NADZOR RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO Poročilo za leto 2012 rs ■ M ■■■ Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija Institut Ruder Boškovic, Zagreb, Hrvaška Nuklearna elektrarna Krško, Krško, Slovenija Zavod za ■ varstvo pri delu, Ljubljana, Slovenija tti m ;;; \Lr "-t; • : ■ ■ r^;.-,!. i9 TTTft^-iu^A—ti-'-—v, ' ' 11 ■ tt «.<« if NADZOR RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO Poročilo za leto 2012 Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija Institut Ruder Boškovic, Zagreb, Hrvaška Nuklearna elektrarna Krško, Krško, Slovenija Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana, Slovenija ____v MEIS d. o. o., Mali Vrh pri Šmarju, Slovenija IJS delovno poročilo IJS-DP-11245 marec 2013 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO Poročilo za leto 2012 Odgovorni za izdajo poročila: doc. dr. Matej Lipoglavšek Koordinator za IJS: dr. Benjamin Zorko Koordinator za NEK: mag. Borut Breznik Skrbnik za NEK: Aleš Volčanšek, univ. dipl. kem. Izvajalci meritev in drugi sodelujoči so navedeni na strani 3 v poročilu Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2012, IJS-DP-11246, ki je na priloženi zgoščenki. Urednica: mag. Denis Glavič - Cindro Lektoriral: dr. Jože Gasperič; poročilo (razen angleškega prevoda izvlečka) je lektorirano po mednarodnem standardu ISO 80000 Stavčni in računalniški prelom: mag. Denis Glavič - Cindro Likovno in grafično uredila: mag. Denis Glavič - Cindro Fotografije: dr. Benjamin Zorko Oprema in vezava: ABO grafika in Institut "Jožef Stefan" Založil: Institut "Jožef Stefan" Prva izdaja: 31. marec 2013 Naročnik: NE Krško, Vrbina 12, SI-8270 Krško Pogodba št.: POG-3644 Št. delovnega poročila: IJS-DP-11245 Redakcija je bila končana marca 2013. Vse pravice pridržane. Noben del poročila Nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško -Poročilo za leto 2012 ter obeh prilog k poročilu: Poročanje in ovrednotenje zračnih in tekočinskih imisij ter meritev zunanjega sevanja v okolici NEK in Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne - Poročilo za leto 2012, ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oziroma na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega privoljenja Nuklearne elektrarne Krško ©. Naklada: 50 izvodov NASLOV: Nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško IJS-DP-11245 marec 2013 POVZETEK: Sumarni rezultati meritev radioaktivnosti umetnih in naravnih radionuklidov v različnih nadzorovanih medijih in ekspozicijskih prenosnih poteh so podani z ocenami efektivnih doz. Konzervativne ocene doznih obremenitev posameznikov zaradi emisij jedrske elektrarne dajejo v letu 2012 za atmosferske emisije efektivno dozo 0,3 (j,Sv na leto in za tekočinske emisije za referenčno skupino prebivalstva efektivno dozo manj kot 0,02 ^Sv na leto. Ta vrednost (0,3 ^Sv na leto) je 0,6 % avtorizirane mejne letne doze (50 (j,Sv; vsota prispevkov po vseh prenosnih poteh) za prebivalca na robu ožje varstvene cone. Iz meritev so bile ocenjene tudi izpostavitve naravnemu sevanju in prispevki zaradi splošne radioaktivne onesnaženosti okolja, ki so jo povzročile poskusne jedrske eksplozije in černobilska nesreča. Ocenjena vrednost sevalnih vplivov (letne efektivne doze) NEK-a na prebivalstvo v neposredni okolici jedrske elektrarne je približno 0,009 % značilnega neizogibnega naravnega ozadja. KLJUČNE BESEDE: poročanje rezultatov meritev, radioaktivno onesnaženje okolja, zračni in tekočinski radioaktivni izpusti, umetni in naravni radionuklidi, vsebnost radionuklidov, specifična aktivnost radionuklidov, površinske vode, podtalnica, vodovod, deževnica, talni in suhi used, zrak, aerosoli, zemlja, hrana, doze zunanjega sevanja, ocena efektivnih doz, razredčitveni faktor, referenčna skupina prebivalstva, primerjalne meritve TITLE: IJS-DP-11245 Off-site radiological monitoring of the Krško Nuclear Power Plant March 2013 ABSTRACT: Summarised results of radioactivity measurements of antropogenic and natural occuring radionuclides are presented by different transfer media and exposure pathways in the form of assessed effective doses. Conservatively estimated dose burdens received by members of general public as the result of NPP emissions amount in the year 2012 to a value of the effective dose of 0,3 ^Sv per year for atmospheric discharges and it is smaller than 0,02 ^Sv per year for liquid discharges received by members of the reference (critical) population group. This value, 0,3 ^Sv per year, presents 0,6 % of the authorized dose limit (50 (j,Sv; the sum of the contributions from all exposure pathways) to the member of the public received at the boundary of the exclusion area. From the measurements the exposure to the natural radiation and to the general radioactive contamination due to the nuclear test explosions and Chernobyl accident were assessed. The estimated sum of all radiation contributions (annual effective doses) from the NPP to the member of the public in its vicinity is 0.009 % of the characteristic unavoidable natural background radiation. KEYWORDS: reporting measurement results, radioactive contamination of the environment, airborne and liquid radioactive effluents, man-made and natural ocuring radionuclides, specific activities, surface waters, underground water, tap water, rainwater, dry and ground deposition, airborne radionuclides, soil, foodstuffs, external radiation doses, effective dose assessments, dillution factor, reference (critical) population group, intercomparison measurements IZVAJALCI MERITEV INSTITUT "JOŽEF STEFAN" (IJS), LJUBLJANA Koordinator projekta za IJS: dr. Benjamin Zorko Izvajalci na IJS: Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (odsek F2) D. Brodnik, B. Črnič, dipl. inž. fiz., mag. D. Glavič - Cindro, S. Gobec, M. Jerina, dr. M. Korun, K. Kovačič, univ. dipl. inž. geol., dr. J. Kožar Logar, R. Krištof, dipl. san. inž., D. Marguč, dr. M. Nečemer, P. Osterman, mag. B. Vodenik, dr. B. Zorko Odsek za znanosti o okolju (Odsek O2) B. Svetek, inž. kem. tehnol., iz. prof. dr. V. Stibilj, Z. Trkov, inž. kem. tehnol. ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU (ZVD), LJUBLJANA Koordinator projekta za ZVD: dr. Gregor Omahen Izvajalci na ZVD: dr. M. Giacomelli, P. Jovanovič, inž. fiz., D. Konda, M. Levstek, dr. G. Omahen, L. Peršin INSTITUT RUDER BOŠKOVIC (IRB), ZAGREB Koordinator projekta za IRB - ZIMO: dr. Željko Grahek Izvajalci na IRB - Zavod za istraživanje mora i okoliša, Laboratorij za radioekologiju (IRB-ZIMO-LRE): dr. D. Barišic, dr. Ž. Grahek, Gorana Karanovic, dipl. inž, T. Kardum, R. Kušic, dr. I. Lovrenčic, I. Milanovic, dipl. inž., M. Nodilo, dipl. inž, I. Panjkret, Matea Rogic, dipl. inž., dr. M. Rožmaric - Mačefat Izvajalci na IRB - Laboratorij za mjerenje niskih aktivosti- Zavod za eksperimentalnu fiziku: dr J. Barešic, dr. N. Horvantičic, dr. I. Krajcar Bronic, dr. B. Obelic (zunanji sodelavec), A. Rajtaric, dr. A. Sironic Izvajalci na IRB- Služba zaštite od zračenja i Laboratorij za radijacijsku kemiju i dozimetriju : mag. B. Vekic, dipl. inž., dr. Ž. Kneževic IZVAJALCI EMISIJSKIH MERITEV ZNOTRAJ OGRAJE NE KRŠKO NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO (NEK), KRŠKO Nosilec projekta za NE Krško: mag. Borut Breznik Izvajalci v NEK: M. Simončič, univ. dipl. kem., dr. L. Mikelic, M. Pavlin, dipl. str., M. Urbanč, D. Mešiček, B. Vene, kem. tehnik, A.Volčanšek, univ. dipl. kem. IZVAJALCI IZRAČUNOV RAZREDČITVENIH IN DEPOZICIJSKIH KOEFICIENTOV PO LAGRANGEEVEM MODELU Izvajalci v MEIS, d. o. o. : dr. M. Z. Božnar, dr. B. Grašič, dr. P. Mlakar V S E B I N A Uvod in upravne podlage Izvleček Summary ix / lii xiii / lii xxix / lii Neodvisni nadzor pooblaščenih izvajalcev xlv / lii Poročilo Izvleček Angleški prevod izvlečka Neodvisni nadzor pooblaščenih izvajalcev AVTORJI mag. Denis Glavič - Cindro doc. dr. Matej Lipoglavšek dr. Benjamin Zorko dr. Benjamin Zorko MultiLingual - prevajalska agencija Slovenska cesta 19, Ljubljana mag. Denis Glavič - Cindro Poročanje in ovrednotenje zračnih in tekočinskih imisij ter meritev zunanjega sevanja v okolici NEK, ISBN 978-961-264-049-1 Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško Poročilo za leto 2012, IJS-DP-11246 Imisijske meritve (meritve v okolju jedrske elektrarne) Tabele merskih rezultatov Tabele interkomparacijskih rezultatov Mednarodne primerjalne meritve izvajalcev M-1 / M-112 M-89 / M-112 Poročilo Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško -Poročilo za leto 2012, IJS-DP-11246je na priloženi zgoščenki. L E T N O P O R O C I L O Po pogodbi POG-3644 z NE Krško, Vrbina 12, SI-8270 Krško obravnavamo v poročilu radiološko sliko v okolici NEK in širše. V ta namen v uvodu povzemamo ovrednotenja po posameznih sklopih, kot to zahtevata Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10), Ur. l. RS 20/2007, 2509, 6. 3. 2007 in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o monitoringu radioaktivnosti, Ur. l. RS 97/2009, 12936, 30. 11. 2009 [7]. Uvod je povzetek prispevkov iz monografije "Poročanje in ovrednotenje zračnih in tekočinskih imisij ter meritev zunanjega sevanja v okolici NEK ", kjer so ocene doz in drugi parametri obravnavani podrobno. Za potrebe poročila pa v strnjeni obliki podajamo ugotovitve za leto 2012. Odgovorni za izdajo: doc. dr. Matej Lipoglavšek U V O D I N P R A V N E P O D L A G E Namen ovrednotenja je celovit in neodvisen izračun doz direktnega in indirektnega vpliva majhnih količin radioaktivnih snovi, ki jih v zrak in vodo med obratovanjem izpušča jedrska elektrarna Krško. Osnova za izvajanje obratovalnega nadzora je Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10), Ur. l. RS 20/2007, 2509, 6. 3. 2007 in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o monitoringu radioaktivnosti, Ur. l. RS 97/2009, 12936, 30. 11. 2009 [7]. Program obsega meritve v okolju jedrske elektrarne (priloga 4, preglednica 3 iz pravilnika JV 10). Podroben program meritev je določen v Tehnični specifikaciji za izvedbo storitve obratovalnega monitoringa, Radiološki monitoring v okolici NEK za leta 2008, 2009 in 2010 v Republiki Sloveniji, NEK, TO.RZ, 15/2007, revizija: 0, priloga 14.1, NEK-RETS, Rev. 6, poglavje 3.12, stran 43 do 60. Da bi zajeli vse vplive radioaktivnosti na prebivalstvo, meritve v okolici elektrarne obsegajo zunanje sevanje (sevanje radionuklidov v zraku, iz tal, kozmično sevanje ter sevanje neposredno iz elektrarne) in koncentracije radioaktivnih snovi v zraku, hrani in vodi. Te snovi z vnosom v telo povzročijo notranje obsevanje. Koncentracije radionuklidov v zraku, hrani in vodi se merijo v odvzetih vzorcih v laboratorijih zunaj dosega sevanja, ki ga povzroča elektrarna. Za izračun doz so avtorji uporabili znanstveno potrjene modele in načine. Ovrednotenje se nanaša na imisijske meritve v okolju ter povzetek programa emisijskih meritev. Za evalvacijo merskih podatkov in oceno doznih obremenitev so bili kot dopolnilni ali vzporedni podatki uporabljeni tudi: - mesečna poročila NEK o tekočinskih in zračnih emisijah v letu 2012; - mesečni izračuni zračnih razredčitvenih faktorjev Agencije Republike Slovenije za okolje za okolico NEK v letu 2012; - mesečni izračuni zračnih razredčitvenih faktorjev MEIS, d. o. o., za okolico NEK v letu 2012; - nekateri merski podatki iz "Programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije" in posebnih meritev IJS. Vpliv objektov, ki v okolje spuščajo radioaktivne snovi, nadziramo na dva načina. Na samem viru izpustov merimo emisije, to je sestavo radionuklidov in izpuščeno aktivnost, ter z modelom ocenjujemo dozne obremenitve prebivalstva v okolici objektov. Po drugi strani pa z neposrednimi meritvami ugotavljamo vnos radioaktivnih snovi v okolje, kar omogoča neposredno ocenjevanje izpostavljenosti prebivalstva. Slednje meritve omogočajo tudi ocenjevanje izpostavljenosti prebivalstva naravnemu sevanju in vplivom širšega okolja, kot so bile jedrske eksplozije in černobilska nesreča. Zunanje sevanje se meri z elektronskimi merilniki hitrosti doze, ki se uporabljajo pri sprotnem spremljanju zunanjega sevanja (MFM-203), in s pasivnimi termoluminiscenčnimi dozimetri (TLD). Radioaktivnost v zraku se določa iz vzorcev, dobljenih s črpanjem zraka skozi aerosolne filtre in filtre, ki zadržijo jod iz zraka, ter iz vzorcev deževnice in suhega useda. Radioaktivnost v reki Savi, kamor se iztekajo tekočinski izpusti, se določa iz meritev vzorcev vode, sedimentov in rib, radioaktivnost podzemnih vod pa iz vzorcev podtalnice in vzorcev vodovodne vode iz zajetij in črpališč. Vzorci hrane, ki so pridelani v okolici elektrarne in v katerih se meri vsebnost radionuklidov, so izbrani tako, da se lahko oceni celotni prispevek radioaktivnosti hrane k dozi. Poleg tega se določa še vsebnost radionuklidov v zemlji. Izvajalci meritev so bili Institut "Jožef Stefan" (IJS) in Zavod za varstvo pri delu (ZVD) iz Ljubljane ter Institut Ruder Boškovic iz Zagreba, Republika Hrvaška. Emisijske meritve znotraj ograje Nuklearne elektrarne Krško so izvedli sodelavci NEK. Institut "Jožef Stefan" (IJS) in Zavod za varsto pri delu (ZVD) sta pooblaščena za izvajanje merilnega nadzora radioaktivnosti na podlagi 123. in 124. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 102/04 in 70/08) ter 11. in 12. člena Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 20/07) s pooblastiloma št. 35400-4/2009/4 z dne 4. 6. 2009 (IJS) in 39164/2007/8 z dne 4. 3. 2009 (ZVD), ki ju je izdala Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) v soglasju z Upravo RS za varstvo pred sevanji (URSVS). Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji (Uradni list RS, št. 115, stran 15 700, 24. 11. 2004) zahteva, da morajo poročilo o ocenah doz za posamezne značilne in referenčne skupine izdelati pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji je pooblastila za dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izračunih glede izdelave ocen varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, delovnih razmer izpostavljenih delavcev, obsegu izvajanja ukrepov varstva pred sevanji na opazovanih in nadzorovanih območjih, preverjanju učinkovitosti teh ukrepov, rednem umerjanju merilne opreme ter preverjanju uporabnosti zaščitne opreme na področju izpostavljenosti prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti, naslednje sodelavce Instituta "Jožef Stefan" in Zavoda za varstvo pri delu: - mag. Denis Glavič - Cindro z odločbo 1864-10/2012-3 z dne 15. 6. 2012 - mag. Matjaža Koželja z odločbo 1864-1/2013-3 z dne 26. 2. 2013 - doc. dr. Mateja Lipoglavška z odločbo 1846-10/2010-5-04103 z dne 2. 9. 2010 - dr. Gregorja Omahna z odločbo 1864-17/2011-3 z dne 10. 8. 2011 - mag. Matjaža Stepišnika z odločbo 1864-2/2012-3 z dne 8. 5. 2012 ter - dr. Benjamina Zorka z odločbo 1864-10/2008-3-04103 z dne 1. 8. 2008 Institut "Jožef Stefan" (IJS), Ljubljana, je z odločbo Uprave RS za varstvo pred sevanji (URSVS) št. 1864-6/2012-7 z dne 22. 5. 2012 na podlagi 30. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 102/04, 70/08 - ZVO-1B in 60/11) ter 11. člena Pravilnika o pooblaščanju izvajalcev strokovnih nalog s področja ionizirajočih sevanj (Ur. l. RS, št. 18/04) pooblaščen kot izvajalec dozimetrije za ugotavljanje izpostavljenosti zunanjemu obsevanju in dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izračunih na podlagi termoluminiscenčne dozimetrije sevanja gama, sevanja beta in rentgenske svetlobe. Institut "Jožef Stefan" (IJS), Ljubljana, je s pooblastilom št. 1864-15/2012-3 z dne 26. 10. 2012, ki ga je izdala Uprava RS za varstvo pred sevanji (URSVS) na podlagi 27. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 102/04, 70/08 - ZVO-1B in 60/11) ter 6. člena Pravilnika o pooblaščanju izvajalcev strokovnih nalog s področja ionizirajočih sevanj (Ur. l. RS, št. 18/04), pooblaščen kot izvedenec varstva pred sevanji za dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izračunih in za izvajanje nadzornih meritev na nadzorovanih in opazovanih območjih, pregledov virov sevanja in osebne varovalne opreme. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost je z odločbo 3906-1/2007/8 z dne 9. 3. 2007 in 35713/2012/6 z dne 13. 3. 2012 pooblastila Institut "Jožef Stefan" za izvajanje del pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost na področju izdelave varnostnih poročil in druge dokumentacije v zvezi s sevalno in jedrsko varnostjo za ocenjevanje vplivov jedrskih in sevalnih objektov na okolje. Institut "Jožef Stefan" ima izdelan sistem zagotovitve kakovosti. Sistem kakovosti Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2), v okviru katerega delujejo Laboratorij za radiološke merilne sisteme in meritve radioaktivnosti, Laboratorij za termoluminiscenčno dozimetrijo, Ekološki laboratorij z mobilno enoto in Laboratorij za tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo, je opisan v Poslovniku kakovosti Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij (F2-PK). Vsa dela, povezana z meritvami radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško v okviru "Programa nadzora radioaktivnosti v okolici NE Krško", potekajo v skladu z institutskim in odsečnim poslovnikom in po postopkih, na katere se odsečni poslovnik sklicuje. Laboratorij za radiološke merilne sisteme in meritve radioaktivnosti je akreditiran pri Slovenski akreditaciji za meritve sevalcev gama v trdnih in tekočih vzorcih, Laboratorij za termoluminiscenčno dozimetrijo za meritve doz s termoluminiscenčnimi dozimetri za uporabo v osebni in okoljski dozimetriji ter Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) za merjenje hitrosti doze s prenosnimi merilniki ionizirajočega sevanja in za neposredne meritve površinske kontaminacije s sevalci alfa, beta in z nizkoenergijskimi sevalci gama. Laboratorij za tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo je akreditiran za določanje tritija v vzorcih vode in urina po direktni metodi in po metodi z elektrolitsko obogatitvijo. Z akreditacijsko listino št. LP-022 jim Slovenska akreditacija priznava izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005 pri teh dejavnostih. Odsek za znanosti v okolju, v okviru katerega deluje Laboratorij za radiokemijo, ima ravno tako izdelan sistem kakovosti, ki je skladen z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005. Metodi za določanje vsebnosti stroncija in tritija v vzorcih iz okolja sta od junija 2009 dalje akreditirani pri Slovenski akreditaciji pod zaporedno številko LP-090. Na Institutu Ruder Boškovic ima Laboratorij za radioekologijo akreditacijo Hrvatske akreditacijske agencije za meritve določanja vsebnosti radionuklidov z visokoločljivostno spektrometrijo gama in za določanje vsebnosti Sr-90 po radiokemijski metodi v vzorcih iz okolja in proizvodih, vključno s hrano in pitno vodo, ter za določanje vsebnosti Fe-55 v vodnih vzorcih. Zavod za varstvo pri delu ima delujoč sistem zagotovitve kakovosti, v katerega so vključene vse dejavnosti, povezane z meritvami v okviru "Programa nadzora radioaktivnosti v okolice NE Krško". Laboratorij za merjenje specifičnih aktivnosti radionuklidov je akreditiran pri Slovenski akreditaciji za izvajanje visokoločljivostne spektrometrije gama v vzorcih aerosolov, padavin, zemlje, sedimentov in živil ter za določanje vsebnosti Sr-89 in Sr-90 v vzorcih iz okolja in živil. Z akreditacijsko listino št. LP-032 mu Slovenska akreditacija priznava izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005 pri teh dejavnostih. I Z V L E C E K UVOD Podobno kot v svetu, je prebivalstvo Slovenije izpostavljeno naravnemu ionizirajočemu sevanju in nekaterim antropogenim virom ionizirajočega sevanja, predvsem zaradi uporabe ionizirajočega sevanja v medicini in vpliva preostale černobilske kontaminacije in atmosferskih jedrskih poskusov. Pri prebivalstvu okolice Nuklearne elektrarne Krško (NEK) so dodatno mogoče izpostavitve zaradi atmosferskih in tekočinskih izpustov radioaktivnih snovi iz NEK in zaradi neposrednega sevanja iz objektov znotraj njene ograje. Omejitev dodatne izpostavitve prebivalstva je bila določena že v lokacijski dokumentaciji NEK leta 1974, kjer je navedena zahteva, da celotna letna efektivna doza prispevkov vseh prenosnih poti na posameznika iz prebivalstva na robu ožje varstvene cone (500 m od osi reaktorja) in dalje ne sme presegati 50 ^Sv. Ta omejitev je bila po začetku obratovanja dopolnjena še z omejitvijo letne efektivne doze zunanjega sevanja na ograji objekta (200 ^Sv na leto) ter omejitvijo aktivnosti radionuklidov v tekočih in plinastih efluentih. Mejne vrednosti so naslednje: a) za atmosferske izpuste: - I-131: 18,5 GBq na leto; - aerosoli (radionuklidi s T1/2 > 8 d): 18,5 GBq na leto. b) za tekočinske izpuste: - vsi radionuklidi razen H-3, C-14 in raztopljenih žlahtnih plinov: 100 GBq na leto, 40 GBq na trimesečje; - H-3: 45 TBq na leto. Navedene mejne vrednosti za tekočinske izpuste so v veljavi od leta 2007, ko je prišlo do spremembe v povezavi s prehodom NEK na 18-mesečni gorivni ciklus. Pred tem so veljale prvotne omejitve, ki so bile nižje za H-3 (20 TBq na leto, 8 TBq na trimesečje) in višje za vse druge radionuklide, razen za C-14 in raztopljene žlahtne pline (200 GBq na leto in 80 GBq na trimesečje). NEK mora upoštevati navedene avtorizirane meje in druge mejne vrednosti, ki se nanašajo na izpuste, ter druge sevalne vplive na okolje in prebivalstvo. Izpolnjevanje zahtev dokazuje NEK z obratovalnim nadzorom radioaktivnosti, katerega obseg in način izvajanja določata Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 20/2007) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 97/2009) [7]. Obratovalni nadzor radioaktivnosti obsega meritve emisij na samem objektu, meritve imisij v okolici, meritve zunanjega sevanja v okolju, ovrednotenje merskih rezultatov in oceno doz. Obseg nadzora radioaktivnosti določa priloga 4 omenjenega pravilnika (Zasnova programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti jedrske elektrarne). Pravilnik določa tudi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci nadzora radioaktivnosti, tehnične zahteve za merilno in analizno opremo in načine ter poti izpostavljenosti, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju doz. Poleg NEK, ki meri emisije, sodelujejo pri izvedbi nadzora radioaktivnosti tudi različni pooblaščeni izvajalci nadzora. To poročilo podaja rezultate nadzora radioaktivnosti, ki so ga NEK kot zavezanec in pooblaščeni izvajalci nadzora radioaktivnosti opravili v letu 2012. V poročilu niso obravnavane izpostavitve prebivalstva ionizirajočem sevanju zaradi medicinskih diagnostičnih preiskav, ki so v razvitem svetu in tudi pri nas za naravnim sevanjem drugi najpomembnejši vzrok izpostavitev. