,«
Tolovaj Salaj v rokah pravice
Slani vrelec v Dragučevi bi se dal industrijsko izrabljati
N tu in tam
Slovesne maše zadaš niče so se včeraj brale v Zagrebli in po ostali Hrvaški za Stjepana Radiča, Pavla Radiča in Gjura Busarička, ki so pred desetimi loti padli kot žrtve strelov Pu-nišo Račiča. Zadnšniei v Zagrebu jo prisostvovalo veliko število narodnih poslancev bivše HSS in drugih odličnikov.
Francoska bojno ladja »Marsoillaise« jo včeraj prispela v Dubrovnik. Vodstvo dubrovniško pomorsko akademijo je priredilo gostom svečan banket. Po tem obisku se napovedujejo še drugi obiski. Do jeseni bodo jugoslovanska pristanišča obiskale angleške, italijansko in nemške bojne ladje. Oblasti bodo vsem gosto m priredile svečane sprejeane.
Članom izpitne komisije, ki se je dala pod-kup ovati, je sodilo somborsko sodišče. Predsednik tamkajšnjega obrtniškega združenja, dalje tajnik društva, odbornik in neki odvetnik so bili člani izpraševalne komisije za polaganje mojstrskih Izpitov. Ker so bile uradne takse' za take gospode premajhne, so uvedli še posebno »zasebno«: kandidat je moral položiti j5<>() dinarjev, da se mu potem pri izpitu ni nikjer »zataknilo«. Nazadnje pa je le vse skupaj prišlo nu dan ter so morali prizadeti pred sodišče. Prva dva sta dobila po tri mesece zapora, tretji pa en mesec. Odvetnik pa je bil oproščen.
Neobičajna nesreča se je dogodila v nedeljo v petrovgradskem gledališču. Že nekaj dni gostuje tamkaj novosadsko gledališče, ki je preteklo nedeljo med drugim uprizorilo tudi igro »Razbojniki«, Na koncu dejanja mora tihotapec, ki ga zalezujeta <iva graničarja, ustreliti proti preganjalcema, da *den njiju »obleži«, To pot je šlo bolj za res. Ko je ‘tihotapec« ustrelil, se je močno zakadilo, da so se gledalci v prvih vrstah prestrašili. Namesto prvega graničarja je obležal drugi, za katerega vloga predpisuje »padec«. Kljub obilnemu dimu po smodniku gledalci niti slutili niso, kaj se je v resnici zgodilo, ker je takoj po strelu padla zavesa, Pač pa so igralci opazili svojega tovariša, ki se je v krvi zvijal na tleh. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je bila puška nabasana s preveliko količino smodnika in papirja, zaradi česar je bil pritisk tako močan, da se je vsa snov zarila nesrečnemu igralcu v trebuh, Hudo ranjenega igralca so morali prepeljati v bolnišnico.
Hajduk Dokfč se še vedno skriva pred orožniki, ki ga že 14 dni zasledujejo, V nedeljo je prišel na pozorišče zasledovanja 6am poveljnik vsega orožništva, general Naumovič.da pregleda teren, ki nudi hajduku tako varno zavetje. Oblasti sklepajo, da morajo skrivni pomagači pomagati razbojniku ter mu donašati hrano, ker bi sicer ne mogel, četudi bi imel nekaj hrane na zalogi, vztrajati kar celih 14 dni. Zaradi tega je general Naumo-vič sklical občinske može prizadetih vasi in jim Velel, naj se sami potrudijo in obračunajo s hajdukom, da oblast ne bo prisiljena poseči po ukre-Pih, ki bi težko prizadejali vse ljudi. Če ta ukrep ne bo pomagal, bodo oblasti spet ukazale izprazniti vse planinske staje, da hajduk v njih ne bo mogel dobiti zavetišča. Kaj tak ukrep pomeni, kmetje dobro vedo, Doma nimajo toliko krme, da “i mogli prarediti živino, niti nimajo dosti hlevov. Razširila se je tudi vest, da se hajduk skriva pri nekem svojem prijatelju v vasi sami. Tudi v to v«« bo krenila preiskava.
Svojega očeta }e ubil, oropal in mu potem pu-•lil 100 dinarjev, da mu bodo lahko kupili mrliško *večo, neki Aleksander Ivič iz Gornjega Matejevca pri Nišu. Stari Ilič je imel veliko posestvo, ki ga je jkzdeiil, čim so mu trije sinovi dorasli in se oženili. Uče 6i je zadržal večji del imetja in se preselil k Svojemu najmlajšemu sinu. Starejša dva, med njima pleksander, pa z razdelitvijo nista bila zadovoljna, fepiri in potem pretepi so bili na dnevnem redu. sinova sta pretepala svojega očeta, da si je slednji moral iskati zaščite pri sodišču. Aleksander je mo-j*l večkrat v zapor, nazadnje celo za meseo in pol. P hub temu ni nehal strahovati očeta, Pri neki pri-jjki je planil nadenj in ga do nezavesti potolkel, fetem mu ja vzel nekaj tisočakov iz denarnice, le «00 dinarjev je pustil, »da bodo mogli očetu kupiti svečo za mrtvaški oder«, kakor se je sam izrazil pred sodiščem. Sodišče je Aleksandra obsodilo na dvanajst lat robije.
Hajdužkega vojvodo kapitana Milana Kostiča le ubil neki Arnavt v Istoku pri Peči Voivoda bil junak, čigar slava je bila velika. Preiskava je 'ugotovila, da je pri zločinu pomngal Kostičev pobratim in stalni spremljevalec Halji Asaoovič, Ta mož sl je znal pridobiti vojvodovo zaupanje, da ga je povsod spremljal. Usodnega dne je šel s Kosti-«em in mu nosil puško. Ko so pozneje našli Kosti-Cevo truplo, so ugotovili, da je bil ustreljen iz ‘totne puške. Pravi ubijalec, spremljevalčev sorodnik, pa je pobegnil v gore,
*	Taju, ki «e je splazil v trgovino In jo hotel »»ropatj, je ubil trgovec Ludovik Steinburfl iz Pod-vrsKa pri Osijeku. Trnovec je večkrat opazil, kako so »e temne sence plazile ponoči okrog njegove ti go vin e, Da bi se obvaroval pred vlomom, je dal napeljati pri vseh oknih in vratih električne zvon-e, obenem pa 6i je ob postelji postavil puško, V ®oboto ponoči je nenadoma čul zvonenje. Pograbil le puško in stekel v trgovino. Ko je zagledal v D rak u dve postavi, je ustrelil. Eden od vlomilcev Je padel mrtev na tla, drugi je pobegnil. Naslednjega dne so ugotovili, da je obležal vlomilec, ki Je bil zaradi podobnih grehov že opetovano zaprt,
Nič krivega mladeniča je v soboto ubil ®higa Geografskega zavoda v Relgradu Ujja Ži-»ttnavič,	U-Irlna	Živanovičeva	hčerka še	je
•Poznal«	/. nekim	delavcem, ki	jo dekleta brez-
J^tno zlorabil. Užaljeni oče sc jo sklonil ma-» ,ati t°r je ob vsakem prostem času stikal *1 delavcem. V soboto zvečer pa je že v mraku _ KIa 1	nu cesti	nekega mladeniča, ki je	bil
'očno sličen tistemu, ki ga .je iskal. Brez na-» ,1'ijega je Živanovič potegnil nož in neznanca jjmlul, Ko je mladenič že ležal v mlaki krvi,
" morilec spoznal, da je vzel življenje popol-nedolžnemu človeku. Žrtev je bil tO-letni ‘kola Medič. Živanovič se je	nato zjokal	in
snm javil orožnikom.