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Vzorčevanje in meritve so v letu 2012 potekale v enakem obsegu in na enak način kot v preteklih letih, kar omogoča primerjavo rezultatov nadzora z rezultati iz preteklih let in določitev mogočih trendov. Značilnosti so naslednje: 1) Reka Sava: a) kontinuirno vzorčevanje na treh lokacijah: (Krško - 3,2 km vzvodno, Brežice - 8,2 km nizvodno in Jesenice na Dolenjskem - 17,5 km nizvodno) za dolgožive radionuklide in enkratni vzorci nefiltrirane vode v Krškem, Brežicah, Jesenicah na Dolenjskem in Podsusedu pri Zagrebu (HR, okrog 30 km nizvodno od NEK) za kratkožive radionuklide; b) vzorčevanje sedimentov na šestih lokacijah (Krško vzvodno, pod jezom NEK, Pesje, Brežice, Jesenice na Dolenjskem, Podsused - HR nizvodno); c) vzorci rib: Krško, Brežice, Jesenice na Dolenjskem, Podsused (HR) in Otok (HR). Meritve vzorcev vključujejo določanje vsebnosti sevalcev gama z visokoločljivostno spektrometrijo gama (VLG), določanje vsebnosti tritija (H-3) s tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo in določanje Sr-90/Sr-89 z radiokemično separacijo in štetjem na proporcionalnem števcu. 2) Vodovodi in črpališča: a) enkratni četrtletni vzorci vode iz vodovodov v Krškem, Brežicah in Ljubljani (referenčna lokacija); b) mesečni sestavljeni vzorci črpališč v Bregah, Drnovem, Brežicah ter vodovodov Spodnji Stari Grad in Brežice; c) vzorčevanje podtalnice v neposredni okolici elektrarne (četrtletni vzorci iz vrtine E1 znotraj ograje NEK in mesečni vzorci iz vrtine VOP-4, Vrbina) in dveh lokacijah na Hrvaškem (vrtina Medsave in črpališče Šibice). Meritve so potekale na enak način, kot pri vzorcih reke Save. 3) Padavinski in suhi usedi: a) mesečni sestavljeni vzorci iz zbiralnikov padavin v Bregah, Krškem, Dobovi in Ljubljani (referenčna lokacija); b) mesečna menjava vazelinskih zbiralnikov suhega useda na osmih lokacijah v ožji in širši okolici NEK ter Ljubljani (referenčna lokacija). Pri vzorcih padavin so bile opravljene meritve z visokoločljivostno spektrometrijo gama, določena je bila še koncentracija tritija (H-3) s tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo in koncentracija Sr-90/Sr-89 z radiokemično analizo. Na vazelinskih vzorcih so bile opravljene meritve z visokoločljivostno spektrometrijo gama. 4) Zrak: a) vzorčevanje aerosolov se opravlja s kontinuirnim prečrpavanjem zraka skozi aerosolne filtre, ki se menjajo vsakih 15 dni; črpalke so postavljene na osmih lokacijah v okolici NEK (Spodnji Stari Grad, Krško - Stara vas, Leskovec, Brege, Vihre, Gornji Lenart, Spodnja Libna in Dobova) ter na kontrolni lokaciji v Ljubljani; b) vzorčevanje joda I-131 se opravlja s posebnimi črpalkami in filtri na istih lokacijah, kot poteka vzorčevanje aerosolov (razen v Dobovi); c) vzorčevanje za specifično meritev Sr-90/Sr-89 se opravlja s posebnimi črpalkami v Dobovi in Ljubljani; č) meritve emisij se opravijo na glavnem oddušniku NEK, pri čemer se odvzemajo vzorci za meritev joda, tritija (H-3), ogljika (C-14), aerosolov ter opravljajo meritve žlahtnih plinov; d) zbiranje vzorcev zračnega ogljika C-14 v CO2 je kontinuirno potekalo na dveh mestih na ograji NEK, pri čemer je v letu 2012 bilo skupno zbranih šestnajst vzorcev. Kontrolne meritve so potekale v Zagrebu. Meritve filtrov za aerosole in posebnih filtrov za I-131 se opravljajo z visokoločljivostno spektrometrijo gama, specifična meritev Sr-90/Sr-89 pa se opravlja s scintilacijskim spektrometrom beta. 5) Zunanja izpostavljenost sevanju Zunanje sevanje: a) doza zunanjega sevanja (sevanje gama in ionizirajoča komponenta kozmičnega sevanja) se meri s 57 TL-dozimetri v okolici NEK (nameščeni so krožno okoli NEK na razdaljah do 10 km) in devetimi TL-dozimetri na ograji NEK; dozimetri se odčitavajo v polletnih presledkih; referenčni dozimeter za vse meritve doze zunanjega sevanja je v Ljubljani; dodatnih 10 TL-dozimetrov je postavljenih na Hrvaškem; b) vzporedno potekajo meritve s TL-dozimetri na 50 lokacijah po državi; c) v okolici NEK je postavljenih 14 kontinuirnih merilnikov sevanja, ki delujejo v sklopu mreže zgodnjega obveščanja; poleg teh je v mrežo zgodnjega obveščanja v Sloveniji vključenih še dodatnih 61 kontinuirnih merilnikov. Vsi TL-dozimetri v Sloveniji se odčitavajo na sistemu IJS MR 200 (C), dozimetri na Hrvaškem pa na sistemu, ki je v uporabi na Institutu Ruder Boškovic v Zagrebu. Podatke iz kontinuirnih merilnikov zbira in posreduje URSJV. Zemlja: a) vzorce zemlje se zbira na štirih lokacijah nizvodno od NEK na poplavnih območjih (Amerika -3,5 km od NEK, Gmajnice - 2,5 km od NEK, Gmajnice - 3,6 km od NEK in Kusova Vrbina-Trnje - 8,5 km od NEK); tri lokacije so na neobdelani zemlji, ena na obdelani; vzorčevanje poteka dvakrat letno, in sicer ločeno po globinah do 30 cm na neobdelani zemlji in do 50 cm na obdelani zemlji. Meritve sevalcev gama se opravljajo z visokoločljivostno spektrometrijo gama, koncentracija stroncija pa se določa z radiokemijsko analizo. 6) Hrana: a) vzorčevanje poteka na naslednjih mestih: sadovnjak ob NEK (sadje), Pesje (mleko, zelenjava, žito), Spodnja in Zgornja Pohanca (sadje), Brege (meso, divjačina, mleko, zelenjava), Vihre (mleko, zelenjava, žito), Vrbina (jajca, zelenjava), Spodnji Stari Grad (meso, jajca, zelenjava, sadje), Žadovinek (zelenjava), Trnje (zelenjava, žito), Pečice (sadje), Pleterje pri Zdolah (meso), Vinska klet Leskovec (vino); b) pogostost vzorčevanja je odvisna od vrste živila: mleko mesečno oz. trimesečno (za specifično meritev Sr-90/Sr-89), meso, jajca in žito letno, povrtnine, poljščine in sadje sezonsko; c) vzorčevanje rastlinstva, poljščin in sadja za določanje vsebnosti C-14 je potekalo v letu 2012 dvakrat (junij in september) na 16 lokacijah v okolici NEK in v Dobovi; č) specifične aktivnosti sevalcev gama so bile izmerjene z visokoločljivostno spektrometrijo gama, vsebnost Sr-90/Sr-89 pa z radiokemijsko metodo. REZULTATI MERITEV 1) Reka Sava Meritve v savski vodi so, tako kot v preteklih letih, pokazale prirastek koncentracije H-3 zaradi tekočinskih izpustov NEK. Povprečna letna koncentracija H-3 v Brežicah (5,4 ± 2,0) kBq/m3 je 8-krat višja kot na referenčnem odvzemnem mestu Krško (pred papirnico) (0,70 ± 0,03) kBq/m3 in višja kot v letu 2011, (1,4 ± 0,2) kBq/m3. V Jesenicah na Dolenjskem so meritve IRB pokazale letno povprečje (3,1 ± 1) kBq/m3, ki pa je tudi višje kot v letu 2011. Na referenčnem mestu v Krškem je bila povprečna letna koncentracija H-3 v okviru negotovosti in stresanja podatkov enaka kot v letu 2011, to je 0,75 kBq/m3. Najvišja vrednost mesečnih povprečij H-3 v Brežicah je bila v marcu (29 ± 3) kBq/m3, medtem ko je bila v tem obdobju vrednost na referenčnem odvzemu Krško (0,66 ± 0,08) kBq/m3. Tudi najvišja izmerjena koncentracija v Brežicah je bila bistveno višja kot v letu 2011, vendar primerljiva z letom 2010, ko je bila v mesecu juniju 2010 koncentracija (20 ± 2) kBq/m3. V Jesenicah na Dolenjskem so meritve IRB pokazale največjo vrednost (16 ± 1) kBq/m3 prav tako v mesecu marcu. Letno povprečje v Brežicah je od letnega povprečja v Jesenicah na Dolenjskem v povprečju višje za faktor 1,7, kar je posledica dodatnega razredčenja vode reke Save zaradi pritokov Krke in Sotle, za katere predpostavljamo, da imata približno enako koncentracijo tritija kot Sava v Krškem oz. druge reke v Sloveniji (okoli 1 kBq/m3). Izračunano vsebnosti I-131, ki sicer ni bil zaznan v tekočinskih izpustih NEK in je posledica uporabe v medicinskih ustanovah, izrazito nihajo v enkratnih vzorcih in so večkrat tudi pod mejo detekcije. Povprečna letna vsebnost I-131 v enkratnih vzorcih na vzorčevalnih mestih je bila od (7,1 ± 3,0) Bq/m3 do (3,9 ± 3,0) Bq/m3 in je bila najvišja na odvzemnem mestu v Brežicah. Izmerjene povprečne letne vsebnosti v drugih rekah po Sloveniji so bile večinoma pod 5 Bq/m3. V letu 2012 je bil I-131 v talnem sedimentu zaznan v zadnjem kvartalu le na referenčni lokaciji Krško, kjer je bila izmerjena vsebnost (0,8 ± 0,2) Bq/kg. V vzorcih rib I-131 ni bil poročan. Cs-137 in Sr-90 sta v vzorcih vode, v filtrskih ostankih in sedimentih prisotna kot posledica globalne kontaminacije, sta pa tudi v tekočinskih izpustih iz NEK. Letno povprečje meritev vode v Brežicah (Cs-137: <0,6 Bq/m3, Sr-90: (2,2 ± 0,2) Bq/m3) je podobno kot na referenčni lokaciji v Krškem (Cs-137: <0,3 Bq/m3, Sr-90: (1,8 ± 0,07) Bq/m3). V Jesenicah na Dolenjskem je bila letna povprečna koncentracija Cs-137 pod mejo detekcije, Sr-90 pa (2,8 ± 0,2) Bq/m3. Izmerjeno letno povprečje vsebnosti Cs-137 je v filtrskem ostanku v Brežicah <0,4 Bq/m3 in je nižje kot na referenčnem mestu Krško <0,64 Bq/m3. Izmerjene vrednosti v Jesenicah na Dolenjskem so bile <0,2 Bq/m3, pri čemer je bila koncentracija v filtrskem ostanku le enkrat nad mejo detekcije (november). Izmerjeno letno povprečje Sr-90 v filtrskem ostanku v Savi pri Brežicah je bilo pod mejo kvantifikacije <0,01 Bq/m3, medtem ko je bila povprečna letna koncentracija v Krškem <0,5 Bq/m3 z najvišjo izmerjeno koncentracijo v prvem kvartalu leta 2012 (0,9 ± 0,1) Bq/m3. Tudi v Jesenicah na Dolenjskem je bila koncentracija Sr-90 v filtrskem ostanku pod mejo detekcije. Povprečne vsebnosti Cs-137 in Sr-90 v vodi drugih rek po Sloveniji so podobne, kot jih lahko izmerimo v Savi v okolici NEK. Najvišja povprečna koncentracija Cs-137 v drugih rekah je bila izmerjena v reki Muri (1,2 ± 0,2) Bq/m3, Sr-90 pa na lokaciji Laze pri Ljubljani (3,1 ± 0,9) Bq/m3. Meritve radioaktivnosti talnih sedimentov dajo najvišjo letno povprečno vrednost za Cs-137 na lokaciji pod jezom NEK (2,2 ± 0,3) Bq/kg, kar je nižje kot na referenčni točki v Krškem pod mostom, (4,2 ± 0,3) Bq/kg. Na drugih lokacijah (Pesje, Brežice, Jesenice na Dolenjskem) se povprečna letna koncentracija Cs-137 v talnem sedimentu giblje od 1,6 Bq/kg v Pesju do 2,4 Bq/kg v Jesenicah na Dolenjskem. Pri meritvah IRB stroncij v talnih sedimentih ni bil merjen, razen na lokaciji Podsused pri Zagrebu, kjer je bila povprečna vrednost <0,5 Bq/kg. Povprečne vrednosti, ki jih je izmeril ZVD, pa so bile <0,2 Bq/kg. Vsebnosti stroncija v talnem sedimentu so tako primerljive z rezultati meritev iz predhodnih let. Vsebnosti stroncija v talnih sedimentih so značilno 10-krat nižje kot vsebnosti cezija. Povprečne letne koncentracije Cs-137 v ribah so od 0,03 Bq/kg do 0,06 Bq/kg, povprečne letne koncentracije Sr-90 v ribah pa so bile od 0,06 Bq/kg do 0,15 Bq/kg, kar je podobno kot v preteklih letih. Drugi umetni radionuklidi, ki so prisotni v tekočinskih izpustih NEK (Mn-54, Cs-134, Co-58, Co-60, Ag-110m, Xe-133), v letu 2012 v okolju niso bil zaznani na nobeni lokaciji. Izmed naravnih radionuklidov smo v letu 2012 izmerili radionuklide K-40 in izotope iz uranove (U-238, Ra-226, Pb-210) in torijeve razpadne verige (Ra-228 in Th-228). Vsebnosti U-238 v nefiltrirani vodi v letu 2012 so bile okrog 10 Bq/m3 (v letu 2010 5 Bq/m3, v letu 2011 20 Bq/m3) in Ra-228 okrog 1 Bq/m3. Povprečne letne koncentracije K-40 v Savi so bile 47 Bq/m3 v Krškem, 46 Bq/m3 v Brežicah in 58 Bq/m3 v Jesenicah na Dolenjskem. V Savi je bil izmerjen tudi kozmogeni Be-7. 2) Vodovodi in črpališča Najvišje vrednosti H-3 so bile v letu 2012, podobno kot v prejšnjih letih, izmerjene v črpališčih Brege, Drnovo in Spodnji Stari Grad - krško vodno oskrbovalno območje. Letno povprečje v črpališču Brege je bilo (928 ± 34) Bq/m3, najvišja mesečna vrednost pa je bila izmerjena decembra (1 082 ± 102) Bq/m3 (v letu 2011 januarja (1 872 ± 163) Bq/m3). Izmerjeni letni povprečji tritija v črpališčih Drnovo in Spodnji Stari Grad sta bili (888 ± 33) Bq/m3 in (941 ± 37) Bq/m3. Povprečna letna koncentracija tritija v krškem vodovodu je tudi do 70 % nižja kot v črpališčih, podobno kot v letu 2011. Letno povprečje tritija v vodovodu Brežice je bilo (131 ± 28) Bq/m3, v okviru negotovosti in stresanja podatkov, enako kot v letu 2011, v črpališču Brežice - Glogov Brod pa (89 ± 17) Bq/m3. V krškem vodovodu (bencinski servis Petrol) je bila izmerjena povprečna vrednost (850 ± 100) Bq/m3, na bencinskem servisu Petrol v Brežicah pa je bila vrednost manjša od meje detekcije (<125) Bq/m3. Kot referenčno vrednost lahko vzamemo dolgoletno povprečje koncentracije tritija v ljubljanskem vodovodu, (1 105 ± 510) Bq/m3, ki se meri okviru republiškega radiološkega nadzora pitne vode. V letu 2012 je bila izmerjena koncentracija H-3 v ljubljanskem vodovodu (627 ± 78) Bq/m3. Letno povprečje koncentracije H-3 v vrtini E1 je bilo (1 285 ± 104) Bq/m3, v vrtini VOP-4 v Vrbini pa (6 000 ± 2 500) Bq/m3, pri čemer so bile v vrtini E1 izmerjene najvišje vrednosti (1 510 ± 210) Bq/m3 v tretji četrtini leta, v vrtini VOP-4 pa aprila in novembra, in sicer (32 165 ± 2 530) Bq/m3, in (10 611 ± 1 530) Bq/m3. Največji tekočinski izpust H-3 iz NEK v letu 2012 je bil marca (43 % letnega izpusta), manjši pa oktobra in novembra. Celotni letni izpust H-3 v letu 2012 pa je bil 37 % letne omejitve 45 TBq. Primerjava z podatki iz leta 2011 pokaže, da je izmerjeno povprečje v vrtini E1 v okviru merske negotovosti enako, vendar nižje za 19 % kot v letu 2010, 23 % kot v letu 2009 in 10 % kot v letu 2008. Po drugi strani koncentracija H-3 v vrtini VOP-4 kaže odmike od povprečne vrednosti v mesecih največjih izpustov, v drugih mesecih pa je v okviru merske negotovosti enaka kot v vrtini E1 po posameznih mesecih. Vrtina Medsave kaže enaka nihanja v koncentraciji H-3 po mesecih kot vrtina VOP-4, le povprečna koncentracija tritija v Medsavah je nižja, (3 115 ± 900) Bq/m3. Povprečna letna koncentracija H-3 v vodi iz črpališča Šibice na Hrvaškem je bila (1 055 ± 232) Bq/m3. Letno povprečje stroncija v krških črpališčih in vodovodu je bilo (0,7 ± 0,3) Bq/m3, v brežiškem vodovodnem sistemu pa <0,3 Bq/m3. Izmerjena vsebnost Sr-90 v ljubljanskem vodovodu je bila (0,48 ± 0,1) Bq/m3 , medtem ko je koncentracija Sr-90 v ljubljanskem vodovodu od leta 2002 od 0,4 Bq/m3 do 1,5 Bq/m3. Nekoliko višja vrednost letnega povprečja Sr-90 v primerjavi z vrednostmi v krških in brežiških črpališčih je bila izmerjena v vrtini E1 (znotraj ograje NEK) (2,9 ± 0,6) Bq/m3, vrtini v Medsave na Hrvaškem (2,6 ± 0,1) Bq/m3 in tudi v črpališču Šibice na Hrvaškem (3,0 ± 0,1) Bq/m3. Nobena od teh vrednosti se bistveno ne odmika od podatkov iz leta 2011 ali prejšnjih let. V mesečnih ali četrtletnih vzorcih Cs-137 na vseh vzorčevalnih mestih v Krškem in Brežicah ter tudi na Hrvaškem ni bil zaznan v pitni vodi ali pa je bil določen pod mejo kvantifikacije. Podobno kot v prejšnjih letih, radioaktivni izotop joda, I-131 ni bil zaznan v nobenem izmed vzorcev iz krškega in brežiškega vodovodnega sistema, kot tudi ne v vzorcih vrtin E1 v NEK ali Medsave na Hrvaškem. Vsebnosti naravnega izotopa K-40 so bile izmerjene na vseh vzorčevalnih mestih. V krških črpališčih in vodovodu Brege, Drnovo in Spodnji Stari Grad je bila letna povprečna koncentracija K-40 (61 ± 18) Bq/m3, v brežiškem vodno oskrbovalnem sistemu pa (24 ± 2) Bq/m3. V vrtini E1 je letno povprečje okrog 131 Bq/m3. Za vsa vzorčevalna mesta krškega in brežiškega vodovoda ter vrtino E1 NEK velja, da so letna povprečja naravnega U-238 nizka, najvišje letno povprečje je bilo izmerjeno v vrtini E1, in sicer (4 ± 1) Bq/m3. Povprečne letne koncentracije Ra-226 na istih lokacijah se gibljejo od 0,8 Bq/m3 (vodovod Brežice) do 3,4 Bq/m3 (vodovod Krško). Koncentracija Pb-210 je bila od 0,8 Bq/m3 v vodovodu Brežice do 4,8 Bq/m3 v vodi iz črpališča Brežice. V Ljubljani je bila koncentracija Pb-210 pod mejo kvantifikacije. Za Ra-228 se letna povprečja gibljejo med 0,5 Bq/m3 (črpališče Brežice) do 1,6 Bq/m3 (vrtina E1 NEK). Koncentracije Th-228 se gibljejo med 0,2 Bq/m3 (Spodnji Stari Grad) in 0,6 Bq/m3 (vrtina E1 NEK). Be-7 je bil občasno detektiran v vseh črpališčih in vodovodih v Krškem in Brežicah. Koncentracija Be-7 je bila od 1 do 2 Bq/m3. 3) Padavinski in suhi usedi Padavinski režimi v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani so si med seboj podobni; po pričakovanjih se nekoliko razlikuje le ljubljanski padavinski vzorec. Največ padavin je padlo v Ljubljani (1 339 mm). V Krškem, Bregah in Dobovi je padla zelo podobna količina padavin, v povprečju 1 054 mm. Razlika med njimi je največ 6 %. Največ dežja je padlo jeseni, najmanj v marcu. Leto 2012 je bilo sicer glede letne količine padavin povprečno leto. Letne padavine v Ljubljani so bile le 2 % nižje od tridesetletnega povprečja. Koncentracije tritija v padavinskih vzorcih so se v letu 2012 gibale med najnižjo izmerjeno vrednostjo 444 Bq/m3 v Ljubljani in navišjo vrednostjo 2 610 Bq/m3 v Bregah. Letne povprečne vsebnost H-3 v padavinah v Bregah in Krškem so bile 1,7 kBq/m3 in 1,3 kBq/m3, v Dobovi in Ljubljani (referenčna lokacija) pa 1,0 kBq/m3 in 0,71 kBq/m3, kar so približno enake vrednosti, kot jih izmerijo v drugih državah. Najvišje mesečne koncentracije so bile izmerjene v Bregah in Krškem maja ((2,6 ± 0,2) kBq/m3 in aprila (1,8 ± 0,1) kBq/m3), v Ljubljani pa v juliju (1,1 ± 0,1) kBq/m3. V letu 2012 so bili zračni izpusti tritija nekoliko višji kot leto poprej zaradi remonta v aprilu in maju 2012. Celoletna izpuščena aktivnost H-3 v letu 2012 je bila 9 TBq, v letu 2011 pa 5 TBq. Koncentracije tritija v padavinah se vseeno niso povečale: povprečna koncentracija tritija v 2011 je bila 1 970 Bq/m3, v 2012 pa 1 673 Bq/m3. Maksimumi padavin namreč se skladajo z največjimi zračnimi izpusti. Najvišja koncentracija Sr-90 v padavinah je bila izmerjena v vzorcu iz Dobove v januarju 3,7 Bq/m3, v 21 vzorcih oziroma v 58 % primerov so bile izmerjene vrednosti pod mejo kvantifikacije. V Krškem je bilo takih vzorcev kar devet. Vrednosti celotnega mesečnega padavinskega useda Sr-90 na posameznih lokacijah se gibljejo med nič in (0,12 ± 0,02) Bq/m2 in ne kažejo korelacije s količino padavin. Najvišja koncentracija Cs-137 je bila ugotovljena za marčni vzorec v Bregah, (8,1 ± 3,0) Bq/m3, vendar je treba poudariti, da je tudi negotovost meritve zelo visoka zaradi majhne količine vzorca. Visoko koncentracijo lahko najverjetneje pripišemo resuspenziji prašnih delcev s tal. Tudi zračni izpusti Cs-137 so bili v prvi polovici leta komaj zaznavni. Podobni rezultati so bili poročani skoraj vsako leto od leta 2002 naprej, navadno ob majhnih količinah vzorcev. Za kar 37 vzorcev oziroma 77 % primerov so bile izmerjene vrednosti pod mejo detekcije. Najvišje vrednosti padavinskega useda za Cs-137 so bile izmerjene v februarju 2012 na vseh treh lokacijah v okolici NEK od 0,05 Bq/m2 v Krškem do 0,12 Bq/m2 v Dobovi. Podatki o plinskih izpustih za Cs-137 iz NEK v tem času so skoraj desetkrat manjši kot maja, ko v padavinskem usedu cezija ni bilo mogoče zaznati na nobeni lokaciji. Najvišji letni used je bil zaznan v Dobovi, kjer se pojavi tudi drugi lokalni maksimum v septembru, obremenjen z veliko mersko negotovostjo. Usedi so bili za vsaj red velikosti nižji kot v letu 2011 zaradi globalnega onesnaženja po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem. 4) Zrak Od umetnih radionuklidov sta bila v letu 2012 v aerosolih zaznana le Cs-137 in Sr-90, ki sta v okolju posledica globalne kontaminacije, medtem ko je prispevek NEK nemerljiv glede na modelne ocene. Izmerjene povprečne vsebnosti Cs-137 na posameznih merilnih mestih v okolici NEK so na ravni večletnega povprečja (1 ^Bq/m3). Izmerjene vrednosti Cs-137 so primerljive z vrednostmi na lokacijah v okviru nadzora radioaktivnosti v Republiki Sloveniji. Specifične meritve Sr-90 so potekale le v Dobovi, izmerjene specifične aktivnosti pa so nizke, med 0,41 in 0,68 ^Bq/m3. Koncentracija radioaktivnega joda I-131 v zraku je bila v letu 2012 pod mejo detekcije v vseh vzorcih oglenih (plin) in aerosolnih filtrov (delci). Meritve naravnih radionuklidov v aerosolih v vzorcih iz okolice NEK, kažejo prisotnost radionuklidov, ki jih izmerimo v okviru nadzornih meritev tudi na drugih mestih v Sloveniji. Pri tem velja, da se vrednosti Be-7 in Pb-210 dobro ujemajo na vseh merilnih mestih v okolici NEK in Ljubljani, ki je referenčno mesto, ter delno tudi z drugimi lokacijami po Sloveniji. Pri drugih naravnih radionuklidih (izotopi uranove in torijeve razpadne verige ter radioaktivni kalij) so razlike med posameznimi merilnimi mesti v okolici NEK nekaj večje, a še vedno v okviru merilnih negotovosti in pričakovanih odmikov, kar je posledica večje resuspenzije na obdelovanih kmetijskih površinah. 5) Zunanja izpostavljenost sevanju Zunanje sevanje Letni okoljski dozni ekvivalent H*(10) v okolici NEK, ki je bil izmerjen s TL-dozimetri, se giblje med 0,600 mSv in 1,036 mSv, pri čemer je bila povprečna vrednost (0,806 ± 0,094) mSv na leto. Na ograji NEK so bile izmerjene vrednosti med 0,508 mSv in 0,616 mSv na leto in povprečna vrednost (0,580 ± 0,033) mSv na leto. Meritve s TL-dozimetri po Sloveniji so dale povprečno vrednost okoljskega doznega ekvivalenta (0,881 ± 0,152) mSv na leto. Letni dozni ekvivalent zaradi zunanjega sevanja v zadnjem desetletju v okolici NEK v povprečju statistično fluktuira za ±10 % v okviru merske negotovosti. Dozimetri na Hrvaškem so v okviru natančnosti dali enako povprečno vrednost kot dozimetri v okolici NEK (0,845 ± 0,134) mSv. Meritev H*(10) s kontinuirnimi merilniki MFM je v letu 2012 dala povprečno vrednost (0,69 ± 0,08) mSv na leto, kar je 14 % pod vrednostjo, dobljeno s TL-dozimetri. Primerjava povprečij rezultatov meritev na lokacijah Brege, Gornji Lenart, Krško, Leskovec, Pesje, Spodnji Stari Grad, Vihre in NEK, kjer se opravljajo meritve s TLD in MFM, pokaže veliko boljše ujemanje: v letu 2012 je bil povprečni letni okoljski dozni ekvivalent H*(10) za te lokacije, izmerjen s TLD, (0,73 ± 0,07) mSv v razponu od 0,58 mSv do 0,80 mSv, medtem ko je bil povprečni letni okoljski dozni ekvivalent H*(10), izmerjen z MFM, (0,71 ± 0,05) mSv v razponu od 0,65 mSv do 0,80 mSv. Za TLD in MFM, ki sta pri meteorološki postaji Reaktorskega centra IJS v Brinju, smo ugotovili zelo dobro ujemanje med mesečnimi izmerki. Tako je u-preskus za mesečne izmerke med TLD in MFM med 0,73 in 1,31, Pearsonov korelacijski koeficient pa 0,73, kar pomeni dobro ujemanje oziroma korelacijo. Zemlja Meritve vzorcev zemlje so pokazale le prisotnost globalnih izotopov Cs-137 in Sr-90. Koncentracije Sr-90 v letu 2012 so v razponu od 0,47 Bq/kg v Kusovi Vrbini v globini 15-30 cm do 2,2 Bq/kg v globini 10-15 cm v neobdelani zemlji v Gmajnicah. V Kusovi Vrbini in Ameriki je globinski profil za leto 2012 kvalitativno in kvantitativno zelo podoben profilu, ki je bil izmerjen v prejšnjih letih. Koncentracije Cs-137 v zemlji so od 2,2 Bq/kg v globini 5-10 cm v Kusovi Vrbini do 120 Bq/kg v globini 5-10 cm v neobdelani zemlji v Gmajnicah. Na lokaciji Amerika je opazen premik maksimuma k večjim globinam, na lokaciji Kusova Vrbina pa je koncentracija v globini 15-30 cm precej nižja kot je bila izmerjena prejšnja leta. To je lahko posledica premika Cs-137 v globlje plasti ali drugačne porazdelitve depozita na mikrolokaciji, kar bo mogoče ugotoviti na podlagi meritev v naslednjih letih. Povprečni usedi Cs-137 (do globine 15 cm), izmerjeni v letu 2012 v Gmajnicah, Trnju in Ameriki, so bili (8,2 ± 0,3) kBq/m2, (0,66 ± 0,03) kBq/m2 in (4,7 ± 0,2) kBq/m2. Te vrednosti so primerljive z usedom do globine 15 cm, ki se določa v okviru nadzora radioaktivnosti v okolju v Sloveniji v letu 2012 (od 2 kBq/m2 v Murski Soboti do 10,4 kBq/m2 v Kobaridu). Tudi izračunani usedi Sr-90 za lokacije vzorčevanja zemlje v okolici NEK, ki so od 0,08 kBq/m2 v Kusovi Vrbini do 0,21 kBq/m2 v Gmajnicah, so primerljivi z rezultati, dobljenimi drugod po Sloveniji, in so med 0,06 kBq/m2 v Murski Soboti do 0,38 kBq/m2 v Kobaridu. Izmerjene vrednosti povprečnih usedov v okolici NEK in po Sloveniji v zadnjih treh letih ne nihajo zaznavno. Rezultati meritev koncentracij naravnih radionuklidov v zemlji (K-40, U-238, Ra-226, Ra-228, Th-228) se ujemajo s povprečnimi koncentracijami, ki jih za države južne Evrope navaja UNSCEAR [38]. Meritve tudi niso pokazale odvisnosti koncentracij radionuklidov od globine, razen za Pb-210 (višja koncentracija na površini je posledica spiranja iz atmosfere). Podobno velja za Be-7. 