„•	vse zanimivo zbirko si je uredil inže-
snrn-v'1 Kormilev iz Skopi jn. Mož se je >1»/ i nil<^ najbolj osovražene živaliee, nnin-Jii,*	“tenioe. V teku dolgih let jih jo nabral
V	I	kakor 73 vrst. Največ vzorcev je našel
kut fu' i i’> med njimi celo dve vrsti takih, rnlen1* n-i	znanost	še	ni poznala. Kot
Živnl	kil' zbiralcev stenic jo prišel tudi v
'Ja	Pomene, stike s podobnimi zbiralci iz
dav«!! i’ kitajske, Kalifornije in Finske. Ne-ij uf?	prejel prošnjo za večje število stenic
iz k* tliJNkt'ga muzeju v TienUinu ter iz muzeja ^ Kantona
Mi smo slovenske semiše orači...
Prvi okrajni kmečki Sabor v {Rečici ob Savinji
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Celje, 20. junija. Prijazni trg Rečica je bil v nedeljo ves pre-lejen in poživljen, ves v zastavah, ko je sprejemal in pozdravljal množico, ki se je zgrinjala po trgu. Posebno lep je bil pogled na strumne konjenike,
ja ter Ijubenska in nazarska godba,
Od lepo okrašene trške kapele je krenil sprevod po trgu in se zgrnil na trati pred cerkvijo k službi božji, katero jo opravil domači g. župnik Požar, ki je imel tudi govor na zbrane množice. Na taboru je najprej pozdravil šolski upravitelj Kotnik vse zastopnike in ostale udeležence, nakar je podal karakteristiko današnjih dni. Med drugim je dejal: Slovenski narod je zvest izročilom svojih dedov, zato pa ceni poleg svete vere še druge dobrine: osebno svobodo, demokracijo, slovenstvo, svobodo vesti, pravo državotvornost. Prečital je tudi vdanostne brzojavke, ki so bile poslane notranjemu ministru p. dr. Korošcu, ministru kmetijstva in p, banu Natlačenu.
Tabor je nato pozdravil zastopnik okrajne kmečke zveze g. Tesovnik iz Ljubnega in rečiški g, župan B 1 e k n č, Mogočno je zadonela pesem: Mi smo slovenske zemlje orači..., katero so znpeli združeni pevski zbori. Izpregovoril je g. Steblovnik. rojak Gornjesavinjske doline, kot predsednik kmetijske zbornice, ki bo vedno rada z roko v roki delala za dobrobit kmečkega stanu. Podpredsednik kmetijske zbornice g, Špindler je v domačem prisrčnem govoru prinesel prleški pozdrav iz Slov. goric, Haloz in Prekmurja od ljudstva, ki se tudi bori in dela, včlanjeno v največji stanovski organizaciji Kmečke zveze, ki si je v tako kratkem času pridobila 70.000 članov, česar ne bi zmogla nobena druga organizacija. Poudaril je potrebo po reformi učiteljišč, da bodo iz njih izšli ljudje, ki jim bo kmečki stan prav tako lep in spoštovanja vreden, kot vsak drug stan in ki bodo znali mladino pritegniti h grudi, iz katere je izšla, Omenil je tudi veliko važnost skupnosti in edinosti kmečkega ljudstva, ki naj se ne deli v gruntarje, bajtarje, viničarje itd. Vsi bodimo ljudstvo, ki živimo od grude in ki imamo iste pravice in dolžnosti 1 Ob zaključku govora je izrekel zahvalo našemu voditelju g. dr. Korošcu, ki kot sin slovenske kmečke matere razume naše žulje in se bori z nami. —
Tajnik Kmečke zveze g. dr. Voršič iz Ljubljane je v kremenitem, odločnem govoru podčrtal potrebo organizacije, ki edina more rešiti nešteta vprašanja in težave kmečkega stanu; zavarovanje
proti povodnji, toči, nezgodam, vprašanje prevžil-karjev, izobrazbo ljudstva k racionalnemu gospodarstvu, soodločevanje kmeta pri trgovinskih pogodbah, razprodaji hmelja, lesa itd. Preroditi je treba ne samo našo vas, ampak tudi našo univerzo, kajti kdo bo razumel vaše žulje, če ne bo med inteligenco ljudi, ki so izšli iz vrst žilavega delovnega kmečkega ljudstva,
Kot poslednji govornik je nastopil g. Jošt, župan iz Mozirja, katerega govor je bil močan klic kmetom, da se zbude iz 100 letnega ajmnja. Kot H0% večine ne smemo pustiti, da bi 20% manjšina pometala z nami, diktirala cene našim produktom itd. Strnimo se v verigo, postanimo člani Kmečke zveze in to verigo, podprto z našimi kmečkimi in ne kapitalističnimi poslanci, strnimo okrog beigrajske skupščine in zahtevajmo stanovsko preureditev države.
Šolski upravitelj g. Kotnik je končno prebral
resolucija,
katero je ljudstvo sprejelo z živahnim odobravanjem in ki vsebuje v glavnem naslednje zahteve:
Na novo naj se klasificira kmečka zemlja, da se s lem pripomore do znižanja davkov. Zahtevamo sniianje prevzemne takse, da bodo mladi posestniki mogli ohranili prevzeta posestva in na njih napredovati. Zaščitna carina na kmetijske gospodarske potrebšiine( stroji, umetna gnojila, galica) se mora nujno znižati, Prevozni stroški kmetijskih produktov in potrebščin se naj znižajo, Ker so cene žitu in moki močno narasle, naj se odpravi carina in dovoli prost uvoz žita, da bodo poslale cene zopet normalne, Zaščite je potrebno ljudstvo, ne pa par posameznikov. Na kmetih so brezposelni prava nadloga, posebno na samotnih krajih. Danes je dela dovolj, če ga pa ni, naj ga da država z javnimi deli. Nakopičenje posestev v oni roki naj se ustavi. Okrajnim kmečkim in cestnim odborom naj se vrne svoječasna samouprava. Služba kmetijskih strokovnjakov se naj vrši na terenu in ne v pisarni. Izvoz živine nuj se uredi tako, da ne bodo imele le gotove osebe te pravico. Kr. ban. upruvo prosimo, da pospeši dela za elektrifikacijo našega okraja. Na one, ki iz gotovega lokalnega patriotizma pripravljalna dela zavirajo, naj se ne ozira. Oblast se naproša, da takoj priskoči k reševanju socialnega zavarovanja kmečkega stanu, ki je za njegov obstoj nujno potrebno, Odločno dvigamo svoj glas za popolno samoupravo, zlasti za gospodarsko samoupravo, ki bo dajala celotnemu slovenskemu narodu dovolj jamstva za neodvisen narodni in gospodarski razvoj v dobrobit nas vseh.