6) Hrana Cs-137 in Sr-90 sta edina umetna radionuklida, ki sta bila izmerjena v vzorcih hrane. Cs-137 je bil v letu 2012 detektiran v mesu in mleku, v hrani rastlinskega izvora pa v korenju, kolerabi, rdeči pesi, redkvicah, zeleni solati, zelju, blitvi, peteršilju, brokoliju, pšenici, koruzi, hruškah, jagodah, jabolkih, rdečem in belem vinu. V letu 2012 je bila poskusno vzorčevana tudi divjačina. Izmerjena specifična aktivnost Cs-137 v divjačini je bila (6,1 ± 0,3) Bq/kg. Povprečna specifična aktivnost Cs-137 v hrani v letu 2012 je z upoštevanjem divjačine <2,0 Bq/kg, brez upoštevanja divjačine pa <0,1 Bq/kg, kar je primerljivo z vrednostjo v letu 2011, (0,025 ± 0,007) Bq/kg. Najvišja koncentracija Cs-137 v vzorcih hrane živalskega izvora, brez upoštevanja divjačine, je bila detektirana v svinjskem mesu (0,13 ± 0,05) Bq/kg, v hrani rastlinskega izvora je bila v letu 2012 najvišja vsebnosti Cs-137 izmerjena v pšenici (0,12 ± 0,09) Bq/kg. Povprečna izračunana specifična aktivnost sevalca beta Sr-90 v hrani je bila v letu 2012 <0,4 Bq/kg. Najvišje specifične aktivnosti Sr-90 so bile izmerjene v zelenjavi, in sicer v repi (0,61 ± 0,05) Bq/kg. V hrani je bila določena tudi specifična aktivnost naravnih radionuklidov, pri čemer so bile dobljene naslednje vrednosti: za K-40 (89 ±36) Bq/kg z najvišjo vrednostjo v blitvi (159 ± 4) Bq/kg, za Pb-210 <1,5 Bq/kg z najvišjo izmerjeno koncentracijo v peteršilju (2,3 ± 0,2) Bq/kg, za U-238 <1,2 Bq/kg z najvišjima izmerjenima koncentracijama v feferonih (2,3 ± 0,3) Bq/kg in črni redkvi (2,0 ± 0,2) Bq/kg, za Ra-226 <0,4 Bq/kg z najvišjo koncentracijo detektirano v bezgu (0,9 ± 0,3) Bq/kg, za Ra-228 <0,2 Bq/kg z najvišjo vrednostjo v peteršilju (0,19 ± 0,02) Bq/kg, za Th-228 <0,14 Bq/kg, z najvišjo koncentracijo izmerjeno v peteršilju (0,27 ± 0,03) Bq/kg in Be-7 6,3 Bq/kg z najvišjo vrednostjo (25 ± 0,8) Bq/kg. Specifična aktivnost C-14 je bila v okolici NEK izmerjena v jabolkih, koruzi, oljni repici, kodrolistnem ohrovtu (raštika), ječmenu in pšenici, in sicer v juniju (po remontu) in v septembru. V juniju so bile povprečne vsebnosti C-14 v živilih, vzorčevanih v notranjem krogu, (275 ± 12) Bq na kilogram ogljika, v zunanjem krogu (263 ± 13) Bq na kilogram ogljika ter na kontrolni točki v Dobovi (236 ± 3) Bq na kilogram ogljika. V septembru pa so bile vrednosti na vseh točkah nižje, in sicer v notranjem krogu za 5,4 %, v zunanjem krogu za 10,4 % in na kontrolni točki za 3.4 %. DISKUSIJA H-3 Podobno kot v preteklih letih, je v tekočinskih izpustih v reko Savo po aktivnostih prevladoval H-3. Podatki o meritvah tekočih efluentov kažejo, da so tekoči izpusti H-3 v letu 2012 (16,6 TBq) bili 4-krat višji kot v letu 2011, a podobni kot v letu 2010, ko je bila izpuščena aktivnost H-3 v reko Savo 22 TBq. Najvišji mesečni izpust H-3 je bil 7,1 TBq v marcu. Izmerjene vrednosti drugih umetnih radionuklidov (Cs-137, Sr-90 in drugi) v tekočinskih izpustih so bile vsaj za pet velikostnih redov nižje. Izračuni prirastka koncentracije H-3, ki so bili narejeni na osnovi podatkov o količini H-3 v tekočih efluentih, kažejo dobro ujemanje z merskimi podatki iz Brežic, tako po velikosti kot tudi časovni odvisnosti, pri čemer je bil izmerjeni povprečni letni prispevek koncentracije H-3 zaradi vpliva NEK na odvzemnem mestu v Brežicah (4,7 ± 2) kBq/m3, kar je bistveno več kot v letu 2011 in podobno letom 2005, 2007 in 2010. Ocenjeno razredčitveno razmerje DR v Brežicah je 1,6 ± 0,7. Neposredna povezava med izpusti H-3 in koncentracijo H-3 v podtalnici je razvidna pri podatkih iz vrtine VOP-4 in vrtine Medsave, kjer se najvišje izmerjene vrednosti časovno ujemajo z večjimi izpusti iz NEK. Letno povprečje koncentracije H-3 v vrtini VOP-4 je bilo (6 ± 3) kBq/m3. V času remonta v mesecu aprilu je bila tudi najbolj povišana koncentracija tritija v VOP-4 32 kBq/m3. Opazno je bila povišana tudi koncentracija H-3 v vrtini Medsave na Hrvaškem, kjer je bila največja izmerjena koncentracija (9,3 ± 0,8) kBq/m3 tudi v mesecu marcu. Izmerjene povprečne letne koncentracije H-3 v vodi iz drugih črpališč, vodovodov in zajetij so neposredno primerljive z letom 2011 oz. preteklimi leti, kar pomeni, da je vpliv NEK-a na pitno vodo zanemarljivo majhen. I-131 Kratkoživi I-131 je občasno prisoten v tekočih izpustih NEK, vendar v tekočih izpustih v zadnjih dveh letih ni bil zaznan. Zato lahko izmerjene koncentracije v reki Savi, ki so podobne tistim v drugih rekah v Sloveniji, pripišemo uporabi I-131 v medicini. Cs-137, Sr-90/Sr-89, Cs-134 Aktivnosti Cs-137, Sr-90/Sr-89 so bile v letu 2012 v tekočih izpustih nižje (dejansko Sr-90, ker Sr-89 v izpustih ni bil zaznan) oziroma približno enake (Cs-137) kot v letu 2011. Ker gre za radionuklida, ki sta del globalne kontaminacije, sta povsod prisotna in ne moremo direktno dokazati njihovega porekla. Tako iz meritev na reki Savi ne moremo ugotoviti prisotnosti Cs-137 ali Sr-90, ki bi izviral iz NEK. Meritve zadnjih let kažejo težnjo zmanjševanja vsebnosti, kar je naravna posledica radioaktivnega razpada radionuklidov. Vpliva tekočinskih emisij Cs-137 in Sr-90 v letu 2012 na pitno vodo v okolici NEK ni bilo zaznati. Tako so bile najvišje vsebnosti Sr-90 v vodi od 1,2 Bq/m3 v Drnovem do 1,9 Bq/m3 v Spodnjem Starem Gradu. Korelacija padavinskega useda za H-3 s količinami padavin je dobra, medtem ko za koncentracije in količine padavin ni ujemanja. Trend padanja koncentracije H-3 se nadaljuje, kar se lepo vidi predvsem za referenčno lokacijo v Ljubljani. Zmanjševanje koncentracije tritija v ozračju je posledica razpada antropogenega tritija iz obdobja nadzemnih jedrskih poskusov in njegovega odlaganja v oceane in površinske vode. Vrednosti in trend so primerljivi z rezultati za Dunaj, Zagreb in druga bližnja mesta. Medtem ko Dobova dokaj dobro sledi referenčnim vrednostim, v Krškem in Bregah pa opazimo nepravilen vzorec. Korelacija med izpusti H-3 in okoljskimi vrednostmi je v 2012 izrazita za zimsko-jesensko obdobje za vsa tri vzorčevalna mesta, če od padavinskega useda odštejemo referenčni ljubljanski used. Prispevek tritija iz elektrarne je namreč istega velikostnega reda kot tritij, ki je že v zraku od prej in je potrebno upoštevati njegovo sezonsko variabilnost in ga obravnavati kot ozadje. Za spomladansko-poletno obdobje povezave ni videti. Situacija v letu 2011 je bila nekoliko drugačna in kaže na to, da so te korelacije močno odvisne od padavinskega režima oziroma časovne odvisnosti izpustov in padavin. Medtem ko je tritij praktično edini radionuklid, ki ga v okolici NEK lahko deloma pripišemo izpustom jedrske elektrarne, obenem pa na globalni ravni (še) nimamo (ponovnih) stabilnih naravnih vrednosti, je stanje pri drugih umetnih radionuklidih nekoliko drugačno. V splošnem lahko rečemo, da je stanje v Ljubljani in v okolici NEK precej podobno, razmerja med radionuklidi so praktično enaka, kar pomeni, da izmerjenih radionuklidov v splošnem ne moremo pripisati jedrski elektrarni. Modelni izračun pokaže, da so izračunane povprečne koncentracije Cs-137 tudi v primeru najvišje izračunane mesečne koncentracije več velikostnih razredov pod orientacijsko detekcijsko mejo (približno 1 ^Bq/m3), ki jo dosežemo pri meritvah aerosolov. Iz tega lahko sklenemo, da izmerjene povprečne mesečne koncentracije Cs-137, nekaj ^Bq/m3, na aerosolnih filtrih v okolici NEK niso posledica izpustov iz NEK, temveč posledica resuspenzije Cs-137 iz zemlje, kar je posledica černobilske nesreče in poskusnih jedrskih eksplozij v 50. in 60. letih dvajsetega stoletja. Za meritve zunanjega sevanja v Sloveniji je v vseh primerih značilno izrazito zmanjševanje letnega okoljskega ekvivalenta, predvsem v prvih letih po černobilski nesreči (1986). Vzrok je razpad usedlih kratkoživih sevalcev gama, ki so v začetnem obdobju največ prispevali k zunanjemu sevanju, in prodiranje Cs-137 v globino. V zadnjih desetih letih, ko je v okolju le še Cs-137, lahko upadanje pripišemo radioaktivnemu razpadu Cs-137 (njegova aktivnost se zmanjšuje za 2,3 % na leto). Prispevek Cs-137 k letnemu okoljskemu doznemu ekvivalentu lahko ocenimo na 0,13 mSv, kar se dobro ujema z oceno prispevka Cs-137 k letnemu okoljskemu doznemu ekvivalentu iz zemlje za lokacijo Gmajnice in je 0,05 mSv. Od 1992 do 2012 so bili povprečni letni okoljski dozni ekvivalenti v Sloveniji višji od tistih v okolici NEK. Razlog je najverjetneje v večji pestrosti točk v programu nadzora radioaktivnosti v RS, ki vključuje tudi lokacije, kjer zaradi konfiguracije zemljišča, sestave tal ali večje nadmorske višine pričakujemo višje ravni sevanja. Povprečen letni okoljski dozni ekvivalent v okolici NEK je za tretjino višji od tistega na ograji NEK. Razliko pripisujemo prodnatim tlem (odstranjena plast zemlje) in zaščitnemu delovanju zgradb ter asfaltiranih površin znotraj ograje NEK, ki slabijo zunanje sevanje naravnih izotopov iz zemljišča. Neposredni vpliv sevanja iz elektrarniških objektov na ograji ni merljiv. Vrednosti letnih doz TLD na Hrvaškem so bile v preteklosti sistematično višje od tistih v Sloveniji. Predlanskim pa je prišlo do zamenjave izvajalca meritev, v letu 2010 pa so se po večini spremenile tudi mikrolokacije ali pa so bili dozimetri prestavljeni na ustreznejša mesta. Tako se od leta 2010 povprečni letni okoljski dozni ekvivalent, izmerjen s TLD na Hrvaškem, ujema s tistim, ki je bil izmerjen s TLD v okolici NEK, in se sistematsko ne odmika od doz, izmerjenih po Sloveniji. Vzorčevanje zemlje poteka na poplavnih področjih tako, da sta usedanje iz zraka in poplavljanje prenosni poti, po katerih lahko izpusti NEK dosežejo mesta vzorčevanja. Nekoliko višja vrednost useda Cs-137 do globine 30 cm pri pomladanskem vzorcu v Gmajnicah in nižji vrednosti v pomladanskem in jesenskem vzorcu iz Kusove Vrbine glede na trend iz prejšnjih let kažejo na posebnosti mikrolokacije, kjer je potekalo vzorčevanje. Razlog za to bi lahko bil bolj zapleten mehanizem migracije nanosa na mikrolokaciji, saj očitno ni korelacije niti na zelo bližnjih mestih vzorčevanja. Eden izmed mogočih vzrokov je vpliv prednostnih smeri toka vode v zemeljski ruši, ki lahko bistveno spremeni pričakovano porazdelitev radionuklidov v zemlji tudi na bližnjih lokacijah. Dodaten argument za takšno sklepanje je potek globinske porazdelitve za leto 2012 pri Sr-90, ki kaže podobne značilnosti. Vsebnost Cs-137 in Sr-90/Sr-89 v hrani je posledica prisotnosti omenjenih radionuklidov v zemlji in delno useda na vegetacijo med rastjo. Koncentracije z leti sicer nihajo, vendar se po černobilski nesreči zmanjšujejo in so pri nekaterih vrstah hrane (npr. mleko) že na ravni pred nesrečo. Primerjava vrednosti iz okolice NEK s tistimi iz drugih krajev Slovenije pokaže, da so koncentracije tako Cs-137 kot Sr-90 v hrani živalskega porekla v nekaterih krajih tudi za velikostni red višje kot v okolici NEK. To velja na primer za mleko iz okolice NEK, ki ima podobno koncentracijo Cs-137 kot mleko v Ljubljani in za velikostni red nižjo kot v Kobaridu. Vsebnost Sr-90 v svinjskem mesu iz okolice NEK so pod mejo detekcije, ki pa je presežena v Dutovljah. Naravni radionuklidi Izmerjene aktivnosti naravnih radionuklidov (uranova in torijeva veriga, K-40, Be-7) se ne razlikujejo bistveno od vrednosti, izmerjenih v drugih krajih Slovenije, in vrednosti, ki jih podaja literatura. To velja tako za reko Savo, podtalnice, vodovode in usede kot za zrak in hrano. Prav tako velja, da so vrednosti primerljive z vrednostmi iz preteklih let. C-14 C-14 je sicer kozmogeni radionuklid, vendar je prisoten tudi v plinastih efluentih NEK-a in prispeva k povečanju koncentracije C-14 v zraku. Od leta 2006 potekajo na ograji NEK meritve C-14 v atmosferskem CO2, ki so pokazale, da je predvsem med remontom vsebnost C-14 lahko višja tudi za več kot 200 % od običajne vrednosti. C-14 se predvsem vgrajuje v rastline in v tej obliki vstopa v prehrambno verigo. Meritve v vzorcih hrane so v preteklih letih pokazale (primerjava vzorcev iz okolice NEK in Dobove), da dodatni C-14 iz NEK poveča koncentracijo C-14 v rastlinah predvsem takrat, ko remont (večji izpusti) poteka neposredno pred oziroma med vegetacijo. Ker je remont 2010 potekal v oktobru, v letu 2011 pa ga ni bilo, tudi na vzorcih, pridobljenih v prvi polovici leta 2011, ni mogoče z zanesljivostjo ugotoviti pomembnejših razlik v vsebnosti C-14 med neposredno okolico NEK in kontrolno lokacijo v Dobovi. V juniju leta 2012 so bile izmerjene koncentracije C-14 v rastlinstvu, vzorčevanem v notranjem krogu NEK, za 14,3 % večje od vrednosti, izmerjene v Dobovi, v septembru pa za 12,6 %, kar kaže na povečanje vsebnosti C-14 v rastlinstvu, kadar se remont opravlja v vegetacijski sezoni. V letu 2012 je bil remont v aprilu in maju. Izredne meritve v preteklih letih so potrdile tudi prisotnost C-14 v tekočinskih efluentih. Aktivnost C-14 je vsaj 4 velikostne rede nižja kot pri tritiju. Vpliva C-14, ki je posledica tekočih efluentov NEK, na referenčno skupino prebivalstva ne moremo ovrednotiti, ker se meritve C-14 v okviru obratovalnega nadzora izvajajo samo v plinastih efluentih. OCENA VPLIVOV Tekočinski izpusti Ob normalnem delovanju jedrske elektrarne so koncentracije izpuščenih radionuklidov v okolju znatno pod detekcijskimi mejami. Zato njihov vpliv na človeka in okolje posredno ovrednotimo iz podatkov o izpustih v ozračje in o tekočinskih izpustih. Z uporabo modelov, ki opisujejo razširjanje radionuklidov po raznih prenosnih poteh v okolju, pa se ocenjuje izpostavljenost prebivalstva. Za tekočinske izpuste je bil razvit model, ki kot referenčno skupino prebivalstva upošteva ribiče in njihove otroke, ki lovijo 350 m nizvodno od jeza NEK, preživijo določen čas na obrežju in uživajo savske ribe. Modelni izračun, ki temelji na tekočinskih izpustih, podatkih o letnem pretoku reke Save in upoštevajoč značilnosti omenjene referenčne skupine, je pokazal, da najvišja efektivna doza zaradi izpustov v reko Savo v letu 2012 ni presegla 0,2 ^Sv na leto (zadrževanje na obrežju in ingestija rib). Pri tem so najpomembnejši prispevki Co-58 in Co-60 (zunanja izpostavitev, 98 %) ter H-3 in Cs-137 (ingestija rib, predvsem H-3 73 %). Pri pitju savske vode, kar je malo verjetna prenosna pot, bi bil dominanten prispevek H-3. Atmosferski izpusti Pri ovrednotenju vpliva atmosferskih izpustov upoštevamo naslednje skupine radionuklidov: - žlahtni plini, ki so izključno pomembni za zunanjo izpostavitev ob prehodu oblaka; - čisti sevalci beta, kot sta H-3 in C-14, ki sta biološko pomembna le v primeru vnosa v organizem predvsem zaradi inhalacije, izotop C-14 pa tudi zaradi rastlinske prenosne poti; - sevalci beta/gama v aerosolih (izotopi Co, Cs, Sr itd.) s prenosnimi potmi: inhalacija, zunanje sevanje iz useda, ingestija na rastline usedlih radionuklidov; - izotopi joda v raznih fizikalnih in kemijskih oblikah, pomembnih pri inhalaciji ob prehodu oblaka in zaradi vnosa v telo z mlekom. Tabela A prikazuje ovrednotenje emisij z modelnim izračunom razredčitvenih koeficientov v ozračju za leto 2012 in za posamezne skupine radionuklidov za najpomembnejše prenosne poti. Razredčitvene faktorje za zunanje sevanje iz oblaka in inhalacijo od leta 2007 ocenjujemo z Lagrangeevim modelom (ki je bolj realističen, saj upošteva značilnosti terena in večji nabor meteoroloških spremenljivk). Prispevek sevanja iz useda je bil do leta 2010 ocenjen z Gaussovim modelom, po letu 2011 pa prav tako z Lagrangeevim modelom. Ocena za imerzijo v letu 2012 je višja kot v letu 2011 zaradi večjih emisij Ar-41 in ksenonovih izotopov (remont), ocena za inhalacijo pa prav tako nekoliko višja (doza je predvsem posledica izpustov H-3). Meritve C-14 so bile v letu 2012 izvedene na vzorcih jabolk, koruze, oljne repice, kodrolistnega ohrovta (raštika), ječmena in pšenice na Institutu Ruder Boškovic v Zagrebu. Ocenjena letna efektivna doza zaradi ingestije C-14 je bila 0,29 ^.Sv, kar lahko pripišemo zračnim izpustom iz NEK po remontu, ki je bil ravno med vegetacijo. Ugotavljamo, da so bili vsi načini izpostavitev prebivalstva zanemarljivi v primerjavi z naravnim sevanjem, doznimi omejitvami in avtoriziranimi mejami. Tabela A: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) v naselju Spodnji Stari Grad zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2012 Način izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Letna doza (mSv) zunanje sevanje - imerzija (oblak) - sevanje iz useda - žlahtni plini (Ar-41, Xe-131m) - aerosoli (Cs-137, Co-58, Co-60) 7,0E-6 <2E-12 inhalacija oblak H-3 5,4E-6 ingestija rastlinska hrana C-14 2,9E-4 Primerjava s preteklimi leti Na sliki A je predstavljen seštevek ocenjenih letnih efektivnih doz posameznih referenčnih skupin zaradi emisij NEK od leta 2004 do leta 2012. Posebej je označena avtorizirana letna meja 50 ^Sv. Posamezni prispevki so predstavljeni v tabeli C, pri čemer je treba poudariti, da gre za različne skupine prebivalstva in je zato seštevek samo groba ocena letne efektivne doze. S slike A pa je razvidno, da se vpliv izpustov iz NEK na prebivalstvo z leti znižuje, v letu 2012 pa je bil nekoliko višji zaradi izpustov pred remontom in po njem ter vpliva na prehrambno verigo med vegetacijo (C-14), vendar še vedno dva velikostna reda pod avtorizirano mejo. Pri primerjanju prispevkov v posameznih letih je treba upoštevati, da se pri izračunu zunanjega sevanja iz oblaka in inhalacije iz oblaka od leta 2007 uporablja Lagrangeev model, ki daje nižje vrednosti izpostavitve, ter da so bile vrednosti prispevka dozi zaradi ingestije C-14 (iz atmosferskih izpustov) do leta 2006 ocenjene na osnovi izpustov in podatkov iz podobnih elektrarn. 1E+00 > 1E-01 v 1E-05 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Leto Slika A: Seštevek ocenjenih letnih efektivnih doz posameznih referenčnih skupin zaradi emisij NEK od leta 2004 do leta 2012. Označena je tudi avtorizirana letna meja (50 ^Sv). Tabela B: Efektivne doze zaradi naravnih virov sevanja v okolici NEK v letu 2012 Vir Letna efektivna doza (mSv) - sevanje gama in neposredno ionizirajoče kozmično sevanje# - kozmični nevtroni [38] 0,68 0,1 ingestija (K, U, Th) ([38], efektivna doza) 0,27 inhalacija (kratkoživi potomci Rn-222, efektivna doza)## 1,3 Skupaj 2,35 Opomba:# Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoliškega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za 600 keV fotone (Radiation Protection 106, EC, 1999). Pretvorbeni faktorji v območju od 100 keV do 6 MeV so v območju med 0,84 in 0,89. ## Značilni prispevek kratkoživih radonovih potomcev k efektivni dozi je bil ocenjen v poročilu za leto 2000 (IJS-DP-8340, #3 na strani 7). Tabela C: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK za leto 2012 Vir Prenosna pot Letna efektivna doza (mSv) naravno sevanje gama in ionizirajoče kozmično sevanje kozmični nevtroni 0,68 0,1 ** ingestija (K, U, Th) 0,27 inhalacija (kratkoživi potomci Rn-222) 1,30 skupaj 2,35 NEK - neposredno sevanje neposredno sevanje iz objektov NEK zanemarljivo NEK atmosferski izpusti* zunanje sevanje iz oblaka zunanje sevanje iz useda (Cs-137, Co-60, Co-58) inhalacija iz oblaka (H-3) ingestija (C-14) 7,0E-6 <2E-12 5,4E-6 2,9E-4 NEK tekočinski izpusti (Sava)* referenčna skupina <2 E-5 černobilska kontaminacija, jedrski poskusi . . ** zunanje sevanje ingestija inhalacija <0,05 1,0E-3 1E-6 *** Skupne vsote prispevkov NEK ne navajamo, saj vsi prispevki niso aditivni, ker ne gre za iste skupine prebivalstva. Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoliškega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za 600 keV fotone (Radiation Protection 106, EC, 1999). V tej oceni ni upoštevano, da se prebivalec zadržuje 20 % časa na prostem in da je faktor ščitenja pri zadrževanju v hiši 0,1. * Naravno sevanje Meritve zunanjega sevanja v okolici NEK so tudi v letu 2012 potrdile ugotovitve iz preteklosti, da gre za značilno naravno okolje, ki ga najdemo tudi drugje v Sloveniji in v svetu. Letni okoljski dozni ekvivalent H*(10) sevanja gama in ionizirajoče komponente kozmičnega sevanja v okolici NEK je bil na prostem v povprečju 0,81 mSv, za zaprte prostore pa je bila leta 1998 letna efektivna doza ocenjena na 0,83 mSv. K temu je treba dodati še prispevek H*(10) nevtronskega kozmičnega sevanja, ki je za območje NEK 0,1 mSv na leto. Tako je bila skupna doza zunanjega sevanja H*(10) v letu 2012 v okolici NEK 0,91 mSv na leto. Ustrezna letna efektivna doza (ob upoštevanju pretvorbenih faktorjev iz publikacije Radiation Protection 106, EC, 1999) je 0,76 mSv na leto, kar je nižje od podatka za svetovno povprečje (0,87 mSv na leto). Meritev vsebnosti naravnih radionuklidov v hrani kaže vrednosti, ki so primerljive s povprečnimi vrednostmi v svetu, zato za ingestijsko efektivno dozo privzemamo sklepe iz UNSCEAR 2000 [38]. Posamezni prispevki k dozi naravnega sevanja so zbrani v tabeli B. Skupna letna efektivna doza je ocenjena na 2,35 mSv, kar je zelo blizu svetovnega povprečja 2,4 mSv na leto [38]. Černobilska kontaminacija, poskusne jedrske eksplozije in nesreča v Fukušimi V letu 2012 sta bila, podobno kot v preteklih letih, od antropogenih radionuklidov v zemlji merljiva še Cs-137 in Sr-90, ki izvirata iz černobilske nesreče in poskusnih jedrskih eksplozij. Drugih izotopov, ki so ušli v ozračje po nesreči v japonski jedrski elektrarni v Fukušimi, v letu 2012 ni bilo več zaznati. Prispevek Cs-137 k zunanjemu sevanju je bil ocenjen na 0,005 mSv do 0,05 mSv na leto, kar je manj kot 5 % povprečne letne zunanje doze zaradi naravnega sevanja v okolici NEK. Ocena je primerljiva s tistimi v preteklih letih. Predvidena efektivna doza zaradi inhalacije radionuklidov, ki so posledica globalne kontaminacije je za odraslega posameznika ocenjena na (1,1 ± 0,1) nSv na leto. Cs-137 in Sr-90 iz jedrskih poskusov in černobilske nesreče sta bila izmerjena v sledeh v posameznih vrstah hrane. Efektivna doza zaradi uživanja te hrane je bila za leto 2012 ocenjena na (0,35 ± 0,03) ^Sv na leto za Cs-137 in (0,67 ± 0,05) ^Sv na leto za Sr-90, kar je skupaj okrog 1,5 % letne efektivne doze zaradi naravnih radionuklidov (brez K-40) v hrani. Ocenjena doza je primerljiva s tistimi iz prejšnjih let. SKLEPI Povzetek izpostavitve prebivalstva v okolici NEK za leto 2012 je v tabeli C, kjer so navedeni prispevki naravnega sevanja, vplivi NEK in preostali vplivi černobilske kontaminacije in poskusnih jedrskih eksplozij. - v letu 2012 so bili vsi sevalni vplivi NEK-a na prebivalstvo v okolici ocenjeni na manj kot 0,3 ^Sv na leto; - ocenjena vrednost je zanemarljiva v primerjavi z avtoriziranima mejnima dozama za prebivalstvo v okolici NEK (efektivna doza 50 ^Sv na leto na razdalji 500 m za prispevke po vseh prenosnih poteh in doza zunanjega sevanja 200 ^Sv na leto na ograji NEK); - ocenjena vrednost sevalnih vplivov NEK-a je približno 0,009 % značilnega neizogibnega naravnega ozadja. S U M M A R Y INTRODUCTION The population of Slovenia, like populations elsewhere in the world, is exposed to natural ionizing radiation as well as certain anthropogenic sources of ionizing radiation, which come primarily from the use of such radiation in medicine, the residual Chernobyl contamination and the contamination generated by atmospheric nuclear tests. When it comes to the residents in the surroundings of the Krško Nuclear Power Plant (NPP), we could additionally highlight the releases of atmospheric and liquid radioactive substances from the NPP and the direct radiation emanating from the buildings inside the power plant's fenced perimeter. The limitation of additional exposure of the population was laid down already in the site plan documentation for the NPP from 1974, which required the total annual effective dose from all exposure pathways to the reference person on the border of the restricted protective zone (500 m from the reactor axis) and beyond not to exceed 50 ^Sv. After the commissioning and start of operation, this limit was supplemented with the requirement that the annual effective dose from external radiation at the Krško NPP perimeter fence shall not exceed 200 ^Sv per year, and additional restrictions regarding radionuclide activity in liquid and atmospheric effluents were imposed. The dose limits are as follows: a) For atmospheric releases: - I-131: 18.5 GBq per year; - aerosols (radionuclides with T1/2 > 8 d): 18.5 GBq per year. b) For liquid effluents: - all radionuclides except H-3, C-14 and dissolved noble gases: 100 GBq per year, 40 GBq per trimester; - H-3: 45 TBq per year. The above limits for liquid effluents have been in force since 2007 when the change was made in connection to the transition of the NPP to an 18-month fuel cycle. Original limits applied prior to this, which were lower for H-3 (20 TBq per year, 8 TBq per trimester) and higher for all other radionuclides except H-3, C-14 and dissolved noble gases (200 GBq per year and 80 GBq per trimester). The Krško NPP is required to comply with listed authorised limits and other dose limits relating to releases, as well as other radiation impacts on the environment and population. The Krško NPP is required to provide evidence of compliance by performing operational radioactivity monitoring, the scope and method of which are prescribed by the Rules on the monitoring of radioactivity (Official Gazette of Republic Slovenia No. 20/2007) or the Rules amending the Rules on the monitoring of radioactivity (Official Gazette of Republic Slovenia No. 97/2009) [7]. Operational radioactivity monitoring includes measurements of emissions on the premises, measurements of imissions in the surroundings, measurements of external radiation in the environment, evaluation of measurement results and dose estimation. The scope of monitoring is defined in Annex 4 of the above Rules (Design of the operational radioactivity monitoring programme for the nuclear power plant). The Rules also define requirements that must be met by the providers of radioactivity monitoring, technical requirements for measurement and analysis equipment as well as the methods and exposure pathways that must be considered in dose evaluation. Apart from the Krško NPP, which is in charge of emission measurements, radioactivity monitoring is performed by various authorised monitoring providers. This Report presents the results of radioactivity monitoring that was performed in 2012 by the Krško NPP - as the entity liable for monitoring, and by the authorised radioactivity monitoring providers. The Report does not deal with the exposure of the population to ionizing radiation caused by diagnostic medical examinations, which represents the second main source of exposure after natural radiation in the developed world as well as in Slovenia. CHARACTERISTICS OF SAMPLING AND MEASUREMENTS In 2012, the scope and method of sampling and measurements was the same as in previous years, which enables comparison of the monitoring results with the results from previous years as well as the determination of trends. The characteristics are as follows: 1) Sava River: a) Continuous sampling at three locations: (Krško - 3.2 km upstream, Brežice - 8.2 km downstream and Jesenice na Dolenjskem - 17.5 km downstream) for long-lived radionuclides and single samples of unfiltered water at Krško, Brežice, Jesenice na Dolenjskem and Podsused near Zagreb (CRO, around 30 km downstream from the Krško NPP) for short-lived radionuclides; b) sediment sampling at six locations (Krško upstream and under the Krško NPP dam, Pesje, Brežice, Jesenice na Dolenjskem and Podsused in Croatia - downstream of the Krško NPP dam); c) fish samples: Krško, Brežice, Jesenice na Dolenjskem, Podsused (CRO) and Otok (CRO). Sample measurements involved the determination of the concentration of gamma emitters using high resolution gamma-ray spectrometry (HRGS), tritium (H-3) concentration determination with liquid scintillation beta spectrometry and the determination of Sr-90/Sr-89 using radiochemical separation, and counting with a proportional counter. 2) Waterworks and pumping stations: a) quarterly water samples from the waterworks in Krško, Brežice and Ljubljana (reference location); b) monthly composite samples from the pumping stations in Brege, Drnovo, Brežice and the waterworks in Spodnji Stari Grad and Brežice; c) sampling of groundwater in the immediate vicinity of the NPP (quarterly samples from the E1 borehole inside the Krško NPP perimeter fence and monthly samples from the VOP-4 borehole in Vrbina) and two locations in Croatia (the Medsave borehole and the Šibice pumping station). The measurements were performed using the same methodology as that used for the Sava River samples. 3) Precipitation and dry fallout: a) monthly composite samples from precipitation collectors in Brege, Krško, Dobova and Ljubljana (reference location); b) monthly replacement of Vaseline collecting plates for dry fallout at eight locations in the immediate and wider surroundings of the Krško NPP, and in Ljubljana (reference location). Precipitation samples underwent measurements using high resolution gamma-ray spectrometry, tritium (H-3) concentration determination with liquid scintillation beta spectrometry and the determination of Sr-90/Sr-89 using radiochemical analysis. Measurements using high resolution gamma-ray spectrometry were performed on Vaseline samples. 4) Air: a) aerosol sampling comprised of continuously pumping air through aerosol filters, which were exchanged every fifteen days. Pumps are located at eight locations in the surroundings of the Krško NPP (Spodnji Stari Grad, Krško - Stara vas, Leskovec, Brege, Vihre, Gornji Lenart, Spodnja Libna and Dobova) and in Ljubljana (control location); b) iodine (I-131) sampling was performed with special pumps and filters at the same locations as the sampling of aerosols (except for the Dobova location); c) sampling for the purpose of Sr-90/Sr-89-specific measurement was performed with special pumps in Dobova and Ljubljana; d) emission measurements were performed at the Krško NPP's main vent, whereby samples for the measurement of iodine, tritium (H-3), carbon (C-14), aerosols and noble gases were collected; e) sampling of airborne C-14 in CO2 was performed continuously at two locations on the Krško NPP perimeter fence. In 2012, a total of sixteen samples were collected. Control measurements were performed in Zagreb (Croatia). The measurements of aerosol filters and specialised filters for I-131 were performed with high resolution gamma-ray spectrometry, and the Sr-90/Sr-89-specific measurement was performed using a beta scintillation spectrometer. 5) External Exposure to Radiation External radiation: a) The external radiation dose (gamma radiation and the ionizing component of cosmic radiation) was measured using 57 TL dosimeters in the vicinity of the Krško NPP (the locations surround the plant up to a 10 km distance) and 9 TL dosimeters on the NPP perimeter fence. Data was collected from the dosimeters every six months. Ljubljana was the reference dosimeter location for all external radiation measurements. Additional 10 dosimeters were located in Croatia. b) Measurements using 50 TL dosimeters at 50 locations distributed throughout Slovenia were performed in parallel with the measurements in the vicinity of the Krško NPP. c) 14 continuous radiation detectors operate in the vicinity of the Krško NPP as part of the Early Warning Network. In addition to these, 61 other continuous detectors are in operation at other locations in Slovenia, also as a part of the Early Warning Network. All TL dosimeters used for monitoring in Slovenia were evaluated on the IJS MR 200 (C) system. Dosimeters in Croatia were evaluated on the system, which is located at the Ruder Boškovic Institute in Zagreb. The data from continuous detectors are collected and processed by the Slovenian Nuclear Safety Administration. a) Soil samples were collected at four locations on the flood plains downstream of the Krško NPP (Amerika - 3.5 km from the NPP, Gmajnice - 2.5 km from the NPP, Gmajnice - 3.6 km from the NPP, and Kusova Vrbina-Trnje - 8.5 km from the NPP). One location is on cultivated land, while three are on non-cultivated land. Sampling was performed twice a year with samples taken in layers from different depths (down to 30 cm on non-cultivated land and down to 50 cm on cultivated land). Sample measurements were performed using high resolution gamma-ray spectrometry, while strontium concentration determination was performed using radiochemical analysis. 6) Food a) The sampling of food was performed in the following locations: orchard next to the Krško NPP (fruit), Pesje (milk, vegetables, cereals), Spodnja in Zgornja Pohanca (fruit), Brege (meat, venison, milk, vegetables), Vihre (milk, vegetables, cereals), Vrbina (eggs, vegetables), Spodnji Stari Grad (meat, eggs, vegetables, fruit), Žadovinek (vegetables), Trnje (vegetables, cereals), Pečice (fruit), Pleterje pri Zdolah (meat), Leskovec wine cellar (wine). b) Sampling frequency depends on the food category: milk was sampled monthly or quarterly (for the Sr 90/Sr-89-specific measurements); meat, eggs and cereals were sampled annually; vegetables, crops and fruits once per season; Soil: c) the sampling of vegetation, crops and fruits for C-14 concentration determination took place twice in 2012 (June and September) at 16 locations in the surroundings of the Krško NPP and in Dobova. a) Measurements of the specific activity of gamma emitters were performed using high resolution gamma-ray spectrometry, while Sr-90/Sr-89 concentration determination was performed using radiochemical analysis. MEASUREMENT RESULTS: 1) Sava River: As in previous years, Sava River water measurements have shown an increase in H-3 concentration due to liquid effluents from the Krško NPP. The average annual concentration of H-3 at Brežice was (5.4 ± 2.0) kBq/m3, which is eight times higher than the concentration measured at the reference location in Krško (before the paper mill) (0.70 ± 0.03) kBq/m3 and higher than in 2011, (1.4 ± 0.2) kBq/m3. IRB measurements at Jesenice na Dolenjskem yielded an annual average of (3.1 ± 1) kBq/m3, which is also higher than in 2011. At the reference location in Krško, the average annual concentration of H-3 was within the data uncertainty and scatter range, which was the same as in 2011, i.e. 0.75 kBq/m3. The highest value of monthly averages of H-3 in Brežice in March was (29 ± 3) kBq/m3, while the value at the reference sampling location at Krško in the same period was (0.66 ± 0.08) kBq/m3. The highest measured concentration at Brežice was also significantly higher than in 2011, but was comparable to 2010 when it reached (20 ± 2) kBq/m3 in June of 2010. IRB measurements at Jesenice na Dolenjskem yielded the highest value of (16 ± 1) kBq/m3, which also occurred in March. The annual average at Brežice is higher than the annual average at Jesenice na Dolenjskem by a factor of 1.7, which is the consequence of additional dilution of the water in the Sava River by the water from the rivers Krka and Sotla, for which we presume to have approximately the same concentration of tritium as the Sava at Krško or as other rivers in Slovenia (around 1 kBq/m3). The measured values of I-131 concentrations - whereby I-131 was not detected in the liquid effluent from the Krško NPP and is the result of use in medical applications - fluctuate significantly in onetime samples and are frequently below the detection limit. The average annual I-131 concentration in one-time samples taken at sampling locations was between (7.1 ± 3.0) Bq/m3 and (3.9 ± 3.0) Bq/m3, with the highest value recorded at the sampling location at Brežice. The average annual concentrations measured in other rivers around Slovenia were mostly below 5 Bq/m3. I-131 was detected in river sediments in the last quarter of 2012 only at the reference location at Krško where the measured concentration was (0.8 ± 0.2) Bq/kg. I-131 was not reported in fish samples. Cs-137 and Sr-90 were present in the samples of water, filter residues and sediments as a result of global contamination. They were also present in the liquid effluents of the Krško NPP. The annual average of water measurements at Brežice (Cs-137: <0.6 Bq/m3, Sr-90: (2.2 ± 0.2) Bq/m3) were similar to the results at the reference location in Krško (Cs-137: <0.3 Bq/m3, Sr-90: (1.8 ± 0.07) Bq/m3). The average concentration of Cs-137 at Jesenice na Dolenjskem was below the detection limit, while that of Sr-90 was (2.8 ± 0.2) Bq/m3. The calculated annual average of Sr-90 concentrations in filter residues at Brežice was <0.4 Bq/m3 and lower than at the reference location in Krško where it was <0.64 Bq/m3. The measured values at Jesenice na Dolenjskem were <0.2 Bq/m3, whereby the concentration in filter residue was above the detection level only once (November). The measured annual average of Sr-90 in filter residue in the Sava River at Brežice was below the quantification limit (<0.01 Bq/m3), while the average annual concentration at Krško was <0.5 Bq/m3 with the highest measured concentration occurring in the first quarter of 2012 - (0.9 ± 0.1) Bq/m3. The concentration of Sr-90 in filter residue at Jesenice na Dolenjskem is also below the detection limit. The average concentrations of Cs-137 and Sr-90 in the water of other rivers around Slovenia are similar to those measured in the Sava River in the vicinity of the NPP. The highest average concentration of Cs-137 in other rivers was measured in the Mura River (1.2 ± 0.2) Bq/m3, while such a concentration of Sr-90 was measured at the Ljubljana Laze location (3.1 ± 0.9) Bq/m3. Measurements of the radioactivity in river sediments indicated the highest annual average value for Cs-137 at the location downstream from the NPP dam (2.2 ± 0.3) Bq/kg, which is lower than at the reference point under the bridge at Krško, (4.2 ± 0.3) Bq/kg. At other locations (Pesje, Brežice, Jesenice na Dolenjskem), the average annual concentration of Cs-137 in river sediment ranges from 1.6 Bq/kg at Pesje to 2.4 Bq/kg at Jesenice na Dolenjskem. Strontium concentrations were not measured within the scope of IRB measurements of river sediments, with the exception of the Podsused location near Zagreb where the average value was <0.5 Bq/kg. Average values measured by ZVD (Institute of Occupational Safety) were <0,2 Bq/kg. Strontium concentrations in river sediment are thus comparable to the measurement results obtained in previous years. Strontium concentrations in river sediment are characteristically 10-times lower than caesium concentrations. Average annual concentrations of Cs-137 in fish range from 0.03 Bq/kg to 0.06 Bq/kg. Average annual concentrations of Sr-90 in fish ranged from 0.06 Bq/kg to 0.15 Bq/kg, which is similar to the ranges from previous years. Other artificial radionuclides, which are present in the liquid effluents of the Krško NPP (Mn-54, Cs-134, Co-58, Co-60, Ag-110m, Xe-133) were not detected on any sampling location in 2012. Of the naturally occurring radionuclides, we measured K-40 and the representatives of the uranium decay series (U-238, Ra-226, Pb-210) and thorium decay series (Ra-228 and Th-228) in 2012. The concentrations of U-238 in unfiltered water in 2012 were around 10 Bq/m3 (in 2010, they were 5 Bq/m3, while they were 20 Bq/m3 in 2011) and those of Ra-228 were around 1 Bq/m3. The average annual concentrations of K-40 in the Sava River were around 47 Bq/m3 at Krško, 46 Bq/m3 at Brežice and 58 Bq/m3 at Jesenice na Dolenjskem. Cosmogenic Be-7 was measured in the Sava River. 2) Waterworks and pumping stations Similarly as in previous years, the highest H-3 concentrations in 2012 were measured at the pumping stations Brege, Drnovo and Spodnji Stari Grad - the Krško water supply area. The annual average value at the Brege pumping station was (928 ± 34) Bq/m3, while the highest monthly average of (1082 ± 102) Bq/m3 was measured in December (in 2011, the highest average of (1872 ± 163) Bq/m3 was measured in January). The annual averages of tritium measurements at the pumping stations of Drnovo and Spodnji Stari Grad were (888 ± 33) Bq/m3 and (941 ± 37) Bq/m3 respectively. The average annual tritium concentration in the Krško waterworks was up to 70 % lower than in the pumping stations, which was similar as in 2011. The annual average for tritium in the Brežice waterworks was (131 ± 28) Bq/m3, which is within the data uncertainty and scatter range as in 2011, while this average in the Brežice - Glogov Brod pumping station - was (89 ± 17) Bq/m3. The measured average in the Krško waterworks (Petrol gas station) was (850 ± 100) Bq/m3, while the average at the Petrol gas station in Brežice was lower than the detection limit, namely (<125) Bq/m3. The assumed reference value can be the multi-annual mean value for tritium in the Ljubljana waterworks of (1105 ± 510) Bq/m3, which is measured within the scope of the national radiological monitoring of drinking water. In 2012, the measured H-3 concentration in the Ljubljana waterworks was (627 ± 78) Bq/m3. The annual average H-3 concentration in the E1 borehole was (1285 ± 104) Bq/m3. In the VOP-4 borehole in Vrbina, the annual average was (6000 ± 2500) Bq/m3, with the highest values in the E1 borehole in the third quarter of the year, (1510 ± 210) Bq/m3, while the highest values in the VOP-4 borehole were recorded in April and November, namely (32165 ± 2530) Bq/m3 and (10611 ± 1530) Bq/m3 respectively. The largest liquid release of H-3 from the Krško NPP in 2012 occurred in March (43 % of the annual release), while smaller releases occurred in October and November. The total annual release of H-3 in 2012 was 37 % of the annual limit of 45 TBq. A comparison with the 2011 data shows that - within the range of measurement uncertainty - the measured averageof H-3 in the E1 borehole was the same, but lower by 19 % than in 2010, 23 % than in 2009 and 10 % lower than in 2008. The concentration of H-3 in the VOP-4 borehole on the other hand shows deviations from the average value during the months of the largest releases, while in other months it is the same - within the range of measurement uncertainty - as in the E1 borehole by individual months. The Medsave borehole exhibits the same fluctuations in H-3 concentrations by individual months as the VOP-4 borehole, whereby only the average concentration of tritium at Medsave is lower at (3115 ± 900) Bq/m3. The average annual concentration of H-3 in the water of the Šibice pumping station in Croatia was (1055 ± 232) Bq/m3. The annual average for strontium in the Krško pumping stations and the waterworks was (0.7 ± 0.3) Bq/m3, while it was <0.3 Bq/m in the Brežice waterworks system. The measured concentration of Sr-90 in the Ljubljana waterworks was (0.48 ± 0.1) Bq/m3, while since 2002 it was between 0.4 Bq/m3 and 1.5 Bq/m3. A slightly higher annual average concentration of Sr-90 in comparison with Krško and Brežice waterworks system was measured in the E1 borehole (inside the Krško NPP perimeter fence) at (2.9 ± 0.6) Bq/m3, (2.6 ± 0.1) Bq/m3 at Medsave in Croatia and (3.0 ± 0.1) Bq/m3 at the Šibice pumping station in Croatia. None of the presented values deviates significantly from the data for 2011 or prior years. Cs-137 was not detected in drinking water in any monthly and quarterly samples at any of the sampling points in Krško and Brežice as well as in Croatia. Similarly as in previous years, the I-131 radioactive isotope of iodine was not detected in any of the samples from the Krško and Brežice waterworks systems and neither was it detected in the samples from the E1 borehole at the Krško NPP or in Medsave in Croatia. Concentrations of the naturally occurring K-40 isotope were measured at all sampling points. At the Krško pumping station and in the waterworks of Brege, Drnovo and Spodnji Stari Grad, the average annual concentration of K-40 was (61 ± 18) Bq/m3, while it was (24 ± 2) Bq/m3 in the Brežice water supply system. In the E1 borehole, the annual average was around 131 Bq/m3. The annual averages of U-238 are low at all sampling points in the Krško and Brežice waterworks and the E1 borehole at the Krško NPP, whereby the highest annual average was measured in the E1 borehole at (4 ± 1) Bq/m3. The average annual concentrations of Ra-226 in the same locations range from 0.8 Bq/m3 (Brežice waterworks) to 3.4 Bq/m3 (Krško waterworks). The concentration of Pb-210 ranged from 0.8 Bq/m3 in the Brežice waterworks to 4.8 Bq/m3 in the water from the Brežice pumping station. The concentration of Pb-210 in Ljubljana was below the quantification limit. The annual average for Ra-228 ranged from 0.5 Bq/m3 (Brežice pumping station) to 1.6 Bq/m3 (E1 borehole at the Krško NPP). The concentrations of Th-228 range from 0.2 Bq/m3 (Spodnji Stari Grad) to 0.6 Bq/m3 (E1 borehole at the Krško NPP). Be-7 was occasionally detected at all pumping stations and waterworks in Krško and Brežice. The concentration of Be-7 ranged from 1 to 2 Bq/m3. 