Zverinski umor pri Komendi
Komenda, 21. junija. Predvčerajšnjih ponoči po 28 se Je peljal iz Cerkelj proti domu v Mengeš Jožko Vidali skozi gozdič pri Nasovčah po banovinski cesti s kolesom. Nenadoma ga je napadla grupa fantov in ga začela pretepati, nekdo ga je celo vrezal z nožem v roko. Povedal Jim je, kdo Jo in jih prosil, da ga puste pri miru, ker jim ni nič storil. Ko pa le niso hoteli prenehati e pretepanjem, jim je ušel po cesti proti bližnji hiši. Tam Je pričel trkati na okno in prositi, da bi mu odprli. Povedal je, da so ga napadli in ga preganjajo neki fantje, V hiši pa eo bile samo ženske m iz strahu niso upalo odpreti vrat neznancu. Naenkrat pa je počilo kakih osem strelov iz samokresa proti hiši. Trikrat zadet je Vidali omahnil na zemljo, Prestrelili so mu pljuča, ključnico, on gtrel pa mu ja šol skozi brado v zatilnik. Smrt je nastopila takoj. Potem so ga zlikovci poaadili pred vrata, mu pokrili klobuk, kolo pa vrgli v bližnji jarek, nakar so se porazgubili, Zenske so bilo toliko prestrašene vsiod streljanja, da si niti pogledati niso upale, kaj se dogaja pred hišo. Šolo zgodaj zjutraj so ga našli ljudje sedečega pred hišo, ko bo šli na sejem v Kranj. Vendar so ljudje, ki jih je priklicalo streljanje iz hiš kljub temi spoznali nekatere od napadalcev. Orožniki eo po skrbni in vsestranski preiskavi ugotovili glavne zverinske napadalce in so
enega že aretirali v Kranju, kamor je šel že ob 3 zjutraj na delo v tovarno, drugi pa je neznanokam pobegnil. Enega so aretirali tudi v Šenčurju, kjer je doma in je bil tudi navzoč pri umoru. Imena glavnih napadalcev vsled nadaljne preiskave zaenkrat še ne smejo v javnost,
Ozadje tega umora ni še točno dognano. Vendar je verjetno, da je ta zverinski umor povzročilo sovraštvo radi dekleta, ki sta ji dvorila umorjeni in pa glavni napadalec. Morebiti bodo ravno izpovedbe dekleta iz Kranja marsikaj razkrila in olj asa la nadaljnjo preiskavo, Da so umorjenega na vsak način hoteli napasti neopaženi, priča dejstvo, da so bili vsi bosi, kar se vidi Iz stopinj na kraju napada. Takoj po odkritju umora je prišla na mesto orožniška patrulja iz Vodic, ki je izvršila potrebne poizvedbe, odredila prevoz umorjenca v mrtvašnico v Komendo, kamor so prišli sorodniki umorjenega, da bi ga prepeljali v Mengeš na dom, vendar pred prihodom komisije iz Kamnika se to ni moglo izvršiti. Ko je komisija v mrtvašnici vse uredila, se jo napotila na kraj napnda, da ugotovi še nadaljnje podrobnosti umora. Ko bodo vsi napadalci že prijeti, bo podano točno poročilo, Želimo, da bi vse zverinske napadalce prijela roka pravice in jih občutno kaznovalo za to zverinsko delo, ker je to res barbarstvo brez primere.
SEovencF,
Lfutomer vas vabil
Že več kot tisoč let prebivajo Slovenci na tem ozemlju. Več kot tisoč let so tlačanih tujim gospodarjem. Tujec jim je vzel svobodo. Valpti so neusml.jeno uderjali po hrbtih naših pradedov. Kri j« močila slovensko zemljo. Pred 70 leti pa je ob 8 19 državnih osnovnih postav zasijal Slovencem žarek svobode. Slovenec je vstal in zahteval zedinjeno Slovenijo. V taborih so se zbirali takrat starčki in starke, možje in žene ter njihovi otroci. Poslušali so veselo oznanilo, da se je Slovencem približalo vstajanje in da se jim mora priznati narodna pravica, Ljutomer je bil glavno središče, kjer »o se prvič zbrali slovenski rodoljubi. Izjavili so na prveni slovenskem tgboru ob ogromni udeležbi Slovencev pod zelenimi hrasti, da je Slovenec človek, ki mora imeti svoje pravice in dolžnost do svobodnega razvoja,
Z ozirom na ta velika dejstva vabi Ljutomer vas, vse zavedne Slovence, ki ljubite svojo domovino in svojo zemljo, 27, in 28. avgusta t. 1,, da se odzovete povabilu in prihitite k nam, da v tem mestu, kjer so se naši pradedi zbirali na prvem slovenskem taboru, izrečete svojo ljubezen do domovine Jugoslavije, ljubezen do slovenskega naroda, do svojih rodnih hiš ln vasi, do domačih hribov in dolin, do naših šeg in navnd, do spominov naše preteklosti, do naše lepe pesmi in povesti ter ljubezen do svojih voditeljev, ki so vodili in vzgajali slovenski narod.
Slovenec, zavedaj se, da je ta zemlja pila kri naših pradedov. Ta zemlja je še vedno napojena e krvjo tistih, ki so dali življenje za slovensko zemljo. Zato nam je ta zemlja tako sveta in hočemo na njej živeti kot svobodni gospodarji v ljubezni ln edinstvu.
Hrasti v logu še stoje danes kot nekoč in mogočno pno svoje veje proti nebu in šepetajo skrivnostno pesem o zgodovini prvega slovenskega tabora. Tako mogočno bomo ob sedemdesetletnici izjavili vsem našo zavest in ponos, da smo Slovenci ln da nam je zemlja, na kateri prebivamo, sveta in draga.
Dr. Fračnlk, okrajni glavar, M*gr, Andrej Lovrec,
mestni župnik. Slavič Franc, banski svetnik in župan. Rajh Jakob, predsednik pripravljalnega odbora za proslavo 70 letnice 1. slov. tabora,
Kruh se je podražil v Zagrebu. Peki niso sicer dvignili cen, ime pa so zmanjšali težo posameznim kosom. Odslej se dobi v Zagrebu za 4 dinarje: belega kruha 8,78 kg, polbelega 0,86 ln črnega 0,94 kg. Občina je to tarifo potrdila.
Iz športne E«rošn;e
Rezultati *z Wimb!edona. Včeraj se je začel v NVimbledonu teniški furnir za neuradna svet. teniško prvenstvo, lega turirnia se udeležujejo najboljši teniski igralci v Evropi, Američan Budge, dočlm so Avstralci ostali doma, Včerajšnji rezultati so bili sledeči: Kukuljovič (Jugoslavija) - Butler (Anglija) 2:6, 2:6, 6:3, 6:4, 6:2; Budge (Amerika) • Gandcrdauer (Anglija) 6:2, 6:3, 6;3; Henkel (Nemčija) - Buli (Anglija) 6:2, 6:0, 6:2i Russel (Argentina) - Drobny (Češkoslovaška) 10:8, 6:4, 7:9, 6:3 j Menzel (Češkoslovaška) - Fight (Anglija) 6;3, 7:5, 6:3; Hecht (Češkoslovaška) - Liland (Anglija) 6:4, 6:3, 6:4: Austin (Anglija) - Fibly (Anglija) 4:6, 6:1, 3:6, 6:4 in 6:3,
Turnirja se udeležujejo tudi vsi štirje naši teniški igralci Kukuljevič, Mitič, Pallada in Punčec,
Novi tečaji ministrstva za telesno vzgojo. Minister za telesno vzgojo naroda dr, Vjekovslav Miletič je odobril naslednji spored letnih športnih tečajev ministrstva za telesno vzgojo naroda:
1. Tečaj za alpinistiko in reševanje pri planinskih nesrečah od 1. do 15. avgusta, 2. tečaj za izobrazbo ženskih in moških učiteljev plavanja od L do 30, avgusta.; 3. taborenje jugoslovanskega državnega zastopstva zaradi priprave za balkanske igre od 21. do 11. septembra; 4. veslaški tečai za izobrazbo klubskih trenerjev od 1. do 20. septembra; 5. taborenje kandidatov za sprejem v enoletno višjo šolo za izobrazbo učiteljev obvezne telesne vzgoje bo od 1, avgusta dalje v banovinskih mestih, Pogoji za sprejem v športne tečaje bodo na razpolago pri vseh podrejenih organizacijah ministrstva, tudi bodo obenem objavljeni v dnevnem časopisju,
Prosvetni večer (akademija) Oblastnega odbora vojnih invalidov, ki bo v sredo 22. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice, ima lep in bogat program. Predavanje o nacionalnoobramb-nom pomenu invalidskega problema bo zelo zanimivo, svojevrstno, in o katerem se še dose-dnj v naši javnosti ni govorilo. Veliki orkester 40. pešpolka bo zaigral Smetanovo: »Slavnostno predigro« in potem zaključil akademijo z Jenkovo »Svečano uverturo«. Oktet akademskega pevskega zbora bo zapel nekaj slovenskih pesmi. ^ članica opere Ksenija Vidali in član opere Franci bosta zapela solospeve iz »Prodane neveste«, Dvofakove »Rusnlke« ter duet iz opero »Prodana nevesta«. Baritonist Rakovec bo zapel več solospevov. Pri klavirju bo spremljal dirigent opere Anton Neffat. Uprizorjeni bosta dve pesmi kot sliki Meri Duhove: »Tožba vojnega invalida slepca« in Seničeve: »Nebo so vaše naj zjasni« Recitirala - uprizorila bosta Ivan in Poldka Skuk.
Kraj	(D S * e.š	loiUpD ra turi’ <7 pt		n* r * — s: 5«	1 sh o j o	Veter Ismer, la kosti	Pada- vine	
		if	% - cs et C				m/m	vrsta
Ljubljana'	768-3	27-8	14-S	77	0	0	—	
Maribor	768-1	24-5	15-u	80	D	N,		—
Zagreb	769-1	28-0	13-0	80	4	0	—	—
Belgrad	766-9	27-0	11-0	70	0	0	—	—
Sarajevo	768-2	26-0	9-0	90	3	0	—	—
Via	706-6	23-0	17-0	70	0	NW,	—	—
Split	766-1	31-0	19-0	60	0	0	—	—
Kumbor	766-1	27-0	18-0	60	0	SSEs	—	—
Rab	767-1	20-0	18-G	50	0	NEa	—	—!
Oubroonih	764 6	2r0	17-0	70	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Stanovitno, precej toplo in jasno vreme, možnost krajevnih neviht.
Splošno pripombe o potoku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj Je bilo do 6,15 popolnoma jasno. Ob 6.15 ee je pričelo obPačiti, vendar pa Je prevladovalo jasno vreme do 9,20, nakar se je močno pooblačilo. Od 12,15 do 17 se je oblačnost spreminjala, po 17 pa se je zopet zjasnilo in tako ostalo v noč,
Koledar
Danes, torek, 21. junija; Alojzij.
Sreda, 22. junija: Ahaci J.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Obvestila
Razstava III. drž, mešane meščanske šole v Mostah se je te dni ©tvorila v slavnostni dvorani v pritličju, Poleg šolskih izdelkov in risb, je razstavljena serija stenskih slik iz živalstva. Prvjč so letos razstavljeni kuharski izdelki. Oglejte si brezplačno našo razstavo, ki je odprta za občinstvo 22,, 23, in 24. t. m. od 8 do 12 in od 15 do 18.
Drevi ob četrt na 7. je zopet produkcija gojencev našega drž. konservatorija, na kateri nastopijo naslednji gojenci; Stanič Jelka iz šole prof. Šlaisn, Prinčič Milena iz šole prof. Zarnikove, Gunzek Mihael iz šole prof. Launa, Hvastija Franc, Pavlovčič Štefanija in Polajnar Ljudmila iz šole prof. Trostove, Mlzeril Klaro iz šole prof. Rupla, Pegan Leander iz šole prof. Karasa, Gostiša Alojzij iz šole ravnatelja Betetta, Demšar Gojmir iz šole prof. Toneta Ravnika ter klavirski trio: Jerabek, Čehovin in Demšar iz komorne šole prof, Rupla. Začetek produkcije je točno ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani. Klavirski trio (violina in čelo) se poslužuje pri izvedbi instrumentov, ki so izdelani v banovinski šoli za izdelovanje glasbil v Ljubljani.
Prihodnji dve in hkrati zadnji dve letošnji produkciji bosta jutri, v sredo, in petek, dne 24- t. m., vselej ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani.
Prihodnje dni pride v Ljubljano akademski zbor Moravan iz llrna, Koncertiral bo v nedeljo, dne 26. t. m„ zvečer v veliki unionski dvorani ter bo izvajal velik zborovski koncert. Iz programa opozarjamo predvsem na Smetanovo pesem »Na morju«, pa Foersterjev koral Sv, Vaclav in na Novakov zbor JŽ belih sokolov. Ostali spored javimo. Predprodaja je pri blugajni kina Union. Cene od 25 do 8 din.