3) Precipitation and dry fallout The precipitation regimes in Krško, Brege, Dobova and Ljubljana are all similar; as can be expected, only the precipitation regime of Ljubljana differs slightly. The most precipitation occurred in Ljubljana (1339 mm). Krško, Brege and Dobova had similar amounts of precipitation with an average of 1054 mm. The difference between is them 6 % at the most. 2012 was an average year in terms of annual precipitation quantities. Annual precipitation in Ljubljana was by only 2 % lower than the thirty-year average. The concentrations of tritium in precipitation samples in 2012 ranged from the lowest measured value of 444 Bq/m3 in Ljubljana to the highest one of 2610 Bq/m3 that was measured at Brege. The average annual H-3 concentrations in precipitation at Brege and Krško were 1.7 kBq/m3 and 1.3 kBq/m3, respectively, while at Dobova and Ljubljana (reference location) they were 1.0 kBq/m3 and 0.71 kBq/m3, which is approximately the same as those measured in other countries. The highest monthly concentrations were measured at Brege and Krško in May (2.6 ± 0.2) kBq/m3 and in April (1.8 ± 0.1) kBq/m3, while in Ljubljana these were measured in July (1.1 ± 0.1) kBq/m . The highest atmospheric releases of tritium in 2012 were slightly higher than the year before because of the NPP overhaul in April and May of 2012. The total released activity of H-3 in 2012 was 9 TBq, while it was 5 TBq in 2011. Nevertheless, the concentrations of tritium in precipitation did not increase: the average tritium concentration in 2011 was 1970 Bq/m3, and 1673 Bq/m3 in 2012. Precipitation maxima namely coincide with the highest atmospheric releases. The highest concentrations of Sr-90 in precipitation were measured in the sample from Dobova in January with 3.7 Bq/m3, while the measured values were below the quantification limit in 21 samples or 58 % of the cases. There were as many as nine such samples taken at Krško. The values of the total monthly precipitation fallout of Sr-90 in individual locations range between zero and (0.12 ± 0.02) Bq/m2 and do not indicate a correlation with the quantity of precipitation. The highest Cs-137 concentration was found in the March sample from Brege, 8.1 kBq/m3, but it has to be emphasised that the measurement uncertainty is very high because of the small sample quantity. The high concentration can be attributed with a high level of probability to the resuspension of particles from the soil. Atmospheric releases of Cs-137 were also barely detectable in the first half of the year. Similar results were reported almost every year since 2002, usually when samples were small. For as many as 37 samples or 77 % of the cases, the measured values were below the detection limit. The highest precipitation fallout values for Cs-137 were measured in February of 2012 on all three locations in the surroundings of the Krško NPP, namely from 0.05 Bq/m2 at Krško to 0.12 Bq/m2 at Dobova. The data on gaseous releases of Cs-137 from the Krško NPP during this period are almost ten times lower than in May when the precipitation fallout of caesium could not be detected in any of the locations. The highest annual fallout was detected at Dobova where the second local maximum occurs in September, which, however, features a high measurement uncertainty. Fallouts were by at least one order of magnitude lower than in 2011 because of global pollution following the accident at the Fukushima nuclear power plant in Japan. 4) Air Of the artificial radionuclides, only Cs-137 and Sr-90 were detected in aerosols in 2012, whereby these two are present in the environment as a result of global contamination, while the contribution of the Krško NPP cannot be measured with respect to the model estimates. The measured average concentrations of Cs-137 at individual measurements locations in the surroundings of the Krško NPP were at the level of the multi-annual mean (1 ^Bq/m3). The measured values of Cs-137 are comparable to the values obtained from locations within the scope of radioactivity monitoring in the Republic of Slovenia. Specific Sr-90 measurements took place only at Dobova, while the measured specific activities are low, namely between 0.41 and 0.68 ^Bq/m3. The concentration of radioactive iodine, I-131, in the air was below the detection limit in 2012 in all samples from carbon filters (gas) and aerosol filters (particles). The measurement results of aerosols samples from the surroundings of the Krško NPP indicate the presence of naturally occurring radionuclides, as the same as the measurement results within the scope of the monitoring assessment at other locations in Slovenia. The values for Be-7 and Pb-210 correlate well at all measurement points in the surroundings of the Krško NPP and in Ljubljana, which is the reference location, and partly also at other locations in Slovenia. In the case of other naturally occurring radionuclides (isotopes from the uranium and thorium decay chains and the radioactive potassium), the differences between the individual measurement points in the surroundings of the Krško NPP are slightly greater, but nevertheless within the range of measurement uncertainty and expected variances, which is the result of resuspension on cultivated agricultural surfaces. 5) External Exposure to Radiation External radiation The annual ambient equivalent dose of H*(10) in the surroundings of the Krško NPP, which was measured using TL-dosimeters, ranges between 0.600 mSv and 1.036 mSv, whereby the average value was (0.806 ± 0.094) mSv per year. The measured values at the Krško NPP perimeter fence were between 0.508 mSv and 0.616 mSv per year, whereby the average value was (0.580 ± 0.033) mSv per year. The measurements using TL-dosimeters around Slovenia yielded an average value of the ambient equivalent dose of (0.881 ± 0.152) mSv per year. The annual equivalent dose of external radiation in the last decade in the surroundings of the Krško NPP has on average statistically fluctuated by ±10 % within the scope of measurement uncertainty. Dosimeters in Croatia have in terms of precision yielded the same average value as those in the surroundings of the Krško NPP (0.845 ± 0.134) mSv. The measurements of H*(10) using continuous MFM radiation monitors in 2012 yielded an average value of (0.69 ± 0.08) mSv per year, which is 14 % below the value obtained using TL-dosimeters. A comparison of the measurement result averages at the locations of Brege, Gornji Lenart, Krško, Leskovec, Pesje, Spodnji Stari Grad, Vihre and the Krško NPP where measurements are performed using TLD and MFM shows much better correlation: in 2012, the average annual environmental equivalent dose of #*(10) for these locations measured using the TLD was (0.73 ± 0.07) mSv, while the average annual ambient equivalent dose of #*(10) measured using MFM was (0.71 ± 0.05) mSv which is in the range from 0.65 mSv to 0.80 mSv. We found good correlation between the monthly measured values from the TLD and MFM located at the meteorological station of the Jožef Stefan Institute Reactor Centre in Brinje. The u-test for the monthly measured values using TLD and MFM was between 0.73 and 1.31, while the Pearson's correlation coefficient was 0.73, which implies good correlation. Soil The measurements of soil samples have shown only the presence of globally spread artificial isotopes of Cs-137 and Sr-90. The concentrations of Sr-90 in 2012 are within the range from 0.47 Bq/kg at Kusova Vrbina at the depth of 15-30 cm to 2.2 Bq/kg at the depth of 10-15 cm in uncultivated soil at Gmajnice. At Kusova Vrbina and Amerika, the depth profile for 2012 was similar qualitatively and quantitatively to the profile measured in previous years. The concentrations of Cs-137 in soil range from 2.2 Bq/kg at the depth of 5-10 cm at Kusova Vrbina to 120 Bq/kg at the depth of 5-10 cm in uncultivated soil at Gmajnice. At the Amerika location, a movement of the maximum to greater depths could be observed, while the concentration at the Kusova Vrbina location at the depth of 15-30 cm was much lower than the concentration measured in previous years. This could be the result of the movement of Cs-137 to deeper layers or a different distribution of the deposit at the microlocation. The distinction between these two processes will only be possible based on the measurements in the coming years. The average fallout of Cs-137 (down to the depth of 15 cm) measured in 2012 at Gmajnice, Trnje and Amerika was (8.2 ± 0.3) kBq/m2, (0.66 ± 0.03) kBq/m2 and (4.7 ± 0.2) kBq/m2 respectively. These values are comparable to the fallout down to the depth of 15 cm, which is determined within the scope of monitoring of radioactivity in the environment in Slovenia in 2012 (from 2 kBq/m2 in Murska Sobota to 10.4 kBq/m2 in Kobarid). The calculated Sr-90 fallout values for the soil sampling locations in the surroundings of the Krško NPP that range from 0.08 kBq/m2 at Kusova Vrbina to 0.21 kBq/m2 at Gmajnice are comparable with the results obtained elsewhere in Slovenia where they range from 0.06 kBq/m2 at Murska Sobota to 0.38 kBq/m2 at Kobarid. The measured values of average fallout in the surroundings of the Krško NPP and around Slovenia have not fluctuated significantly over the last three years. The results of measurements of the concentrations of naturally occurring radionuclides in the soil (K-40, U-238, Ra-226, Ra-228, and Th-228) correspond to the average concentrations listed by the UNSCEAR [38] for the countries in Southern Europe. The measurements have also not shown in dependency between radionuclide concentrations and the depth, with the exception of Pb-210 (higher concentration at the surface is the result of atmospheric washout). Similar is true of Be-7. 6) Food The only artificial radionuclides detected in the food samples were Cs-137 and Sr-90. Cs- 137 was detected in meat and milk samples in 2012 as well as in plants used as foodstuffs, carrots, kohlrabi, red beet, radishes, lettuce, cabbage, swiss chard, parsley, broccoli, wheat, corn, pears, strawberries, apples, red and white wine. A test sampling of venison was also performed in 2012. The measured specific activity of Cs-137 in venison was (6.1 ± 0.3) Bq/kg. The average specific activity of Cs-137 in the food in 2012 - with venison results included - was <2.0 Bq/kg, while without the venison results it was <0.1 Bq/kg, which is comparable to the value from 2011 of (0.025 ± 0.007) Bq/kg. The highest Cs-137 concentration in the samples of food of animal origin without the data for venison was detected in pork (0.13 ± 0.05) Bq/kg, while in the food of plant origin, the highest Cs-137 concentration in 2012 was measured in wheat with (0.12 ± 0.09) Bq/kg. The average calculated specific activity of the Sr-90 beta emitter in food in 2012 was < 0.4 Bq/kg. The highest measured specific activity of Sr-90 was measured in vegetables, namely beets with (0.61 ± 0.05) Bq/kg. The specific activity of naturally occurring radionuclides was determined for food, whereby the values obtained were as follows: 89 Bq/kg for K-40, whereby the highest value was found in beets -(159 ± 4) Bq/kg, <1.5 Bq/kg for Pb-210, whereby the highest concentration was found in parsley (2.3 ± 0.2) Bq/kg; <1.2 Bq/kg for U-238, whereby the highest concentration was found in peppers (2.3 ± 0.3) Bq/kg and black radishes with (2.0 ± 0.2) Bq/kg; <0.4 Bq/kg for Ra-226, whereby the highest concentration was detected in elder (0.9 ± 0.3) Bq/kg; <0.2 Bq/kg for Ra-228, whereby the highest value was found in parsley (0.19 ± 0.02) Bq/kg; <0.14 Bq/kg for Th-228, whereby the highest concentration was found in parsley (0.27 ± 0.03) Bq/kg; and 2.0 Bq/kg for Be-7, whereby the highest concentration was (25 ± 0.8) Bq/kg. The specific activity of C-14 in the surroundings of the Krško NPP was measured in apples, corn, rape, kale, barley and wheat, namely in June (following the NPP refuelling outage) and in September. The average value of C-14 in June in the foodstuffs sampled in the inside perimeter was (275 ± 12) Bq/kgC and (263 ± 13) Bq/kgC in the outer perimeter, while it was (236 ± 3) Bq/kgC at the control point in Dobova. The values in September were lower at all locations, namely by 5.4 % in the inside perimeter, 10.4 % in the outer perimeter and by 3.4 % at the control point. DISCUSSION H-3 Similarly as in previous years, the H-3 prevailed in terms of activity in the liquid releases into the Sava River. The data from liquid effluent measurements show that liquid H-3 effluents in 2012 (16.6 TBq) were four times higher than in 2011 and similar to those in 2010 when the H-3 activity released into the Sava River was at 22 TBq. The highest monthly release of H-3 was 7.1 TBq, which occurred in March. The measured values for other artificial radionuclides (Cs-137, Sr-90 and other) in liquid effluent were at least five orders of magnitude lower. The calculations of the incremental increase of H-3 concentration based on the data on the releases of H-3 in liquid effluent show good correlation with the measurement data from the Sava river in Brežice both in terms of magnitude and time dependence, whereby the measured average annual H-3 concentration increment at the Brežice sampling location due to the Krško NPP influence was (4.7 ± 2) kBq/m3, which is substantially higher than in 2011 and comparable to 2005, 2007 and 2010. The estimated dilution ratio in Brežice was 1.6 ± 0.7. The direct correlation between H-3 releases and H-3 concentration in the groundwater is evident in the data from the VOP-4 borehole and Medsave borehole, where the highest measured values coincide with the more extensive releases from Krško NPP. The annual average H-3 concentration in the VOP-4 borehole was (6 ± 3) kBq/m3. During the NPP refuelling outage in April, the concentration of tritium in the VOP-4 borehole was highest, namely 32 kBq/m3. The concentration of H-3 in the Medsave borehole in Croatia was also noticeably elevated, whereby the highest measured concentration of (9.3 ± 0.8) kBq/m3 was measured in March. The measured average annual concentrations of H-3 in the water from other pumping stations, waterworks and boreholes were directly comparable with 2011 or prior years, meaning that the effect of the Krško NPP on drinking water was negligibly low. I-131 Short-lived I-131 is occasionally present in the liquid effluents from the Krško NPP, but was not detected in the last two years. The measured concentrations in the Sava River that are similar to those measured in other rivers in Slovenia can be attributed to the medical use of I-131. Cs-137, Sr-90/Sr-89, Cs-134 In 2012, the activity of Cs-137 and Sr-90/Sr-89 in liquid effluents were lower (for Sr-90, namely Sr-89 was not detected in the releases) or approximately equal (Cs-137) to the released activities in 2011. Since these radionuclides are part of the global contamination, they are present everywhere on Earth's surface and we cannot directly prove their origin. Therefore, our measurements in the Sava River cannot establish the presence of Cs-137 or Sr-90 that originate from the Krško NPP. Measurements in recent years have shown a trend of decreasing values, which is simply the consequence of radioactive decay of radionuclides. The effects of liquid Cs-137 and Sr-90 emissions in 2012 on drinking water in the surroundings of the Krško NPP could not be detected. The highest concentrations of Sr-90 in water were from 1.2 Bq/m3 at Drnovo to 1.9 Bq/m3 at Spodnji Stari Grad. The correlation between the precipitation fallout of H-3 and the quantity of precipitation is good, while there is no correlation between the concentration and the quantity of precipitation. The trend of diminishing H-3 concentration continues which is particularly evident for the reference location in Ljubljana. The decreasing concentration of tritium in the atmosphere is the result of the decay of anthropogenic tritium from the period of above-ground nuclear tests and its deposition in the oceans and surface-running waters. The values and trends are comparable with the results from Vienna, Zagreb and other nearby cities. While Dobova follows the reference values rather well, we are observing an irregular pattern at Krško and Brege. The correlation between H-3 releases and environmental values in 2012 is pronounced for the winter-autumn period for all three sampling locations if we subtract the reference fallout in Ljubljana from the precipitation fallout. The contribution of tritium from the power plant is namely of the same order of magnitude as the tritium that has been in the air from the past, whereby its seasonal variability needs to be taken into account and it needs to be treated as background. No correlation can be observed for the spring-summer period. The situation in 2011 was slightly different and indicates that these correlations are highly dependent on the precipitation regime or the temporal dependence of releases and precipitation. While tritium is practically the only radionuclide that can - in the surroundings of the Krško NPP - be attributed partly to the releases from the nuclear power plant, we (still) do not have (reproducible) stable natural values again on the global scale and the situation in terms of other radionuclides is slightly different. In general, we can say that the situation in Ljubljana and in the surroundings of the Krško NPP is rather similar with the ratios between radionuclides being practically the same, which means that the measured radionuclides can in general not be attributed to the nuclear power plant. A model calculation shows that, even in the case of the highest calculated monthly concentration, the calculated average concentrations of Cs-137 are several orders of magnitude beneath the guideline detection limit (approximately 1 ^.Bq/m3), which is achieved in the aerosol measurements. We can conclude from the above that the measured average monthly concentrations of Cs-137 of a few ^Bq/m3 on aerosol filters in the surroundings of the Krško NPP are not the result of releases from the Krško NPP but rather of the resuspension of Cs-137 from soil, which is the result of the Chernobyl accident and nuclear tests performed in the 50s and 60s of the previous century. The external radiation measurements in Slovenia are in all cases characterised by pronounced decreases in the annual ambient dose equivalent, primarily in the initial years following the Chernobyl accident (1986). The cause is the decay of short-lived gamma emitters, which initially contributed the most to external radiation, as well as the penetration of Cs-137 deeper into the soil. Over the last ten years when there was only Cs-137 present in the environment, the decrease can be attributed to the radioactive decay of Cs-137 (its activity is decreasing by 2.3 % per year). The contribution of Cs-137 to the annual ambient dose equivalent can be estimated at 0.13 mSv, which corresponds well with the estimate of the contribution of Cs-137 annual ambient dose equivalent from soil for the location of Gmajnice, which is 0.05 mSv. From 1992 to 2012, the average annual ambient dose equivalent in Slovenia were higher than those in the surroundings of the Krško NPP. The reason is most probably in the greater variety of locations in the radioactivity monitoring in the Republic of Slovenia, which also includes locations where the configuration of the land, composition of the soil and higher elevation leads us to expect higher radiation levels. The average annual ambient dose equivalent in the surroundings of the Krško NPP is currently by a third higher than the one at the perimeter fence of the Krško NPP. We attribute the difference to gravel surface (removed layer of soil) and the shielding effects of the buildings as well as the paved surfaces inside the Krško NPP perimeter fence, all of which mitigate the radiation of naturally occurring isotopes from the soil. The direct effect of radiation from the power plant facilities at the perimeter fence is not measurable. The values of annual TLD doses in Croatia were systematically higher than those in Slovenia in the past. Two years ago, the measurement provider was replaced, while in 2010 changes were made to the majority of microlocations, or the dosimeters were relocated to more suitable locations. The average annual ambient dose equivalent measured using the TLD in Croatia has thus since 2010 correlated with the one measured using the TLD in the surroundings of the Krško NPP, and is also not systematically deviating from the doses measured around Slovenia. Soil sampling is carried out on flood plains, therefore deposition from air and flooding are possible exposure pathways by way of which the releases from the Krško NPP can reach sampling locations. A slightly higher value of the Cs-137 deposition down to the depth of 30 cm in the spring sample