Prepoved kopanja ln sončenja na reguliranih bregovih, Ker se s kopanjem v Ljubljanici in njenih pritokih tei s sončenjem kvarijo brežine in izvršena regala čna dela, prepoveduje mestno poglavarstvo v smislu naredbe uprave policije IV. No, 4022-2/34 do nadaljnjega kopanje v Gruberjevem kanalu od Karlovškega mosta navzgor ter ob Špici tn ob regulirani Ljubljanici ter tudi sončenje na teh bregovih, kakor tudi kopanje v Malem Grabnu in Gra-daščici ter sončenje na reguliranih in urejenih bregovih, Kdor prekrši prepoved, bo po zakonu kaznovan,
Nacionalnoobrambni pomen invalidskega vprašanja je snov predavanja, ki ga bo imel predsednik Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov na prosvetnem večeru (akademiji) vojnih invalidov v aredo, dne 22. t. m., ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Snov predavanja je zelo zanimiva in svojevrstna ter tudi nova, ker še do sedaj" o njej ni bilo govora nikjer. Zato ne zamudite te prireditve, Po-ieg tega bo na tem večeru koncert pester, lep in na dostojni umetniški višini. Igral bo veliki orkester 40. pešpolka, pela bo članica opere ga, Vidalljeva in član opere g, Franzi ter baritonist g, Rakovec. Spremljal jih bo na klavirju dirigent opere g. Anton Neffat. Pevski zbor »Save« bo pa zapel več slovenskih pesmi, Ivan in Poldka Skuk bosta pa uprizorila v sliki pesmi Mare Duhove: »Slepega invalida tožba« in Senicine: »Da nebo se naše bi zjasnilo«. Bogat večer, pridite vsi, ki ste dobre volje! Vstopnice so v predprodaji v trafiki ge. Severjeve v Še-lenburgovi uU®! po S, 3 in 2 din.
Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča, da smejo po odredbi češkoslovaškega finančnega ministrstva v času od 1. junija do 3i, julija češkoslovaške carinarnice in obmejne ekspoziture češkoslovaškega Auto-kluba izdajati triptike z veljavnostjo 30 dni po ceni 35 Kč. V času od 1. junija do 31. julija češkoslovaške carinarnice tudi ne bodo zahtevale prevodov domačih voznih dokumentov, na podlagi katerih je itak že dovoljena vožnja v češkoslovaški republiki.
Javna produkcija glasbene šola »Sloge«. Danes, 2t. junija, popoldne bo ob pol 18 v »Slogtni« glasbeni dvorani, Pražakova ulica, prva javna produkcija. Spored, ki obstoja iz orkestralnih del in klavirskega koncerta z orkestrom, izva(a šolski orkester pod vodstvom g. G. Miillerja. Vstopnine ni.
Ljubljansko gledališči
OPERA, — Začetek ob 20.
Torek, 21, junija: Zaprto.
Sreda, 22. junija; »Gioconda«. Red Sreda,
Četrtek, 23. junija: Zaprto,
Petek, 24. junija: Zaprto,
Sobota, 25. junija: »Boris Godunov«, Premiera, Premierski abonma,
Opera »Gioconda« »e bo pel* poslednjič v letošnji sezoni v sredo, 22. t, m„ za red Sreda. Delo je imelo izredno velik uspeh, zasedba je premierska, le akvizitorja Alvka bo pel pri tej predstavi ravnatelj Juli) Betetto, ki je imel v soboto tudi v tej vlogi izredno velik uspeh,
»Boris Godunov«, ena najslavnejših oper ruskega opernega repertoarja, se bo pela prvič v letošnji sezoni v soboto, 25, t. m., za premierski abonma. Delo je popolnoma nanovo naštudirano in inscenirano: glevno vlogo poje g, Robert Primožič, pa tudi ostala zasedba je deloma nova. Muzikalno vodstvo ima dr. Švara. Režija je prof. Šestova.
Hcrvey Allen:	7
Antonio Adversof
cesarjev pustolovec
Polena na zglavniku v kamin« so za prasketala. Nekje globoko t hiši je začela bili ura. Prostor je bil velik. Mizo so pogrnili pod zadnjim krožnim svečnikom, tik poleg kamina.
Ko je skozi nasprotna vrata stopila Maria, se ji je zdelo, kakor tla je mala miza neskončno daleč. Srebro in steklo na njej se je lesketala kakor zvezde za kosmatim oblakom. Nad robom mize je tlelo Škrlatno obličje njenega moža, kakor sam mesec.
Ob lahnem šumljanju svile se je zdelo, da plava v širokem obročnem krilu po parketu kakor čez jezero, zakaj njene noge so se premikale tako negibno, kakor labodove noge.
Markiz je dejal:
»Bravo, dragica, taka oprava v tako kratkem času, to je čudovito! Jaz moram žal sedeti. Saj veš, kaka obžalovanja vredna okolica me dela nesposobnega, da bi to priliko počastil kakor zasluži!«
V	svoje olajšanje je videla, da se smehlja. Začela mu je naglo pripovedovati:
»Imam sobarico, neko žensko iz Fontanova. Gospod de Besance jo je za nekaj dni poslal sem. Ne moreš si misliti, kako lepo je, če človek spet sliši toskanščino. Skoraj tako čudovita kakor angleščina!<
Ustavila se je in močno zardela.
Markiz je molče prešel na namigavanje o domu, in dejal:
»Dokler sva bila v Parizu, se mi je zdelo primerno govoriti samo francosko, zdaj pa« in prešel je v italijanščino, »se bova pa večkrat pogovarjala po italijansko Od gospoda de Besancea je pa res lepo, da je poslal italijansko sobarico. Najbrž jo je pri zadnjem obisku v Florenzi najel za v grad.«
»Ne, ne, pojde nazaj v Italijo in bi rada šla z nami.«
»A, tako je to Toda to nič ne spremeni resnice, da je do Besance fant in pol. Pariz bi bil brez njega čisto drugačen. Ne smeš misliti, da nama je grad dal na razpolago samo zaradi neumnega kartanja. Res bi rad videl, da bi jaz ozdravel. Njegovo navdušenje za kopeli v Rovatu je imelo res nekaj nalezljivega. Saj sem tudi že slišal veliko hvale o njih. Spominjam se, —«
Obrnil se je k služabniku:
>Henri Ailijacques.«
»Pierre, ekselenca.«
»Torej Pierre, kako daleč je do kopeli?«
»Vozite ee približno uro, monsieur, in sicer čez Clermont. Če bi monsieur hoteli prenočevati, je tam izborna gostilna.«
Ta napoved, se je zdelo, da donu Luisu neznansko prija. Malo do predporoke je bil na pol pohabljen. In življenje, ki ga je začel v Parizu in Versaillsu ni bilo ravno dobro za njegov protin, Že misel, da se bo iznebil bolečin in spet lahko gibal, ga je poživljala. Zdelo se mu je kakor da bi mu bilo treba samo ustali, pa bo zdrav. Saj je pa bilo tudi preteklo leto prvič v njegovem življenju, da je moral misliti na zdravje.
Ni bilo še dolgo, kar je bil poročen. Žena je bila hči škotskega trgovca iz Livorna. Njen oče je imel še izza kralja Jakoba I. nekaj spornih pravic do plemiškega naslova. Markiz je bil od vseka začetka kakor oslepljen po redki lepoti mladega dekleta, ki 11111 je zdaj sedelo nasproti. Prvič jo je videl čisto po naključju. Bilo je takrat, ko je imel z očetom trgovski posel. Markiz je bil lastnik hiš, v katerih je imel trgovec svoje prostore. Zato mu ni bilo prav težko doseči za svojo snubitev kmalu uslišanje. To pa ne pomeni, da bi se bil nerodno vsiljeval, nasprotno, vedel se je izredno spretno.