at Gmajnice and the lower values in the spring and autumn samples from Kusova Vrbina with respect to the trend from previous years thus indicate special features of the microlocation where the sampling took place. The reason for this could be the more complex mechanism of deposited material migration at the microlocation as there is obviously no correlation even in sampling locations that are very close to one another. One of the possible causes is the effect of the direction of the water current in the soil that can significantly change the expected distribution of radionuclides in soil even in locations that are close to one another. An additional argument for such a conclusion is the course of the depth distribution for Sr-90 in 2012 that shows similar characteristics. The presence of Cs-137 and Sr-90/Sr-89 in food is the result of the presence of the mentioned radionuclides in soil and partly of the fallout deposition on vegetation during growth. Concentrations fluctuate from year to year, however, following the Chernobyl accident, they are decreasing and are already at the level prior to the accident in certain types of food (e.g. milk). A comparison of values from the Krško NPP surroundings and those from other parts of Slovenia shows that the concentrations of Cs-137 and Sr-90 in food of animal origin are in some places as much as an order of magnitude higher than in the Krško NPP surroundings. This applies to milk from the surroundings of the Krško NPP, which has a similar Cs-137 concentration as milk in Ljubljana, but by an order of magnitude lower concentration than the milk from Kobarid. This also applies to pork in the Krško NPP surroundings, where the concentration of Sr-90 is below the detection limit, while the limit was exceeded in Dutovlje. A similar conclusion applies to Cs-137 and Sr 90 in vegetables and feedingstuffs, where the concentrations in some cases, especially Cs-137 and even Sr-90, are on the detection limit. Naturally occurring radionuclides Measured activities of naturally occurring radionuclides (uranium and thorium decay series, K-40, Be-7) do not differ significantly from values measured in other parts of Slovenia and values provided in the literature. This applies for the Sava River, waterworks, fallout, air and food. Also, the measured values are comparable with values from previous years. C-14 C-14 is a cosmogenic radionuclide, but is also present in the atmospheric releases of the Krško NPP and contributes to the increase in C-14 concentration in the air. Since 2006, measurements of C-14 in atmospheric CO2 at the NPP perimeter fence have shown that it is primarily during NPP refuelling outages that the concentration of C-14 can increase over normal values by even more than 200 %. C-14 is incorporated in vegetation and thus enters the food chain. Measurements of food samples (comparison of samples from the Krško NPP surroundings and samples from Dobova) have shown in the past years that the additional C-14 from the Krško NPP increases the concentration in vegetation primarily when the NPP refuelling outage takes place just before or during the vegetation period. Since the overhaul in 2010 was carried out in October, and there was no refuelling outage in 2011, it is impossible to reliably determine for the samples collected in the first half of 2011 any statistically significant differences of C-14 concentrations between the immediate vicinity of the Krško NPP and the control location at Dobova. In June of 2012, the measured concentrations of C-14 in vegetation sampled within the internal perimeter of the NPP were by 14.3 % higher than the values measured at Dobova, while they were by 12.6 % higher in September, which indicates an increase in the concentration of C-14 in vegetation when the refuelling outage is performed during the vegetation season. The refuelling outage in 2012 was performed in April and May. Additional measurements in previous years have confirmed the presence of C-14 in liquid effluents. C-14 activity is by at least 4 orders of magnitude lower than that of tritium. The effect of C-14 resulting from the NPP liquid effluents on the reference population group cannot be evaluated because C-14 measurements within the scope of operational monitoring are carried out only on gaseous effluents. DOSE ESTIMATE Liquid effluents During normal operation of the NPP, the concentrations of released radionuclides in the environment are well below the detection limits. Therefore, the influence on the population and the environment can be evaluated only indirectly from the data on the released liquid and atmospheric effluents. The exposure of the population can be estimated using models which describe the spreading of radionuclides in the environment via various exposure pathways. A model has been developed for liquid effluents, which takes into account as a reference population group the fishermen (and their children) fishing 350 m downstream of the Krško NPP dam, spending a certain amount of time at the riverbank and eating fish from the Sava River. The model calculation, which takes into account liquid effluents, the annual river discharges into the Sava River and other particularities of the reference group, has shown that the highest effective dose due to the liquid effluents discharged into the Sava River in 2012 did not exceed 2E-5 mSv per year (while spending time at the riverbank and ingestion of fish). The most important contributors are Co-58 and Co-60 (for external exposure, 92 % of the total dose) and H-3 and Cs-137 (for ingestion of fish, whereby H-3 is dominant with 73 % of the total dose). In case of drinking the water from Sava River, which is a highly improbable exposure pathway, the contribution of H-3 would be dominant. Atmospheric releases In the evaluation of the dose contribution of atmospheric releases, the following groups of radionuclides are taken into account: - noble gasses, which only cause external exposure and are important contributors to external exposure in case of a radioactive cloud immersion or submersion; - pure beta emitters such as H-3 and C-14, which are biologically important as they get built into the body mostly during inhalation and, in case of the C-14 isotope, due to the vegetable ingestion exposure pathway; - beta/gamma emitters present in aerosols (Co, Cs, Sr etc.) with the following exposure pathways: inhalation, external radiation from fallout, and ingestion of radionuclides deposited on vegetation; - Iodine isotopes in different physical and chemical forms, which are important contributors through inhalation exposure in case of inhalation in a radioactive cloud and due to their entry into the body through the ingestion of milk. Table A shows the evaluation of emissions using a model calculation of dilution factors in the atmosphere for 2012 and for individual groups of radionuclides for the most important exposure pathways. Since 2007, the evaluation of dilution factors for external radiation from the radioactive cloud and inhalation is performed with the Lagrange model (more realistic, considers the terrain specifics and a larger number of meteorological variables). Up to 2010, the contribution of radiation from fallout was estimated using the Gauss model, while after 2011 the Lagrange model is also being used for the same purpose. The estimate for immersion in 2012 is higher in comparison with 2011 due to the more extensive emissions of Ar-41 and xenon isotopes (refuelling outage), and the estimate for inhalation was also slightly higher (the dose is primarily the result of H-3 releases). The measurements of C-14 in 2012 were carried out on samples of apples, corn, rape, kale, barley and wheat at the Ruder Boškovic Institute in Zagreb. The estimated annual effective dose caused by ingestion of C-14 was 0.29 pSv, which can be attributed to atmospheric releases from the NPP following the refuelling outage which occurred during the vegetation period. We find that all of the population exposure pathways were negligible in comparison with exposure to natural sources of radiation, dose limits and authorised limits. Table A: Exposure of the population to radiation (adult person) in the Spodnji Stari Grad locality due to atmospheric releases from the Krško NPP in 2012 Exposure type Exposure pathway Most significant radionuclides Annual effective dose (mSv) external - cloud immersion - fallout exposure - noble gases (Ar-41, Xe-131m) - aerosols (Cs-137, Co-58, Co-60) 7.0E-6 <2E-12 inhalation radioactive cloud H-3 5.4E-6 ingestion vegetal food C-14 2.9E-4 Comparison with previous years Figure A provides the sum of estimated annual effective doses to individual reference groups due to the Krško NPP emissions from 2004 to 2012. Individual contributions are presented in Table C, whereby we must emphasise that contributions are related to different population groups and the sum is therefore only a rough estimate of the annual effective dose. It is evident from Figure A that the influence of the Krško NPP releases is decreasing over the years, while it was slightly higher in 2012 because of the releases prior to and after the refuelling outage and because of the effect on the food chain during the vegetation period (C-14), but nevertheless by two orders of magnitude below the authorised limit. When comparing contributions by individual years, it must be taken into account that, since 2007, the Lagrange model has been used for the calculation of the immersion dose and inhalation dose. The Lagrange model typically yields lower dose values. Also, until 2006, the contribution of the C-14 ingestion dose (from atmospheric releases) was estimated based on the releases and data from similar power plants. Figure A: The sum of estimated annual effective doses to individual reference groups due to Krško NPP emissions from 2004 to 2012. The authorised annual limit (50 ^Sv) is also marked. Natural radiation Measurements of the external exposure in the surroundings of the Krško NPP in 2012 confirmed the findings from the past, that we are dealing with a typical natural environment present elsewhere in Slovenia and the world. The annual ambient dose equivalent of H*(10) due to gamma radiation and the ionizing component of cosmic radiation in the vicinity of the Krško NPP amounted on average to 0.81 mSv per year in the open. In dwellings, the annual effective dose was estimated at 0.83 mSv per year. We need to add to this value the contribution of H*(10) of the neutron component of cosmic radiation, which amounts to 0.10 mSv per year for the area of the Krško NPP. The total external radiation dose of H*(10) in the vicinity of the Krško NPP thus amounted to 0.91 mSv per year in 2012. The corresponding annual effective dose (using conversion factors from the publication entitled Radiation Protection 106, EC, 1999) is 0.76 mSv per year, which is lower than the data for the average worldwide value. The measurements of natural radionuclide concentrations in foodstuffs yielded values comparable to the average worldwide data, which is why the conclusions of UNSCEAR 2000 [38] have been adopted for the estimation of the effective ingestion dose. Individual contributions to the natural radiation dose are shown in Table B. The total annual effective dose was estimated at 2.35 mSv per year, which is close to the average worldwide value of 2.4 mSv per year [38]. Chernobyl contamination, nuclear weapons tests and the Fukushima accident In 2012, similarly as in previous years, Cs-137 and Sr-90 originating from the Chernobyl nuclear accident and nuclear test explosions were the only two anthropogenic radionuclides in soil that could be measured. Other isotopes that were emitted into the atmosphere after the accident at the Fukushima nuclear power plant in Japan could no longer be detected in 2012. The contribution of Cs-137 to the external radiation was estimated to be between 0.005 mSv and 0.05 mSv per year, which is less than 5 % of the average annual external natural radiation dose in the vicinity of the Krško NPP. The values are comparable with previous estimates. The committed effective dose to an adult due to the inhalation of radionuclides resulting from global contamination is estimated to be (1.1 ± 0.1) nSv per year. Traces of Cs-137 and Sr-90 resulting from nuclear tests and the Chernobyl accident were measured in individual food categories. The effective dose due to ingestion of such food was estimated at (0.35 ± 0.03) pSv per year for Cs-137 and at (0.67 ± 0.05) pSv per year for Sr-90 in 2012, which amounts in total to some 1.5 % of the annual effective dose due to the presence of naturally occurring radionuclides in foodstuffs (excluding K-40). The estimated dose is comparable to the doses from previous years. Table B: Effective doses from natural sources of radiation in the surroundings of the Krško NPP in 2012 Source Annual effective dose (mSv) - gamma radiation and the directly ionizing component of cosmic radiation# - neutron component of cosmic radiation [38] 0.68 0.1 Ingestion (K, U, Th) ([38], effective dose) 0.27 Inhalation (short-lived daugthers of Rn-222, effective dose)## 1.3 Total 2.35 Note: Estimate of the effective dose of external radiation from the ambient equivalent dose of H*(10) using the conversion factor E/H*(10) = 0.84 for 600 keV photons (Radiation Protection 106, EC, 1999). Conversion factors in the 100 keV to 6 MeV energy range are between 0.84 and 0.89. ## A typical contribution of radon short-lived daughter isotopes to the effective dose was discussed in the report for 2000 (IJS-DP-8340, #3, page 7). Table C: Summary of the annual exposure of the population in the surroundings of the Krško NPP in 2012 Source Exposure pathway Annual effective dose (mSv) natural radiation - gamma radiation and the directly ionizing component of cosmic radiation - neutron component of cosmic radiation 0.68** 0.1 ingestion (K, U, Th) 0.27 inhalation (Rn-222 short-lived daughters) 1.30 total 2.35 Krško NPP direct radiation direct irradiation from the Krško NPP buildings negligible Krško NPP atmospheric releases* external dose (immersion) deposition (Cs-137, Co-60, Co-58) inhalation (H-3) ingestion (C-14) 7.0E-6 <2E-12 5.4E-6 2.9E-4 Krško NPP Liquid effluent (Sava)* reference group <2 E-5 Chernobyl accident, nuclear-weapons tests - external dose** - ingestion - inhalation <0.05*** 1.0E-3 1E-6 The total sum of contributions of the Krško NPP is not given, since the contributions are not necessarily additive and the population groups are not the same. Estimate of the effective dose of external radiation from the ambient equivalent dose of H*(10) using the conversion factor E/H*(10) = 0.84 for 600 keV photons (Radiation Protection 106, EC, 1999). This estimate is not based on the assumption that a person spends 20 % of the time in the open, and that the shielding factor in the house is 0.1. * CONCLUSIONS The summary of the results for the exposure of the population in the surroundings of the Krško NPP for 2012 is presented in Table C, where the contributions of natural radiation, the effects of the Krško NPP, the effects of the Chernobyl contamination and nuclear weapons tests are listed. - in 2012, the radiation effects of the Krško NPP on the population in the immediate surroundings were estimated at less than 0.3 ^Sv per year; - the estimated value is negligible compared to the two authorized dose limits for the population in the surroundings of the Krško NPP (effective dose of 50 ^.Sv per year at a distance of 500 m from the plant perimeter for all contributions via all exposure pathways and external radiation dose of 200 ^.Sv per year at the perimeter fence of the Krško NPP); - the estimated value of radiation effects of the Krško NPP is approximately 0.009 % of the characteristic unavoidable background radiation. N E O D V I S N I N A D ZO R P O O B L A Š Č E N I H I Z V A J A L C E V POVZETEK Opravljena je bila ocena primerjave rezultatov meritev med laboratoriji NEK, IJS in ZVD neodvisnega nadzora obratovalnega nadzora za leto 2012 za emisijske vzorce - tekočinski izpusti iz odpadnih merilnih rezervoarjev WMT in plinasti izpusti iz dimnika RM24, ter za vzorce iz okolja (imisije) - meritve enkratnih vzorcev savske vode in sedimentov. Glede na kompleksnost postopkov vzorčevanja, priprave vzorcev in meritev lahko ocenimo, da so ujemanja med sodelujočimi laboratoriji zadovoljiva, saj gre tu za obravnavo različnih realnih vzorcev, ki so bili sicer odvzeti na istem mestu ob istem času po različnih postopkih vzorčevanja, priprave vzorcev in meritev. UVOD Na podlagi sklepov verifikacijske komisije po 35. členu pogodbe EURATOM iz leta 2007 in v skladu z Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS 102/04, ZVISJV-UPB2) [6] in Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV10) (Ur. l. RS 20/07) [7] se izvaja neodvisni nadzor meritev obratovalnega nadzora NE Krško. Namen je zagotoviti neodvisno preverjanje obratovalnega nadzora, ki ga razpiše in vodi upravni organ (URSJV). Neodvisnost preverjanja je zagotovljena s tem, da izvajalec, ki izvaja meritve v sklopu obratovalnega nadzora, ne more izvajati enakih meritev v okviru neodvisnega nadzora. Projektna naloga Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa NE Krško za leto 2012 obsega tri sklope. Sklopa 1 in 2 obravnavata emisije, medtem ko sklop 3 obravnava primerjavo vzorčevanja in meritev vzorcev iz okolja (imisijske meritve). Program meritev v vseh treh sklopih je prikazan v tabelah 1-3. Tabela 1: Program nadzora emisij - tekočinski izpusti (sklop 1) za leto 2012 VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza sevalcev gama z visokoločljivostno spektrometrijo gama Odpadni merilni rezervoarji (WMT) Kontinuirni vzorec, odvzet hkrati za NEK, za izvajalca primerjalnih meritev in za neodvisni nadzor (manj kot 0,5 L vode) 4-krat letno četrtletno 4-krat (brez joda in žlahtnih plinov) Meritev tritija (H-3) -specifična analiza s scintilacijskim spektrometrom Odpadni merilni rezervoarji (WMT) 4-krat letno četrtletno 4-krat (brez joda in žlahtnih plinov) Tabela 2: Program nadzora emisij - plinasti izpusti (sklop 2) za leto 2012 VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza sevalcev gama z visokoločljivostno spektrometrijo gama Glavni izpuh dimnika izza RM-24 Zbirni mesečni zračni filter 4-krat letno četrtletno 4-krat (brez joda in žlahtnih plinov) Aktivnost alfa Glavni izpuh dimnika izza RM-24 2-krat letno polletno 2-krat Tabela 3: Program nadzora imisij (sklop 3) za leto 2012 VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza sevalcev gama z visokoločljivostno spektrometrijo gama Krško Sediment, enkratni vzorec 2-krat letno polletno, 2-krat 2 meritvi Brežice 2-krat letno Izotopska analiza sevalcev gama z visokoločljivostno spektrometrijo gama Krško Rečna voda, enkratni vzorec 2-krat letno polletno, 2-krat 2 meritvi Brežice 2-krat letno Meritev tritija (H-3), specifična analiza s scintilacijskim spektrometrom Krško 2-krat letno polletno, 2-krat 2 meritvi Brežice 2-krat letno Pri neodvisnem nadzoru emisij - tekočinskih izpustov NEK v letu 2012 sta sodelovala laboratorija NEK kot izvajalec obratovalnega nadzora in ZVD kot izvajalec neodvisnega nadzora. Meritve vsebnosti tritija v teh vzorcih je meril IJS, Odsek F-2. V vnaprej dogovorjenih terminih je vzorčevalec ZVD odvzel vzorec istočasno kot vzorčevalec NEK, vzorčevanje je potekalo pod nadzorstvom predstavnika URSJV. Oba izvajalca sta hkrati odvzela vzorec in v laboratoriju opravila meritve po svojih postopkih. Pri neodvisnem nadzoru emisij - plinastih izpustov v letu 2012 sta sodelovala laboratorija IJS kot izvajalec obratovalnega nadzora in ZVD kot izvajalec neodvisnega nadzora. Pri rednem obratovalnem nadzoru NEK mesečno pošilja filtre izvajalcu meritev (IJS), v mesecih, ko se je izvajal neodvisni nadzor, pa je NEK poslal filtre najprej na ZVD. Ko so na ZVD opravili meritve, so filtre poslali na IJS. V tem primeru so bile meritve opravljene zaporedoma na istih vzorcih. Primerjava meritev aktivnosti alfa v tem poročilu ni zajeta. Pri neodvisnem nadzoru imisij - okoljskih vzorcev se istočasno vzorčujeta sediment in savska voda 2-krat letno na dveh lokacijah (Krško in Brežice). Vzorčevalca ZVD (izvajalec obratovalnega nadzora) in IJS (izvajalec neodvisnega nadzora) istočasno na lokacijah, kjer se vzorčuje pri rednih meritvah, vzorčujeta vsak po svojih postopkih, vzorčevanje pa nadzira predstavnik URSJV. Pri vzorcih rek in sedimentov so se primerjali rezultati meritev z visokoločljivostno spektrometrijo gama, ki so bile opravljene na IJS (Odsek F-2) in ZVD, medtem ko se pri rekah poleg rezultatov meritev sevalcev gama primerjajo rezultati meritev tritija, ki sta jih opravila pooblaščena laboratorija na Odseku F-2 in O-2 na IJS. Meritve tritija z Odseka O-2 so v tabelah poročane pri rezultatih IJS, meritve tritija z Odseka F-2 pa pri rezultatih meritev ZVD. Za vzorce rek in sedimentov je ZVD v okviru rednega radiološkega nadzora v okolici NEK opravil in poročal tudi o analizah stroncija Sr-90, kar pa se pri neodvisnem nadzoru ne preverja, zato IJS (Odsek O-2) teh meritev ni opravil. PRIMERJAVA REZULTATOV MERITEV V tabelah od 5 do 10 so prikazani rezultati neodvisnih meritev izvajalcev obratovalnega nadzora in neodvisnih meritev ter njihova medsebojna primerjava. Rezultate smo med seboj primerjali z ^-preskusom, ki je definiran kot: ^-preskus = (rezultat LAB1 - rezultat LAB2) / [(negotovost LAB1)2 + (negotovost LAB2)2]1/2 kjer je LAB1 okrajšava za prvi laboratorij in LAB2 za drugi laboratorij, ki sodeluje v primerjavi. Prednost ^-preskusa je, da v medsebojni primerjavi poleg rezultatov posameznih laboratorijev upošteva tudi pripadajoče merilne negotovosti. Rezultate smo primerjali med seboj za vsak izotop posebej, pri čemer smo primerjali le tiste rezultate meritev, o katerih sta poročala oba laboratorija. V primeru, ko je bil en rezultat poročan kot meja kvantifikacije ali detekcije (< vrednost), ^-preskusa nismo naredili. Pri ovrednotenju rezultatov smo uporabili ista merila, kot jih uporabljajo pri National Physical Laboratory (NPL) iz Velike Britanije za ovrednotenje rezultatov primerjalnih meritev (tabela 4). Tabela 4: Merila za ovrednotenje primerjave rezultatov meritev različnih izvajalcev POGOJ KOMENTAR |ZI < 1,64 rezultata se ne razlikujeta 1,64 < | ZI < 1,96 rezultata se najbrž ne razlikujeta, vendar so potrebni dodatni podatki za potrditev 1,96 < | ZI < 2,58 brez dodatnih podatkov ne moremo podati odločitve o tem, ali se rezultati razlikujejo 2,58 < | ZI < 3,29 rezultata se najbrž znatno razlikujeta, vendar so potrebni dodatni podatki za potrditev 3,29 < | ZI rezultata se znatno razlikujeta V naši primerjavi smo predpostavili, da so rezultati primerljivi, če je Z-preskus IZ < 1,96. V tabelah od 5 do 10 so z odebeljenim tiskom označene vse vrednosti Z-preskusov, ki so po absolutni vrednosti večje od 1,96. V tabeli 5 so podane primerjave med rezultati meritev vod iz odpadnih merilnih rezervoarjev WMT, poročani so bili le umetni radionuklidi, negotovosti pa so podane s 95-odstotno zanesljivostjo (faktor pokritja k = 2). Obe inštituciji (NEK in ZVD, pri slednji je meritve tritija opravil IJS) sta poročala o Co-58, Co-60, Ag-110m in H-3, poleg teh radionuklidov pa je ZVD poročal še o Mn-54, Co-57 in Ru-106. Slednja dva radionuklida nista na seznamu poročanih radionuklidov pri NEK. Med rezultati, ki smo jih lahko primerjali, so se znatno razlikovali H-3 v prvem vzorcu ter Co-60 in Ag-110m v drugem vzorcu. V letu 2011 je pri neodvisnem nadzoru sodeloval IJS, kjer je bilo ujemanje boljše, saj se je malenkostno odmikal le en rezultat, in sicer Ag-110m v drugem vzorcu. Ker so vzorci WMT edini vodni vzorci, ki vsebujejo merljive vsebnosti umetnih radionuklidov, predlagamo, da bi pri neodvisnem nadzoru teh vzorcev sodelovali obe neodvisni inštituciji - IJS in ZVD. V tabeli 6 so podane primerjave med rezultati meritev vsebnosti radionuklidov v aerosolnih filtrih iz dimnika RM24. Ravno tako so bili poročani le umetni radionuklidi, negotovosti pa so podane z 67-odstotno zanesljivostjo (faktor pokritja k = 1). Oba laboratorija (IJS in ZVD) sta poročala o Co-58, Co-60 in Cs-137, poleg teh radionuklidov pa je IJS poročal še o Ag-110m, Te-125m, Te-127m in Fe-55. Primerjali smo le rezultate za oba kobaltova izotopa, kjer sta se razlikovala rezultata za Co-58 v oktobrskem vzorcu in Co-60 v februarskem vzorcu. Iz tabel 7 in 8, kjer so prikazani rezultati meritev IJS in ZVD za vzorce reke Save v Krškem in Brežicah, je bilo med seboj primerjanih 28 rezultatov, od katerih sta dva označena kot nesprejemljiva, in sicer Be-7 v septembrskem vzorcu na obeh lokacijah, kar je lahko posledica samega načina vzorčevanja (morda je pri vzorčevanju ZVD bolj zajemal zgornje plasti vode kot IJS) ali merske procedure. Razhajanje pri I-131 lahko pripišemo nehomogenosti vzorčevanega materiala, saj so lahko na različnih mikrolokacijah vsebnosti radionuklidov precej drugačne. Razhajanje pri K-40 v vzorcu septembrske vode v Brežicah je lahko posledica mikrolokacije vzorčevanja in plavajočih sedimentov v vodi, ki jih je lahko ZVD zajel več kot IJS. Pri U-238 so bile poročane nizke vrednosti z relativno velikimi negotovostmi. Nabor poročanih radionuklidov je pri obeh laboratorijih zelo podoben. V tabelah 9 in 10 so zbrani rezultati in primerjave meritev sevalcev gama v vzorcih sedimentov, vzorčevanih v Krškem in v Brežicah. Na obeh lokacijah je bilo med seboj primerjanih po 16 rezultatov. 