Vrli trgovec je bil vdovec in že precej prileten. Šlo mu je za to, da bi imel otroka dobro preskrbljenega. V ta namen je hčeri določil prav lepo doto. Don Luis je bil sicer za četrt stoletja starejši od neveste, toda v očeh ljudi in tudi po misli tastovi je bila ta zveza prav zares srečna. Za markiza je to seveda pomenilo družabno ponižanje, toda dota je bila vredna, da se je človek sklonil za njo. če hočemo biti pravični, moramo tudi reči, da je don Luis dekle po svoje ljubil. Dekle samo je bilo premlado in premalo iskušeno, da bi docela presodilo, kako je v resnici s stvarjo, katero ji je oče znal naslikati v najlepši luči Prigovarjala ji je v poroko tudi njena sobarica, dekle njenih let in prav za prav edini človek, kateremu se je Maria zaupala.
Sicer pa se je Maria zatekala samo k mali Materi božji. Toda ta ji je dajala samo tolžbo, ne pa svetov. Kadar je Maria videla svojega bodočega moža, se ji je srce v zli slutnji zdrznilo. Toda ustnice so ji bile zapečatene po pokorščini in ljubezni do očeta, ki jo je pustil od sebe, seveda le zato, ker je mislil, da gre po dobri poti. Naj je še tako vestno izpolnjevala vse svoje dolžnosti, enega ni tudi po poroki nikdar zmogla: da bi bila mogla moliti za to, da bi bil mož spet docela ozdravil. Kadar je začutila samo njegovo roko, je skoraj okamenela.
Z donoin Luisom je bilo vse drugače. Docela drugače. Če je imel svojo ženo rad, ni imel nič manj rad samega sebe. Zato je moral najprej računati s svojim zelo razvitim občutkom za smešnost.
V	vlogi moža in zaljubljenca ni mogel nastopati kot mlad lep moški, zakaj bil je prepameten in prepošten, da bi si sam dopovedoval prav nasprotno resnico, kakor pa mu jo je izdajalo zrcalo. Ostajala mu je samo še jedrnato moška sila. Bil je mož dorasel vsem
važnim življenskim okoliščinam in obdarovan z neko splošno častit-Ijivostjo. Zato ni mislil, da bi se ženi bližal na berglah in z zave* zano nogo, skratka kot pokveka. Kad bi bil imel naslednika, toda do zdaj mu zoprne okoliščine tega niso dopustile.
Večerjala sta dalje. Na mizo so jima postavili kmečko juho, morda ni bila čisto posrečena, toda na njej je bil pražen ržen krub> ki je jedi dajal izboren okus po orehih. Za tem je prišla postrv * maslom. Nato sta dobila pašteto iz gob, endivijo z drobnjakom, na' zadnje pa sir in bel kruli. Vse to je z odličnimi vini iz grofovski kleti bi bilo lahka večerja, kakor je Pierre znova in znova zagotav* ijal ter se opravičeval.
Ko je markiz pokusil še likerje svojega gostitelja, se je odločili da bo ostal kar čez poletje. Tako dolgo bo zdravljenje itak trajalo in Pariz ga je zadosti namučil.
Dejal je Pierru:
»Naj bo kočija jutri zjutraj ob devetih pripravljena. Povej nio* jemu kočijažu. Dajte mu nocoj samo lahkega vina. Na vse zgodaj s0 bom peljal k toplicam. Že čutim, ljubček, kmalu bom zdrav. Potem boš imela moža, kakor ga še ne poznaš!«
Oči so ee ji	na	široko odprle	in	barva ji je izginila 7, obraza.
Don Luis jo	je	ostro pogledal	in	se z nasmehom nagnil nazaj;
Odkar jo je poznal ni še nikdar imela tako dobrega videza. Če bi tja na spomlad, ko bosta spet v Florenci, dobila otroka, bi to dalo njenemu življenju novo vsebino in bi jo navezalo nanj. Mladi Ire° iz Versaillesa mu ni prizadeval prav posebnih preglavic, saj je bil? čisto naravno in razumljivo, da so za lepo mlado ženo vsi gledal1* Motile so ga samo te posebne okoliščine.
Spet je pogledal k njej. Njen pogled je zdrsnil mimo njeff^>j Videl je kako se ji premikajo ustnice. Ko je šel za njenimi očmi^ je videl, da so uprte v Marijo, ki	je	še vedno stala na bližnji mizi.
»Pozabila si	jo,	ko si šla gor.	Ko	si bila gori, sem jo malo na?
tančneje pregledal. Res, kar fletna in dragocena stvar. Odkod jo neki imaš? Daj jo no še enkrat sem!«
Poslušno je vstala in 11111 podala podobo s hišico vred.
»Odkod, si rekla, da si jo dobila?«
»Od sobarice doma. Imeli so jo že dolgo v rodbini. Sobarica bila iz škotske.«
Mož je ponovil za njo:
»Iz škotske. No, ta podoba tu zatrdno ni iz Škotske.«
»Njen oče je bil (trk ali vsaj grške krvi, grški Florentinec. Ime* novol se je Paleologos.«
Markiz se je nasmehnil.
»Tu je pa veliko reči skupaj. Mislim, da se te sobarice tudi j“a spomnim. Hotela je, da bi jo vzela s seboj.«
»Da, Fides Paleologos.«
»Slovanski dom« izhaja vaak delavnik ob 12. Mesečna naročnino 12 Din. ca ImrarmstTO Din Uredniitvo: Kopitnrtrva ultra (»/III telefon toni do 4004 Uprava; Kopitarjeva ulic« *■
'** ■ujCMloraatko tiukarno « l-iablianit K	Izdajatelji Ivan Rakavec Uredniki lože Kojiče k
če imamo tudi še takšne napake v očesu, samo da dobro vidimo.
Očala tudi dokaz duševne napake...
Danes nosijo očala milijoni ljudi. Ni pa med njimi malo tudi takšnih, ki si jih niso kupili, ali ki jim jih ni60 6tarši kupili zaradi slabega vida, pač pa, ker se jim zdi, da so bolj »interesantni« in bolj — kakor se tako lepo reč — »inteligentni«. Ti trapje so gotovo pozabili, da očala niso poseben »privilegij« učenjakov, pač pa »stekleni« dokaz telesne napake. Ti tepci na vsak način hočejo, da bi bila očala tudi dokaz duševne napake... Če hočejo, naj pa bo!
Čudovita vzpenjalka za Bežigradom
To la le športnik!
Anglija je dežela športa. Vsakovrstnega. Ni* kjer drugod menda ne goje v tolikšni meri nogometa, tenisa, gotovo pa ne cricketa. Saj je prav za prav Anglija dežela vse ga tega športa. Cricket je res nekak angleški narodni šport. S kolikšni« zanimanjem spremljajo Angleži vsako, na vse zadnje niti ne tako važno tekmo, najbolje pričajo razna športna poročila angleških listov, ki so včasih raztegnjena čez cele strani. Pa ne samo, da časopisi poročila samo objavljajo, pač pa tamkajšnji ljudje tudi kar hlastajo po njih.
Zanimiv je dogodek, ki se je pripetil pred ne* davnim na tekmi v Bristolu med tamkajšnjim eri-' cketskim moštvom in zastopstvom tega športa Avstralije. Med tisoči in tisoči gledalcev j-e bil tudi neki, res izredne vrste športnik, 92 letni Josef Wal-ker Cleeve. Ta starec je morda edini med vsemi bristolskimi športnimi kibici, ki od leta 1873 ni zamudil nobene važnejše tekme med domačim in kakšnim tujim cricketskim moštvom. Na igrišču so tega moža nad vse svečano sprejeli ter ga predstavili tudi avstralskim igralcem. Josef Cleeve se je še leta 1873 udeležil prve tekme, ki jo je -kdaj odigralo kako avstralsko športno moštvo v Bristolu. Mož je danes še vedno precej krepak, le oči so mu nekoliko opešale, pri tekmi si zato pomaga z monokloffli ki ga naredi še bolj zanimivega, vsaj bolj angleške-ga. Vsakemu rad pripoveduje, kako so se včasih Angleži borili na zelenem polju in kakšne lavorike so si pridobili. Večkrat tudi s posebnim zadošče' njem pripoveduje, 6 kako velikim navdušenjem j® igral cricket že, ko je bil star komaj deset let. Tudi ne podvomi o tem, da bi mogel uganjati ta šport 5« danes. Pravi, da bi še kar dobro nabijal cricketsko kroglo. Le za tek meni, da je že prestar. Najbrž® se res ne moti.
Očala isto, kot berglje za pohabljenca
Ameriški način zdravljenja slabih oči
Tako korakajo fantje telovadci v — Atenah.
Stare vrtnice, ki cve-to samo enkrat na leto, so izginile z naših vrtov. Nadomestile so jih nove vrste, ki cveto skoraj neprestano od pomladi do prvega snega. Edino izjemo tvorijo vzipenjavke, pri katerih opažamo najmanj napredka. Tega je kriva deloma starokopitnost naših vrtnarjev, ki ee premalo zanimajo za nove ponavl javke: lam-bertanke, wichuraiane in sl. Razen tega vpliva tudi podnebje. Najlepše ve-likocvetne vzpenjavke ee ne cepijo na navaden domač šipek, temveč na občutljivejšo japonsko podlago. Slednja pa se boji pozimi vlage še bolj kakor mraza. Te vrtnice ne smemo pokrivati z zemljo, ker bi sicer zgnile, temveč prezimijo samo zavite v vreče in podobno. Občutljive so za rjo in plesen ter zahtevajo redno škropljenje oz. žveplanje. Zato pa so med vsemi najlepše in v zavetni legi uspevajo tudi pri nas.
Tako ima gospa Hermina Vučina na svojem vrtu za Bežigradom poleg drugih čajevo križanko Vicomtesse Pierre du Fou, (to vrsto je odgojila leta 1923. znana francoska tvrdka J. Šauvageot). Zdaj je ta bujna vzpenjavka v petem letu. Kakor kaže slika, je posuta pri letošnjem prvem cvetenju vsaj e 1000 velikimi rožnatimi, spodaj rumeno črtanimi, izvrstno polnjenimi dišečimi vrtnicami. Seveda kaže ta poplava cvetja uspeh skrbne vzgoje. Vrtna kraljica dobiva od majnika in do polovice avgusta v dvotedenskih presledkih redne obroke različnih umetnih gnojil, kar je predpogoj za obilno in lepo barvano cvetje.
5000 mili daleč so naročili jedila za svatbo
Te dni 60 časopisi poročali, da sta se zaročila
v Egiptu perzijski prestolonaslednik in seetrn e-gipt-
skega kralja Faruka. To poročilo je bilo kratko, res uradno. Kaj pa hočejo drugega tudi poročati o tem? Ali naj mar na široko pišejo o vsej podrobnosti tega svečanega obreda in o velikih pojedinah, brez katerih v takšnih visokih »krogih« tako ne gre. Časopisi morajo skrbeti, da svojim bralcem povedo čim več različnih stvari in da za to ne tratijo svojega dragocenega prostora s preveč raztegnjenimi poročili o stvaren, ki prav tako zadostujejo, če 60 bolj kratka.
Naj v kratkih besedah povemo samo, kakšno kosilo so pripravili slavnostnim gostom, ko sta obhajala zaroko sestra egiptskega kralja Faruka in perzijski prestolonaslednik v bajnih palači Anto-niadis v Aleksandriji. Vse delikatese za to pojedino so naročili v daljnem Londonu 5000 milj daleč od Aleksandrije. Pripeljalo jih je v Egipt letalo »Calipso«. Ko so ta jedila naročili, so pristavili: »Naj stane, kolikor hoče, biti mora najboljše.« Tako so res najboljše postrvi, fazani in druge delikatne stvari »letele« 5000 milj daleč iz Londona v Aleksandrijo na bogato okrašeno slavnostnb mizo pred visoke svate.
Nemške narodne noše iz Hamburga.
Radio
Program! Radio Ljubljana
Torek, 21. junija: 11 Šolska ura: Kresovnoje, nfjj rodni običaji (g. Božo Kačič) — 12 V ritmu clanaMj2
dn! (ploMto) — 1^.40 PoroMlB —	Napovedi	—
Vesel opoldanski koncert Kad. orkestra — 14 Napov#**
— 18 ICoucert Kad. orkestra — 18.40 Ljubljanski St. kob od Valvazorja do Plečnika (g. dr. Jožo Kus) —J: Napovedi, poročila — 111.30 Nac. ura: Napake pri vzp* ji mladine (Grgn Brigijevič Bgd) — 19.50 Zabavni tiček — 20 Plošče — 10.15 Kadijski komorni zbor P°J0 Ferjančičeve pesmi: Uvodno predavanje (g. dr. Fran® Kimovec) — 21.10 Ura češke klavirske glasbe (ff. Pr°; Pavel Sivic) — 22 Napovdi, poročila — 22.15 Koncer® Radijskega orkestra.