10 rezultatov je imelo Z-preskus po absolutni vrednosti večji od 1,96, in sicer po 5 pri vsakem vzorčevanju in na vsaki lokaciji. Pri naravnih radionuklidih se razlikujejo med seboj U-238, Ra-226 in Th-228, vsi imajo nizke aktivnosti. Poleg tega so podobno kot pri savski vodi velike razlike pri Be-7 pri obeh krških vzorcih. Vsi rezultati za Cs-137 se med seboj znatno razlikujejo, kar je lahko posledica nizkih izmerjenih aktivnosti z relativno majhno negotovostjo. Tabela 5: Primerjava rezultatov emisijskih meritev tekočinskih izpustov iz WMT : IJS-DP-11245 (15/2013) xlviii / lii Tabela 6: Primerjava rezultatov emisijskih meritev plinastih izpustov iz dimnika RM24 * IJS-DP-11245 (15/2013) xlix / lii Tabela 7: Primerjava rezultatov meritev za reko Savo v Krškem Vzorč. mesto Krš ko Pooblaščena organizacija IJS ZVD Prvi vzorec Drugi vzorec Datum vzorčevanja 29. 5. 2012 27. 9. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 Kol. vzorca (L) 47,34 46,22 45,9 44,68 Koda vzorca KI12SN151 KI12SN191 RSKRK212 RSKRK312 Z-preskus Z-preskus IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 2,3E+00 ± 1E+00 3,4E+00 ± 1E+00 6,8E+00 ± 2E+00 8,8E+00 ± 2E+00 -2,11 -2,13 Ra-226 2,3E+00 ± 5E-01 3,4E+00 ± 2E+00 1,8E+00 ± 3E-01 0,83 Pb-210 2,0E+00 ± 1E+00 < 5E+00 2,2E+00 ± 2E+00 1,7E+01 ± 3E+00 -0,09 Ra-228 5,9E-01 ± 4E-01 9,8E-01 ± 4E-01 8,1E-01 ± 6E-01 0,22 Th-228 3,2E-01 ± 1E-01 8,5E-01 ± 3E-01 8,5E-01 ± 6E-01 -0,8 8 Th-230 K-40 3,4E+01 ± 4E+00 5,0E+01 ± 6E+00 2,5E+01 ± 4E+00 5,7E+01 ± 6E+00 1,59 -0,79 Be-7 4,6E+00 ± 2E+00 4,0E+00 ± 2E+00 1,1E+01 ± 2E+00 1,4E+02 ± 6E+00 -2,56 -23,64 I-131 7,5E+00 ± 6E-01 1,9E+00 ± 3E-01 4,3E+00 ± 7E-01 3,23 Cs-134 Cs-137 < 1E-01 3,1E-01 ± 1E-01 < 1,E+00 < 2,E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 H-3 7,4E+02 ± 2E+02 7,8E+02 ± 2E+02 8,1E+02 ± 1E+02 7,0E+02 ± 8E+01 -0,36 0,50 Sr-90 1,3E+00 ± 2E-01 2,7E+00 ± 3E-01 Tabela 8: Primerjava rezultatov meritev za reko Savo v Brežicah Vzorč. mesto Brežice Pooblaščena organizacija IJS ZVD Prvi vzorec Drugi vzorec Datum vzorčevanja 29. 5. 2012 27. 9. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 Kol. vzorca (L) 47,98 46,66 43,8 44,25 Koda vzorca KI12SN351 KI12SN391 RSBRK212 RSBRK312 Z-preskus Z-preskus IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 3,5E+00 ± 2E+00 5,1E+00 ± 2E+00 3,8E+00 ± 3E+00 1,0E+01 ± 3E+00 -0,09 -1,59 Ra-226 1,4E+00 ± 4E-01 1,9E+00 ± 7E-01 1,3E+00 ± 4E-01 1,8E+00 ± 4E-01 0,25 0,12 Pb-210 < 2E+00 2,0E+00 ± 1E+00 < 3,E+00 9,2E+01 ± 1E+01 -7,00 Ra-228 1,0E+00 ± 4E-01 1,5E+00 ± 4E-01 2,1E+00 ± 1E+00 -0,57 Th-228 3,7E-01 ± 2E-01 6,5E-01 ± 2E-01 1,1E+00 ± 9E-01 -0,47 Th-230 K-40 3,7E+01 ± 4E+00 4,6E+01 ± 6E+00 3,0E+01 ± 5E+00 7,3E+01 ± 8E+00 1,01 -2,76 Be-7 1,8E+00 ± 7E-01 5,3E+00 ± 1E+00 7,0E+00 ± 2E+00 3,0E+02 ± 2E+01 -2,80 -14,26 I-131 5,4E+00 ± 7E-01 3,9E+00 ± 3E-01 5,8E+00 ± 1E+00 4,0E+00 ± 5E-01 -0,25 -0,14 Cs-134 Cs-137 < 3E-01 1,8E-01 ± 1E-01 < 2,E+00 < 2,E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 H-3 7,2E+02 ± 2E+02 8,4E+02 ± 2E+02 7,4E+02 ± 1E+02 6,0E+02 ± 6E+01 -0,09 1,32 Sr-90 2,8E+00 ± 3,E-01 2,6E+00 ± 3,E-01 Tabela 9: Primerjava rezultatov meritev za rečni sediment v Krškem Vzorč. mesto Krško Pooblaš čena organizacija IJS ZVD Prvi vzorec Drugi vzorec Datum vzorčevanja 29. 5. 2012 27. 9. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 Kol. vzorca (kg) 0,48 0,48 0,0676 0,0765 Koda vzorca KI12SD151 KI12SD191 SDKRK212 SDKRK312 Z-preskus Z-preskus IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-23 8 3,5E+01 ± 3E+00 2,9E+01 ± 4E+00 4,3E+01 ± 5E+00 4,2E+01 ± 5E+00 -1,37 -2,14 Ra-226 4,0E+01 ± 4E+00 3,7E+01 ± 3E+00 3,7E+01 ± 8E-01 3,1E+01 ± 8E-01 0,76 1,61 Pb-210 6,5E+01 ± 2E+01 3,4E+01 ± 2E+01 5,5E+01 ± 6E+00 4,4E+01 ± 5E+00 0,51 -0,55 Ra-228 2,7E+01 ± 1E+00 2,6E+01 ± 1E+00 3,0E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 1E+00 -1,76 -0,85 Th-228 2,8E+01 ± 1E+00 2,5E+01 ± 1E+00 2,6E+01 ± 1E+00 2,5E+01 ± 1E+00 1,08 0,12 Th-230 K-40 3,3E+02 ± 3E+01 2,8E+02 ± 3E+01 3,3E+02 ± 2E+01 3,2E+02 ± 2E+01 0,00 -1,21 Be-7 8,1E+00 ± 1E+00 2,8E+01 ± 1E+00 1,4E+01 ± 2E+00 3,8E+01 ± 3E+00 -2,80 -3,11 I-131 Cs-134 Cs-137 6,6E+00 ± 4E-01 3,1E+00 ± 2E-01 9,5E+00 ± 4E-01 4,3E+00 ± 3E-01 -5,42 -3,60 Co-5 8 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 < 2,E-01 3,3E-01 ± 1E-01 Tabela 10: Primerjava rezultatov meritev za rečni sediment v Brežicah Vzorč. mesto Brežice Pooblaš čena organizacija IJS ZVD Prvi vzorec Drugi vzorec Datum vzorčevanja 29. 5. 2012 27. 9. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 Kol. vzorca (kg) 0,49 0,41 0,0767 0,0649 Koda vzorca KI12SD351 KI12SD391 SDBRK212 SDBRK312 Z-preskus Z-preskus IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-23 8 1,5E+01 ± 2E+00 2,5E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 3E+00 3,0E+01 ± 5E+00 -2,11 -0,92 Ra-226 2,9E+01 ± 3E+00 3,3E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 6E-01 3,1E+01 ± 9E-01 3,00 0,80 Pb-210 1,6E+01 ± 1E+01 5,4E+01 ± 1E+01 2,2E+01 ± 5E+00 7,2E+01 ± 7E+00 -0,59 -1,11 Ra-228 2,0E+01 ± 1E+00 2,5E+01 ± 1E+00 2,1E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 1E+00 -0,48 -1,10 Th-228 2,0E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 1E+00 1,8E+01 ± 1E+00 2,8E+01 ± 2E+00 1,54 -2,16 Th-230 3,7E+01 ± 2E+01 K-40 2,5E+02 ± 2E+01 2,9E+02 ± 3E+01 2,6E+02 ± 2E+01 3,2E+02 ± 2E+01 -0,30 -0,81 Be-7 1,2E+01 ± 9E-01 3,0E+01 ± 2E+00 1,3E+01 ± 2E+00 3,2E+01 ± 3E+00 -0,12 -0,43 I-131 Cs-134 Cs-137 1,8E+00 ± 1E-01 4,3E+00 ± 2E-01 2,5E+00 ± 3E-01 6,3E+00 ± 4E-01 -2,27 -4,18 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 < 2,E-01 1,8E-01 ± 1E-01 Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija DISKUSIJA Pooblaščeni laboratoriji redno sodelujejo na mednarodnih primerjalnih testih. Ti rezultati so zbrani na priloženi zgoščenki v poročilu Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2012, IJS-DP-11246, februar 2013 v poglavju "Tabele rezultatov primerjalnih meritev". Ob rezultatih so podana tudi ovrednotenja in ocene uspešnosti, kot so jih podali izvajalci primerjalnih meritev. V skladu z zahtevami standarda ISO/IEC 17025:2005, po katerem so vsi izvajalci akreditirani za svoje dejavnosti, morajo izvajalci primerjalnih meritev svoje rezultate ovrednotiti ter v primeru razhajanj poiskati vzroke in uvesti ustrezne korektivne ukrepe in voditi zapise, kar strokovni ocenjevalci natančno pregledujejo ob obiskih akreditacijskih služb. Kakovost izvajanja primerjalnih meritev ocenjujejo akreditacijske službe in je pogoj za vzdrževanje obsega akreditacije. Vendar je med primerjalnimi meritvami in neodvisnim nadzorom ključna razlika. Pri mednarodnih medlaboratorijskih primerjavah vzorčevanja ni, laboratoriji dobijo v analizo pripravljene vzorce, kar pomeni, da so homogeni in da so referenčne vrednosti dobro definirane in izmerjene na neodvisen način. V laboratoriju opravijo le zadnjo fazo priprave vzorcev - skladno s svojimi postopki jih zapakirajo v ustrezne posodice, določijo podatke za analizo ter izmerijo in analizirajo vsebnosti radionuklidov. Pri neodvisnem nadzoru pa laboratoriji opravijo tudi vzorčevanje in celotno pripravo vzorcev, ki med drugim vključuje tudi sušenje in homogenizacijo. Neodvisni nadzor torej daje primerjavo celotnega postopka obratovalnega nadzora in ne le kakovosti meritev vzorcev. Pri neodvisnem nadzoru emisijskih meritev je primerljivost rezultatov pri tekočinskih izpustih iz odpadnih merilnih rezervoarjev WMT slabša kot v letu 2011, pri plinastih izpustih v dimniku RM24 pa je bila vsebnost radionuklidov premajhna, da bi opravili kakovostno primerjavo. Pri teh vzorcih dodatne priprave ni bilo oziroma je bila minimalna. Ker so vzorci WMT edini vodni vzorci, ki vsebujejo merljive vsebnosti umetnih radionuklidov, predlagamo, da bi pri neodvisnem nadzoru teh vzorcev sodelovali obe neodvisni inštituciji - IJS in ZVD. S tem bi pridobili dodatno primerjavo med IJS in ZVD pri vzorcih, ki imajo povišane vsebnosti radionuklidov. Na drugi strani je primerjava vzorcev iz okolja zelo kompleksna in zahteva zelo podrobno obravnavo, če želimo ovrednotiti kvaliteto poročanih rezultatov meritev. Okoljski vzorci so nehomogeni oziroma je matrika vzorca slabo definirana. Po vzorčevanju se vzorci obdelajo v laboratorijih in pripravijo za analizo. Ker so postopki vzorčevanja in priprave vzorcev za analizo različni v pooblaščenih laboratorijih, poleg tega uporabljajo laboratoriji različne analizne procedure, lahko pričakujemo dodatno neujemanje med merskimi rezultati. Glede na kompleksnost postopkov lahko kljub vsemu trdimo, da so ujemanja med izvajalci obratovalnega nadzora in neodvisnega nadzora zadovoljiva, saj gre tu za obravnavo različnih realnih vzorcev, ki so bili sicer odvzeti na istem mestu ob istem času, pri sedimentih je bila analizirana bistveno različna količina vzorca, priprava za analizo in postopki analize se ravno tako razlikujejo v obeh laboratorijih. Poleg tega je poznano, da vzorčevanje navadno največ prispeva k merilni negotovosti in ni znano, če in kako laboratoriji ovrednotijo ta prispevek k merilni negotovosti. SKLEPI Pri neodvisnem nadzoru emisijskih in imisijskih meritev je število primerjanih vzorcev premajhno za zanesljivo statistično obdelavo primerjave rezultatov meritev pooblaščenih izvajalcev. V tem obsegu nam daje le grobo oceno sprejemljivosti poročanih rezultatov meritev. Kljub temu je neodvisni nadzor emisij pokazal, da je primerljivost rezultatov meritev radionuklidov v tekočinskih emisijah slabša kot leta 2011, pri plinastih emisijah pa je bila vsebnost radionuklidov prenizka, da bi lahko opravili kvalitetno primerjavo. Opažena neskladja med poročanimi rezultati pooblaščenih izvajalcev pri neodvisnem nadzoru imisij v okolju lahko v veliki meri pripišemo vzorčevanju in nehomogenosti vzorčevanega materiala. Tako kot v preteklih letih, sta tudi letos v diskusiji vzorčevanje in obdelava vzorca poudarjena kot parametra, ki lahko bistveno vplivata na rezultat meritve, zato bi bilo v prihodnje tema komponentama meritev smiselno nameniti dodatno pozornost. Poleg tega predlagamo, da bi v bodoče pri neodvisnem nadzoru tekočinskih emisij (WMT) sodelovala oba laboratorija (IJS in ZVD), saj bi tako pridobili dodatno primerjavo med IJS in ZVD na vzorcih, ki imajo povišane vsebnosti radionuklidov. POROČANJE IN OVREDNOTENJE ZRAČNIH IN TEKOČINSKIH IMISIJ TER MERITEV ZUNANJEGA SEVANJA V OKOLICI NEK Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija POROČANJE IN OVREDNOTENJE ZRAČNIH IN TEKOČINSKIH IMISIJ TER MERITEV ZUNANJEGA SEVANJA V OKOLICI NEK Odgovorni za izdajo: dr. Benjamin Zorko Urednika: dr. Benjamin Zorko in mag. Denis Glavič - Cindro Recenzija: dr. Ines Krajcar Bronic, doc. mag. Matjaž Koželj, dr. Matej Lipoglavšek, mag. Borut Breznik Lektoriral: dr. Jože Gasperič monografija je lektorirana po mednarodnem standardu ISO 80000 POGLAVJE Poročanje o rezultatih meritev Površinske vode Pitna voda in podtalnica Usedi Zračne emisije in imisije Izpostavljenost zunanjemu sevanju Vnos radionuklidov v prehrambno verigo AVTORJI dr. Matjaž Korun mag. Matjaž Stepišnik, IJS dr. Benjamin Zorko, IJS dr. Jasmina Kožar Logar, IJS dr. Gregor Omahen, ZVD mag. Branko Vodenik in Boštjan Črnič, dipl. inž. fiz., IJS dr. Katarina Vogel - Mikuš, BF Založil: Institut "Jožef Stefan", Jamova 39, Ljubljana Prva izdaja: marec 2013 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 539.16:502.175(497.4) 621.311.25(497.4Krško) POROČANJE in ovrednotenje zračnih in tekočinskih imisij ter meritev zunanjega sevanja v okolici NEK / [urednika Benjamin Zorko in Denis Glavič-Cindro]. - 1. izd. - Ljubljana : Institut Jožef Stefan, 2013 ISBN 978-961-264-049-1 1. Zorko, Benjamin 266253312 Vse pravice pridržane. Noben del monografije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oziroma na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega privoljenja Nuklearne elektrarne Krško ©. Naklada: 50 izvodov V S E B I N A Predgovor urednika 1 Poročanje o rezultatih meritev 1 / 108 2 Površinske vode 5 / 108 3 Pitna voda in podtalnica 23 / 108 4 Usedi 37 / 108 5 Zračne emisije in imisije 55 / 108 6 Izpostavljenost zunanjemu sevanju 71 / 108 7 Vnos radionuklidov v prehrambno verigo 87 / 108 8 Reference 105 / 108 P R E D G O V O R U R E D N I K A Monografija Poročanje in ovrednotenje zračnih in tekočinskih imisij ter meritev zunanjega sevanja v okolici NEK obravnava in razlaga rezultate meritev radioaktivnosti na merilnih postajah v okolici NEK in jih kritično primerja z rezultati meritev na izbrani referenčni lokaciji in drugod po Sloveniji. Na podlagi merskih podatkov in z uporabo prikladnih modelov se ovrednoti morebitni vpliv (letna efektivna doza ali okoljski dozni ekvivalent) zračnih in tekočinskih izpustov iz NEK na referenčno skupino ljudi po starostnih skupinah, ki živijo v neposredni bližini jedrske elektrarne, in na splošno populacijo v Sloveniji. Monografija je sestavljena iz 8 poglavij, v katerih obravnavamo značilne prenosne poti razširjanja radionuklidov po vodi, zraku, zemlji, uživanju hrane in direktno zunanje sevanje. V prvem poglavju se posebej kritično razlaga načine poročanja merskih rezultatov in pravilnega poročanja letnih povprečij. Na podlagi povprečij je mogoče pokazati tudi časovne trende, kar je zelo pomembno pri kritični razlagi obremenitve prebivalstva zaradi umestitve jedrskega objekta v njihov življenjski prostor. Poglavja se vsebinsko nadaljujejo in prepletajo. Od drugega do sedmega poglavja se primerjajo merski podatki iz obratovalnega radiološkega nadzora NEK z radiološkim nadzorom življenjskega okolja v Republiki Sloveniji, radiološkim nadzorom krme v Republiki Sloveniji, neodvisnim preverjanjem obratovalnega nadzora NEK, nadzorom radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišča RAO v Brinju in nadzorom pitne vode v Republiki Sloveniji. Pri tem so obdelane vse prenosne poti razširjanja umetnih radioaktivnih izotopov od izvira (NEK) do vnosa izotopov v telo. Za oceno celotne letne efektivne doze se obravnava tudi transport naravnih radionuklidov v okolju. Avtorji uporabljajo različne modele in izvirne načine ovrednotenja merskih podatkov, kar kritično komentirajo (primerjave, reference) in ocenjujejo mogoč vpliv na posameznika iz prebivalstva. V osmem poglavju so zbrane vse reference. Tako se pokaže, da prebivalci, ki živijo v Krškem, Brežicah in vaseh v celotnem okrožju v okolici NEK, niso nič bolj izpostavljeni ionizirajočemu sevanju kot prebivalci drugod po Sloveniji. Tu gre predvsem za prispevke naravnih radionuklidov uranove in torijeve razpadne verige, radioaktivnega kalija K-40 in kozmogenih Be-7 in H-3. Bistveno manjša sta prispevka Cs-137 in Sr-90, ki izvirata iz globalne kontaminacije zaradi černobilske nesreče in testnih jedrskih poskusov. Pomemben delež je tudi prispevek medicinske diagnostike, vendar se ta v tej monografiji ne obravnava. Še manjši je prispevek NEK (H-3 in C-14), ki je zanemarljiv tako z biološkega kot tudi statističnega vidika. Elektrarna ima tako večletni kontinuirni varni način obratovanja s kontroliranimi majhnimi izpusti v okolje. Obravnava emisijskih in imisijskih rezultatov meritev in izračun letnih efektivnih doz izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju ima podlago v slovenski zakonodaji z vidika varstva pred sevanji, ki zahteva takšno ovrednotenje (pravilnik JV 10), in v znanstvenem izražanju, saj lahko le tako v realnih razmerah preverjamo različne znanstvene metode in načine ovrednotenja merskih podatkov. Avtorji obravnavajo problematiko izpustov iz jedrske elektrarne ter morebitne vplive na ljudi v bližnji in širši okolici NEK ter skladno z zakonodajo podajajo neodvisna in znanstveno utemeljena strokovna mnenja. Avtorji monografije so znanstveniki in strokovnjaki s področja jedrske fizike, kemije in biologije, poleg tega pa so tudi strokovnjaki s področij jedrske varnosti in zaščite pred ionizirajočimi sevanji. Monografijo so neodvisno recenzirali ("peer review") dr. Ines Krajcar Bronic, mag. Matjaž Koželj in doc. dr. Matej Lipoglavšek. Prva recenzentka, dr. Ines Krajcar Bronic, je mednarodno uveljavljena raziskovalka na področju fizike sevanja, meritev H-3, C-14 in stabilnih izotopov pri različnih interdisciplinarnih znanstvenih projektih (ekologija, arheologija, geologija itd.). Zaposlena je kot znanstvena svetnica na Institutu Ruder Boškovic, Zagreb, Hrvaška. Doktorat znanosti iz fizike je pridobila leta 1993 na Univerzi v Zagrebu. Od leta 1982 dela v laboratoriju "Radiocarbon and Tritium Laboratory of the Department of Experimental Physics" na IRB. Bila je posebna svetovalka pri IAEA-projektu "Atomic and Molecular Data for Radiotherapy" in članica komiteja dveh poročil ICRU (International Commission on Radiation Units and Measurements): "Elastic Scattering of Electrons and Positrons", ICRU Report 77 in "Key Data for Measurement Standards in the Dosimetry of Ionizing Radiations". Bila je štipendistka sklada Alexander-von-Humboldt na PTB (Physikalisch-Technische Bundesanstalt) v Braunschweigu, Nemčija, specializirala pa se je še na IJS v Ljubljani, na Argonne National Laboratory, ZDA, Univerzi Bern, Švica, v Veliki Britaniji, na Japonskem (Univerzi Waseda in Yamaguchi). Bila je "principal investigator" treh hrvaško-slovenskih projektov in koordinatorka projekta FP6 "AMS-14C" (2007-2008). Je članica "International Radiation Physics Society ", "International Radiation Protection Association", "European Society for Isotope Research", "Croatian Physical Society", "Croatian Humboldtianner Club" in "Croatian Radiation Protection Association", katerega sekretarka je že od leta 2008. Dr. Ines Krajcar Bronic je avtorica 62 znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah in ima okoli 140 prispevkov v drugih revijah, knjigah itd. Mag. Matjaž Koželj ima več kot dvajsetletne izkušnje na področju jedrske tehnologije in varstva pred sevanji. Pri vrednotenju vplivov NE Krško na okolje in prebivalstvo sodeluje že več kot deset let. Je pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji za področje izpostavljenosti prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti in področje varstva pred sevanji v jedrskih objektih, industriji, raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah. Je predavatelj v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Instituta "Jožef Stefan", kjer sodeluje pri izvedbi predavanj na področju varstva pred sevanji, jedrske in reaktorske fizike, ter instrumentacije in regulacije. Mag. Matjaž Koželj je avtor ali soavtor več kot osemdeset izvirnih znanstvenih in strokovnih člankov, znanstvenih prispevkov na konferencah, samostojnih znanstvenih in strokovnih sestavkov, poročil in elaboratov. V preteklosti je kot ekspert in predavatelj sodeloval pri več tečajih, ki jih je organizirala Mednarodna agencija za atomsko energijo. Skoraj petnajst let je že član, zadnja leta pa tudi vodja, ene izmed strokovnih skupin za oceno doz v skupini za obvladovanje izrednega dogodka pri Upravi RS za jedrsko varnost. Je tudi član Izvršilnega odbora Društva Slovenije za varstvo pred sevanji. Doc. dr. Matej Lipoglavšek je docent za področje fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Diplomiral je leta 1993 s področja varstva pred sevanji na Univerzi v Ljubljani, magistriral leta 1996 na Univerzi v Uppsali na Švedskem in doktoriral leta 1998 s področja jedrske fizike na Lund University na Švedskem. Podoktorsko se je usposabljal v Oak Ridge National Laboratory, Oak Ridge, ZDA, in v iThemba LABS, Cape Town, Južna