Drugi programi
Torek, 21. junija: Bclgrad; 20 Balalajke, 20.30 Koi morna glasba, 21.45, Pleana glasba — Zagreb: 20 Igr*
20.30 Kvartet, 22.20 Ork. koncert — Praga: 19.30 Voj*1 ška godba, 20.06 Koncrt, 21.03 Ork. koncert, 22.35 KI* vir — Varšava: 19.30 Zal), glasba, 21.10 Lahka glasb®* 22 Vok. koncert — Sofija: 20 Vok. koncert. 20.4.'* koncert, 21.15 Ruske romance, 22 Lahka in ples. glasba
— Budimpešta: 19 Cig. orkester, 20.30 Operni orkester* 21.45 Plesna glasba, 23.10 Jazz — Trst-Milan: 21 RossU ni jeva opera ^Seviljski brivec« — Rim-Bari: 17.15 KH^ vir, 21.10 Pastoralna tragedija «Jorijeva liči«. 22 Citr®
— Dunaj: 20 Simfoniki, 21.15 Brahmsove skladbe, 22.3** Pestra glasba, 21 Komor, orkester — Kovigsbrrg: 19.8® Plesna glasba — Lipsko: 20 S inf. koncert — KjIu: 39.1J Italijanska operna glasba, 20.10 Filmske novosti. 20.30 'Plesna glasba — Frankfurt: 20 Pihala — StrasbourO
20.30 Berliozova opera cFaustovo pogubljenje«. ——	————g
Oči so človeku tisti dar, ki bi ga prav gotovo najbolj pogrešal in zaradi katerega bi bil gotovo najbolj nesrečen, če bi ga izgubil. Kdor ima zdrave oči, si pač ne more predstavljati, kako trpe slepci, ki poleg vsega drugega nikdar ne vedo niti tega, kaj pojedo. Komu se ne zasmili v srce slepec, ki ga vodi kdo za roko v zanj popolnoma neznani svet, da naprosi vsaj za kruh. Takšnih žalostnih slik imamo dovolj tudi pri nas.
Še daleč pa se ne morejo primerjati s slepci ljudje, ki so si svoje oči na kakršenkoli način le deloma pokvarili, ali pa jih narava sama ni obdarovala z najboljšim vidom. Lahko trdimo, da je tudi pri nas vedno manj takšnih ljudi, ki se nikdar ne bi pritoževali, da slabo vidijo, bodisi na daljavo, ali na bližino. Tudi ti kratkovidci in dalekovidci so navsezadnje vsaj deloma nesrečni ljudje, čeprav še daleč ne tako kot pravi slepci. Zato si je človek tudi hotel poiskati sredstva, s katerim bi odpravil svojo kratkovidnost ali dalekovidnost.
Ko je prodrl v tajnosti svetlobnih žarkov in ko je ugotovil, da je človeško oko prav za prav fina fotografska kamera, v katero se love slike zunanjega sveta, da si jih človek lahko predstavlja takšne, kakršne so v resnici (seveda, če se ne držimo starodavnega načela, da »čuti varajo«; tolažimo pa se vseeno vsaj s tem, da »varajo« vse ljudi približno enako), se je proti kratkovidnosti in dalekovidnosti človek oborožil najprej z očali. Dosti je takšnih, prav za prav pri nas vsi, ki so s tem »zdravilom« čisto zadovoljni. Če so si z očali zboljšali vid, so tudi dosegli vse, kar so hoteli.
Vaje z očmi
Vendar pa si je iznajdljiva Amerika poiskala tudi še drugo sredstvo, s pomočjo katerega človek svoje oči pozdravi in vid izboljša. V Ameriki imajo zdaj posebno šolo, v kateri kratkovidnih in daleko-vidnih ljudi ne zdravijo s tem, da jim nataknejo primerna očala, pač pa s tem, da jim predpisujejo gotove vaje z očmi. Te vaje so v zvezi s posebne vrste dieto.
Približno pred 30 leti se je pojavil v Ameriki nek zdravnik po imenu Bates, ki je zastopal stališče, da pomenijo očala za človekovo oko isto kot bergle za hromega človeka. Steklo očal že res pomaga v toliko, da človek bolje vidi, napake v očeh pa ne popravi, ali bolje rečeno, očesa ne pozdravi. Zato se je treba najprej potruditi, da se človek v bistvu seznani s kratko-, oziroma daljnovidnostjo in da jo šele potem skuša korenito odstraniti. Omenjeni zdravnik je tudi zastopal stališče, da
vsako napako v očeh povzroča zunanje očesno mišičevje
<5e ni normalno razvito. Talčo to mišičevje dostikrat povzroča na kakem mestu preveč ali premalo pri-
tiska na očesno jabolko. To nepravilno mišičevje tako stiska oko ali preveč podolgem (posledica tega je kratkovidnost), ali pa preveč na širino (dalekovidnost). Pritisk mišic pa je posledica živčne napetosti.
Ameriški specialist za očesne bolezni, Bates, je našel kmalu dovolj somišljenikov tudi med angleškimi zdravniki, ki so njegove nauke še izpopolnili. Nekateri od njih so začeli trditi, da kratkovidnost, oziroma dalekovidnost povzročajo tudi živčne bolezni, spremembe v krvnem obtoku in morebiti tudi napačna dieta. Z ozirom na to so uvedli tudi več načinov zdravljenja. Po enem teh načinov skušajo pregnati duševno napetost in nervoznost tako, da kratkovidnež spusti glavo kolikor mogoče nazaj ter zastre oči z rokama. Tako mora vzdržati od deset do petnajst minut.
Iznajdljiv in nadvse zanimiv je tudi drug način zdravljenja kratkovidnosti, namre. na podlagi tako imenovane
»možganske vaje"
Kdor se na ta način zdravi, mora vzeti v roke knjigo ter počasi, vrstico za vrstico brati, dakler si vsebine točno ne zapomni. Nato postavi isto knjigo na večjo razdaljo. Na tistih mestih, kjer v tej daljavi odpove oko, priskoči na pomoč spomin. Po takšni »vaji možganov« se pokažejo baje zelo hitro zadovoljivi uspehi, in ljudje, ki so prej 6labo videli, kar hitro popravijo svoje oči toliko, da lahko bero tudi precej na daleč, česar prej na noben način niso mogli. Seveda če se pravilno vadijo! Najvažnejša pa je na vsak način še vedno vaja očesnih mišic. Večkrat na dan mora tisti, ki je kratkoviden, glavo spustiti — kakor smo prej omenili — globoko nazaj ter vrteti oči na vse strani. Po tej vaji je treba upreti pogled na kak oddaljen predmet in tega nato približevati očem in spet oddaljevati. Slediti morajo zatem spet vaje z očesnimi mišicami.
Evropa nfma potrpljenja
Pravijo, da so ti načini zdravljenja kratkovidnih in dalekovidnih oči prinesli mnogo uspeha v Ameriki. Poudarjajo pa tudi, da je za takšno zdravljenje treba tudi precej potrpežljivosti, V Evropi pa vsaki ameriški novosti kaj neradi verjamemo, zato si tudi raje natikamo očala, ki ne zahtevajo nikakih vztrajnih vaj. Evropejcem baje res manjka vztrajnosti. Vsakega trenutka časa se nam zdi škoda, pa če ga potem porabimo za še tako veliko neumnost. Vsako stvar skušamo doseči hitro, pa če smo pri tem še tako površni. Bojimo se očitka, da izgubljamo dragoceni čas. Čemu navsezadnje tudi ne bi nosili očal, za katere je pač treba le dati nekaj denarja, prihranimo pa si le ves trud, prizadevanje in dolgotrajne vaje, da bi popravljali svoje opešane oči, Mislimo si tudi, saj je vseeno,