Afrika. Bil je predlagatelj in odgovorni raziskovalec pri več eksperimentih v Niels Bohr Institute, Kopenhagen, Danska, INFN-LNL, Legnaro, Italija, Argonne National Laboratory, Argonne, ZDA, Lawrence Berkeley National Laboratory, Berkeley, ZDA in iThemba LABS, Cape Town, Južna Afrika. Z varstvom pred sevanji se ukvarja že več kot 20 let. Je soavtor 74 izvirnih znanstvenih člankov s področij jedrske fizike in varstva pred sevanji. Od leta 2004 do 2012 je bil vodja Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij na Institutu "Jožef Stefan", sedaj pa je zaposlen kot vodja Ekološkega laboratorija z mobilno enoto na Institutu "Jožef Stefan". Bil je član upravnega odbora Društva Slovenije za varstvo pred sevanji, je član programskega odbora European Nuclear Physics Conference in In-kind Review Board v FAIR, Darmstadt, Nemčija. Je pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji od URSVS in odgovorni nosilec projekta "Nadzor radioaktivnosti v okolici nuklearne elektrarne Krško" od Instituta "Jožef Stefan". Inik dr. Benjamin Zorko, odgovorni urednik 1 P O R O C A N J E O R E Z U L T A T I H M E R I T E V POVZETEK Interne doze, prejete v nekem časovnem obdobju, ocenimo iz povprečnih koncentracij radionuklidov v snoveh, ki jih pri dihanju, pitju in hranjenju vnesemo v telo. V okviru radioloških nadzornih meritev te snovi periodično vzorčimo, zato izračunamo povprečno koncentracijo posameznega radionuklida kot aritmetično sredino rezultatov, ki smo jih za ta radionuklid izmerili v vzorcih, zbranih v časovnem intervalu, za katerega ocenjujemo dozo. Nekateri radionuklidi imajo prenizke koncentracije, da bi jih zanesljivo izmerili, zato so njihove koncentracije podane v obliki zgornjih mej, če je bil radionuklid pri merjenju zaznan, lahko pa rezultat ni naveden, če radionuklid v vzorcu ni bil zaznan. Pri povprečenju take merske izide upoštevamo kot ničle in s tem uravnovesimo sistematske vplive, ki jih procedura za analizo spektrov vnese pri računanju majhnih koncentracij, to je takih z veliko relativno negotovostjo. Da bi izboljšali zanesljivost ocenjevanja, bomo omenjene sistematske vplive odpravili tako, da pri računanju doz namesto opaženih koncentracij uporabimo njihove najboljše ocene, pri katerih je upoštevan pogoj, da koncentracija ne more biti negativna. S temi izboljšavami bodo ocenjene doze nižje in bolj realno ocenjene. UVOD Programi radiološkega nadzora se izvajajo z namenom, da bi na podlagi merskih rezultatov ocenili doze oziroma njihove zgornje meje, ki jih prejme referenčna skupina. Doze zaradi izpustov v okolje lahko ocenimo na dva neodvisna načina: tako da ocenimo aktivnosti, izpuščene v okolje, ali pa tako, da merimo radioaktivnost v okolju na mestih in na načine, ki oceno doz omogočajo. Slabost prvega načina je v tem, da moramo poleg ocene aktivnosti uporabiti še računske modele, ki opisujejo razširjanje izpuščenih aktivnosti v okolju. Ti modeli le približno opisujejo transport snovi v okolju, zato imajo lahko njihovi rezultati velike negotovosti oziroma lahko kažejo sistematske odmike od pravih koncentracij. Slabost drugega načina pa je v tem, da so izpuščene aktivnosti v okolju lahko toliko razredčene, da so manjše od najmanjših koncentracij, ki jih še lahko izmerimo s spektrometrskimi metodami. Zato navadno pri ocenjevanju doz uporabljamo kombinacijo obeh načinov, pri čemer z meritvami radioaktivnosti v okolju preverimo, ali so izmerjene koncentracije radionuklidov in koncentracije, ocenjene iz izpustov, skladne. Skladnost merskih rezultatov z rezultati modelnih računov ugotovimo tako, da primerjamo ujemanje rezultatov z merilnimi negotovostmi in s pričakovano natančnostjo modelnih računov. Dodatno pa dajejo meritve v okolju možnost, da izmerimo splošno raven radioaktivnosti v okolju in ne le radioaktivnost, ki je posledica izpustov. Iz primerjave doz zaradi splošne radioaktivnosti v okolju in doz zaradi izpustov v okolje sledi ocena pomembnosti izpustov glede na naravno radioaktivnost in splošno kontaminacijo okolja. Da bi to primerjavo omogočil, Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10) [7] predpisuje, da je treba pri meritvah s spektrometrijskimi metodami, pri katerih se z eno meritvijo določi koncentracije več radionuklidov, poročati o aktivnostih vseh radionuklidov, ki so zaznani v spektru. Nekatere spektrometrijske metode, katerih uporaba je predpisana v programih radioloških nadzornih meritev okolja [7], pa niso dovolj občutljive, da bi z njimi zanesljivo izmerili koncentracije vseh radionuklidov, čeprav se za meritve uporabljajo vzorci, kjer so radionuklidi koncentrirani (na primer s filtriranjem, izparevanjem, obarjanjem). Če je aktivnost v vzorcu premajhna za zanesljivo določanje aktivnosti, so merski izidi dveh vrst: - spektralna analiza ni zaznala radionuklida, zato v rezultatih ni informacij o njegovi aktivnosti; - spektralna analiza je radionuklid zaznala in izračunala njegovo aktivnost, vendar je negotovost rezultata primerljiva ali večja kot izmerjena vrednost. V drugem primeru lahko leži znaten del verjetnostne porazdelitve, ki opisuje porazdelitev prave vrednosti z merskim rezultatom, v območju negativnih aktivnosti. Poročanje o takšnih rezultatih ni smiselno, ker so negativne aktivnosti fizikalno nedopustne. Zato v tem primeru ne poročamo o opaženi vrednosti in njeni negotovosti, ampak o zgornji meji aktivnosti, ki je prava vrednost ne presega. Ta zgornja meja pa ni določena le z merskim rezultatom, ampak tudi z njegovo negotovostjo, ki pove, s kakšno verjetnostjo je prava vrednost ne presega. Pri ocenjevanju doz moramo upoštevati poleg merskih rezultatov, ki so podani kot opažena vrednost in njena negotovost in ki ustrezajo meritvam, kjer je prava vrednost aktivnosti dovolj visoka za zanesljivo določanje aktivnosti, še izide meritev, kjer je aktivnost podana v obliki zgornje meje ali pa sploh ni podatka o aktivnosti. Ugodno je, če ocenjena doza ni odvisna od razmer pri vzorčevanju, priprave vzorcev in meritve, ampak le od opaženih vrednosti, njena negotovost pa mora biti odvisna od negotovosti opaženih vrednosti in občutljivosti meritev. Hkrati pa doza, skladno s Pravilnikom o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji (SV5) [9], ne sme biti podcenjena. Pričujoči prispevek opisuje postopke za analizo spektrov in metodologijo za pripravljanje podatkov, ki se uporabljajo pri ocenjevanju doz ter predlaga izboljšave te metodologije. ZNAČILNOSTI SPEKTRALNIH ANALIZ Analiza spektra sestoji iz dveh neodvisnih korakov: analize vrhov, ki iz spektra izračuna lastnosti vrhov, to je njihove pozicije, ploščine in širine, ter iz računa aktivnosti, kjer analiza odšteje prispevek ozadja od ploščin vrhov, izračuna aktivnosti, ki tem ploščinam ustrezajo, odlušči prispevke prekrivajočih vrhov ter izračuna povprečne aktivnosti pri radionuklidih, ki imajo v spektru več vrhov. Analiza vrhov večinoma preceni ploščine majhnih vrhov, to so tisti vrhovi, pri katerih relativna negotovost ploščine presega 30 % [19]. To se zgodi zato, ker statistične fluktuacije zveznega ozadja vplivajo na ploščine vrhov. Namreč, statistične fluktuacije v pozitivno smer, ki se pojavijo blizu spodnjega ali zgornjega roba vrha, povečajo njegovo ploščino, ker jih analiza vključi v vrh. Če se na robu vrha pojavi fluktuacija v negativno smer, analiza ravno tako poveča ploščino, zato ker tam zniža ozadje. Če je aktivnost radionuklida, ki je tudi v ozadju spektrometra, v vzorcu majhna, ima ploščina vrha po odštevanju ozadja veliko relativno negotovost. Če radionuklida v vzorcu sploh ni, potem je verjetnost, da je razlika pozitivna, enaka verjetnosti, da je razlika negativna. Ker pa analizna procedura vrhov z negativno ploščino pri računanju aktivnosti ne upošteva, so tudi nizke aktivnosti radionuklidov, ki so v ozadju spektrometra, precenjene [20]. Tako sledi, da so sistematski vplivi v analizni proceduri takšni, da so majhne aktivnosti, ki imajo veliko statistično negotovost, precenjene. Analizna procedura vključi radionuklid v seznam identificiranih radionuklidov, če vsota verjetnosti za emisijo najdenih vrhov, ki temu radionuklidu pripadajo, presega predpisan delež vsote verjetnosti za emisijo vseh vrhov, ki temu radionuklidu pripadajo. Ta predpisani delež se za razne radionuklide giblje med 30 % in 80 % in je odvisen od števila vrhov pri posameznem radionuklidu, od tega, kako težko je najti te vrhove v spektru, od radiotoksičnosti radionuklida ter od pomembnosti radionuklida v izpustih. Višji delež pomeni, da mora biti najdenih več vrhov in s tem je merilo za identifikacijo strožje. Pri analizni proceduri, ki jo uporabljamo, je ta delež postavljen nizko, da preprečimo, da bi procedura spregledala radionuklide, ki so v vzorcu [19]. ZNAČILNOSTI POROČANJA O REZULTATIH Analizna procedura poteka tako, da ne obdeluje negativnih aktivnosti, zato so vse opažene vrednosti pozitivne, vendar se lahko intervali aktivnosti, ki opisujejo verjetnostno porazdelitev prave vrednosti, raztezajo v območje negativnih aktivnosti. Ker so negativne prave vrednosti nedopustne, pri rezultatih z relativno negotovostjo nad 80 %, to je pri u(y) /y > 0,8, poročamo o vrednosti zgornje meje, ki je izračunana z zanesljivostjo 95 %, to je < q(y) = y + 1,65 • u(y), kjer je y opažena vrednost, u(y) pa njena negotovost. Tako se izognemo poročanju o širini verjetnostnih intervalov, ki imajo znaten delež verjetnosti v področju negativnih aktivnosti. Tak merski izid pomeni, da je verjetnost, da je prava vrednost manjša od aktivnosti, navedene za znakom "<", enaka 95 %. Omeniti je treba, da se pri tej pretvorbi nekaj informacije izgubi. Da bi bila izguba informacije manjša, pri poročanju uporabimo razmeroma visoko mejo za največjo relativno negotovost, pri kateri še poročamo o merskem rezultatu [21]. O koncentraciji radionuklidov, ki jih analizna procedura v spektru ni identificirala, ne poročamo, zato prazen prostor v tabelah z rezultati pomeni, da radionuklid v spektru ni bil najden. To velja za vse radionuklide, razen za Pb-210, ki ima največji dozni faktor za ingestijo. Da ne bi ingestijskih doz podcenili, v tabelah z rezultati navajamo mejo za odločitev [22], če Pb-210 v spektru ni bil zaznan. Pri tem radionuklidu je torej zgornja meja ali meja za odločitev ali zgornja meja prave vrednosti, ki ni presežena z verjetnostjo 95 %. Pri merskih rezultatih, ki imajo relativno negotovost manjšo od 80 %, poročamo o velikosti opažene vrednosti in njeni negotovosti v obliki intervala negotovosti y ± u(y). Pri teh rezultatih je verjetnostna porazdelitev prave vrednosti normalna porazdelitev s povprečno vrednostjo y in standardno deviacijo u(y), zato je verjetnost, da je prava vrednost znotraj intervala, ki je naveden v tabelah z rezultati, 68 %. Pri meritvah koncentracije I-131 v zraku z oglenimi filtri ravno tako poročamo o velikosti meje za odločitev v primeru, da I-131 v spektru ni bil zaznan. Pri teh spektrih določamo le I-131, zato je v primeru, ko I-131 ni bil zaznan, meja za odločitev edini podatek o meritvi in njen izid. ZNAČILNOSTI OCENJEVANJA DOZ Pri računanju efektivne doze za izbran časovni interval predpostavimo, da je vnos radionuklidov enakomeren v okviru tega intervala, kar pomeni, da so hitrosti uživanja hrane in vode ter hitrost dihanja konstantne ter da so koncentracije radionuklidov v hrani, vodi in zraku konstantne. Te predpostavke omogočajo, da pri ocenjevanju doz za vrednosti koncentracij radionuklidov v teh medijih uporabimo povprečne vrednosti, ki pripadajo vzorcem, zbranim v tem časovnem intervalu. Merski izidi, iz katerih povprečje računamo, so treh vrst: odsotnost podatka, kar pomeni, da radionuklid ni bil zaznan (razen v primeru Pb-210), enostranski interval, ki pomeni, da je bila aktivnost določena z negotovostjo, ki presega 80 % opažene vrednosti, ter dvostranski interval v primeru, ko je merski rezultat podan z negotovostjo manjšo od 80 %. Za računanje povprečij moramo te merske izide pretvoriti v vrednosti in njihove negotovosti, iz katerih lahko izračunamo aritmetično sredino in njeno negotovost. Ugodno je, če je ta pretvorba narejena tako, da povprečne vrednosti niso odvisne od merskih negotovosti, ker te ne opisujejo samo lastnosti vzorca, ampak tudi analitski proces (vzorčevanje, pripravo vzorca in meritev), s katerim je bil merski izid pridobljen. V tem primeru doze, ki so izračunane iz povprečij, niso odvisne od analitskega procesa. Od analitskega procesa so odvisne le negotovosti, ki določajo dozni interval, kjer je prava doza z verjetnostjo 68 %. Pri ocenjevanju doz ne uporabljamo primarnih merskih rezultatov v obliki y ± u(y), ampak merske izide navedene v tabelah z rezultati. Pretvorba merskih izidov iz tabel v obliko, primerno za povprečenje, je v tabeli 1.1. Tabela 1.1: Pretvorba merskih izidov v obliko, primerno za povprečenje Merski izid Navedba v tabelah z rezultati Rezultat za povprečenje Radionuklid ni identificiran Prazen prostor 0 ± 0 u(y)/y > 80 % < q(y) 0 ± q(y)/1,65 u(y)/y < 80 % y ± u(y) y ± u(y) Omeniti je treba, da je pretvorba izbrana tako, da so rezultati za povprečenje pri radionuklidih s koncentracijo blizu meje za odločitev manjši kot je njihova prava koncentracija: za radionuklide, ki v spektru niso bili najdeni, je privzeta koncentracija nič, čeprav je prava koncentracija med nič in mejo za odločitev, podobno je za radionuklide z relativno negotovostjo večjo od 80 %. S tem smo uravnovesili sistematske vplive, zaradi katerih so precenjene ploščine šibkih črt [19] in nizke aktivnosti radionuklidov, ki se pojavljajo v ozadju spektrometra [20]. Da bi povečali zanesljivost ocenjevanja doz, je potrebno odpraviti sistematska vpliva, zaradi katerih so aktivnosti v bližini meje za odločitev precenjene, in izračunati merski rezultat tako, da bo izpolnjena zahteva, da je izmerjena vrednost pozitivna. Navadno se namreč o merskih rezultatih poroča opažena vrednost in njena negotovost, kjer je ta zahteva upoštevana šele kasneje z navajanjem zgornje meje. Omenjene izboljšave zmanjšajo negotovosti merskih rezultatov in povečajo njihovo konsistentnost [23]. Poudariti je pa treba, da zahteva po pozitivnosti poveča rezultate, ker negativne rezultate nadomesti s pozitivnimi in zmanjša negotovosti merskih rezultatov, ker odreže dele verjetnostnih porazdelitev, ki opisujejo porazdelitev pravih vrednosti z opaženo vrednostjo in njeno negotovostjo in ki segajo v področje negativnih aktivnosti. Posledica tega je, da verjetnostni interval, ki vsebuje pravo vrednost, seže na področje negativnih aktivnosti šele takrat, ko relativna negotovost opažene vrednosti preseže 164 % [24]. SKLEPI Pri računanju aktivnosti v bližini meje za odločitev se pri obstoječi proceduri za analizo spektrov gama in računanje aktivnosti pojavijo sistematski vplivi, zaradi katerih so opažene aktivnosti precenjene. Te vplive uravnovesimo z interpretacijo merskih izidov, ki je taka, da podceni merske rezultate v tem območju. Zato je težavno zanesljivo oceniti, ali so prispevki k dozam zaradi radionuklidov, ki imajo aktivnosti v bližini meje za odločitev, precenjeni ali podcenjeni, na vsak način pa prava vrednost doze leži v območju intervala negotovosti z verjetnostjo 68 %. Da bi izboljšali zanesljivost ocenjevanja doz, smo v analizno proceduro vpeljali izboljšave, ki upoštevajo omenjene sistematske vplive. Namesto sistematskih vplivov, ki izhajajo iz nedoslednosti v analizni proceduri, se pojavi nov sistematski vpliv zaradi zahteve, da morajo biti izmerjene aktivnosti pozitivne. Ta sistematski vpliv je manjši, pa tudi relativna negotovost opažene vrednosti, pri kateri se poroča o zgornji meji, se pomakne iz 80 % na 164 %. Zato se tudi zmanjša sistematski vpliv zaradi računanja časovnega povprečja aktivnosti pri pretvarjanju zgornjih mej v merske rezultate. Ker pričakujemo, da bodo omenjene izboljšave povečale zanesljivost ocenjevanja doz in znižale ocenjene doze, jih nameravamo vpeljati v ocenjevanje doz prihodnje leto. Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija 2 P O V R Š I N S K E V O D E POVZETEK V poglavju so predstavljeni in ovrednoteni rezultati meritev radioaktivnosti v reki Savi in ocena vplivov na prebivalstvo po savski prenosni poti na podlagi meritev tekočinskih izpustov in z uporabo modela. V letu 2012 so bili tekočinski izpusti v okolje nekoliko višji kot v letu 2011, vendar primerljivi z letom 2010. Najvišjo aktivnost je imel tritij, ki je edini umetni radionuklid, ki ga merimo v reki Savi in je zagotovo vsaj delno posledica tekočinskih izpustov NEK. Pri vseh drugih umetnih radionuklidih je vpliv NEK v okolju nemerljiv. Vsebnosti cezija in stroncija nizvodno od NEK zelo verjetno nista posledica vpliva NEK, ampak neenakomerne globalne kontaminacije. Prisotnost joda je posledica uporabe tega izotopa v terapevtske in diagnostične namene v bolnišnicah. Letna efektivna doza zaradi zadrževanja na obrežju (zunanje sevanje) in ingestija rib za referenčno skupino prebivalstva po savski prenosni poti je manjša od 0,02 ^Sv na leto. UVOD Nadzorni program meritev na reki Savi obsega meritve v okolju (imisije) in meritve tekočinskih izpustov na samem viru v NEK (emisije). Meritve v okolju omogočajo splošno oceno stanja na območju okoli NEK, oceno morebitnih vplivov nizvodno od elektrarne in tudi vplivov zunanjih dogodkov, kot je bila černobilska nesreča. V ta namen se izvaja vzorčevanje in meritve vode, suspendirane snovi v vodi, sedimentov in vodne biote. Lokacije vzorčevanja so postavljene nizvodno in vzvodno od NEK, tako da je mogoče ločiti med zunanjimi vplivi in dejanskimi vplivi elektrarne. Slika 2.1: Izhod bistvene oskrbne vode (ESW), kjer se izpuščajo radioaktivne tekočine iz odpadnih merilnih rezervoarjev (WMT) in sistema za kaluženje upaijalnikov (SGBD) NEK pri normalnem obratovanju občasno kontrolirano izpušča v okolje tekočine iz izpustnih rezervoarjev. Tekočine z razmeroma nizkimi aktivnostmi se izpuščajo v reko Savo skozi kanal bistvene oskrbne vode (ESW - Essential Service Water), ki je nad jezom elektrarne (slika 2.1). Izpuščena radioaktivnost je zaradi redčenja s savsko vodo na vzorčevalnih lokacijah, razen pri tritiju, večinoma pod detekcijsko mejo meritev v okolju. V reki Savi so tudi naravni radionuklidi uranove in torijeve razpadne verige ter radioaktivni kalij (K-40). V vzorcih sta vedno berilij (Be-7), ki je kozmogene narave, in tritij (H-3), ki je tako kozmogene kot antropogene narave. Poleg naravnih izotopov so zaradi globalne kontaminacije in medicinske uporabe radioaktivih snovi povsod v okolju tudi umetni radionuklidi: stroncij (Sr-90), cezij (Cs-137) in jod (I-131). Vplive na okolje ocenjujemo na podlagi neposrednih meritev izpustov (emisij) in z uporabo modela, ki je natančneje opisan v poročilu Izpostavitev referenčne skupine prebivalcev sevanju zaradi tekočinskih izpustov NEK v reko Savo (IJS-DP-10114) [27]. Model upošteva najpomembnejše prenosne poti in načine izpostavitve referenčne skupine iz prebivalstva. Ocena vpliva na okolje ne vključuje ovrednotenja prejetih doz zaradi naravnih radionuklidov, saj ti niso del izpustov NEK. Neodvisno od radiološkega nadzora NEK se izvaja tudi nadzor drugih rek po Sloveniji v okviru programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju v Republiki Sloveniji. Na Savi v Ljubljani, Krki, Savi pri Brežicah, Dravi, Muri, Kolpi se jemljejo enkratni vzorci vode kvartalno ali polletno. Rezultati teh meritev se uporabljajo za splošno oceno stanja v Sloveniji, istočasno pa jih uporabljamo kot referenčne vrednosti za oceno vpliva NEK. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Kontinuirno vzorčevanje reke Save je potekalo na treh lokacijah, in sicer v Krškem pred papirnico (3,2 km vzvodno od NEK na levem bregu), v Brežicah (8,2 km nizvodno od NEK in 400 m nizvodno od starega mostu na levem bregu) in v Jesenicah na Dolenjskem (17,5 km nizvodno od NEK na desnem bregu). Na referenčnem odvzemnem mestu Krško (v črpalni postaji za tehnološko vodo papirnice Vipap) deluje kontinuirni vzorčevalnik, meritve vzorcev s te lokacije pa se izvajajo kvartalno. Podobno poteka v Brežicah in Jesenicah na Dolenjskem kontinuirno vzorčevanje vode (slika 2.2), medtem ko se meritve vzorcev izvajajo mesečno. Vzorčevanje je opravljal NEK, meritve vzorcev pa so opravljale neodvisne organizacije ZVD, IRB in IJS. Slika 2.2: Kontinuirna vzorčevalna postaja reke Save pri Brežicah Kontinuirna avtomatska vzorčevanja in meritve sestavljenih vzorcev savske vode so namenjeni predvsem za določanje povprečne vsebnosti dolgoživih izotopov. Pri tem se ločeno merita voda in filtrski ostanek, ki se kot groba suspendirana snov predhodno odstrani iz vode s filtriranjem. Kontinuirno vzorčevanje ne omogoča ovrednotenja kratkoživih izotopov. Zato se neodvisno izvaja tudi vzorčevanje enkratnih vzorcev nefiltrirane vode (50-litrski vzorci). Iz rezultatov teh meritev lahko natančneje ocenimo koncentracije kratkoživega joda (I-131). Tako je potekal ločen odvzem enkratnih vzorcev vode na štirih lokacijah, in sicer v Krškem pod mostom, v Brežicah pod starim mostom, v Jesenicah na Dolenjskem in v kraju Podsused pri Zagrebu (okrog 30 km nizvodno od NEK). Vzorčevanje in meritve enkratnih vzorcev vode sta opravila ZVD in IRB. Za ovrednotenje vplivov preko savske prenosne poti se spremlja tudi radioaktivnost v sedimentih. Pri sedimentih so pomembni dolgoletni trendi, povezani z globalno kontaminacijo, in tudi informacija o ničelnem stanju v primeru, da bi prišlo do resnejših izpustov iz NEK. Vzorčevanje sedimentov je potekalo na šestih lokacijah, in sicer vzvodno od NEK pod mostom (na levem bregu), pod jezom v NEK (desni breg), pri Pesju (na levem bregu), pri Brežicah (na levem bregu), pri Jesenicah na Dolenjskem (na desnem bregu) in na Hrvaškem v kraju Podsused pri Zagrebu. Poleg spremljanja radioaktivnosti površinskih vod in sedimentov je pomemben indikator kontaminacije v Savi tudi vodna biota (ribe). Ulov rib je potekal v Krškem, Brežicah, Jesenicah na Dolenjskem ter v Republiki Hrvaški v krajih Podsused in Otok. Vzorčevanje in meritve rib v Sloveniji je opravil ZVD, na Hrvaškem pa IRB. Pri vzorcih vode, sedimentov in rib ločeno potekajo meritve sevalcev gama in čistih sevalcev beta razen C-14. Vsebnost sevalcev gama v vzorcih reke Save se je določala z visokoločljivostno spektrometrijo gama po postopku izvajalca meritev, ki vključuje pripravo vzorca s suhozračnim sušenjem in homogenizacijo. S tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo je bila merjena vsebnost tritija (H-3) v vodnem destilatu savske vode, medtem ko se je vsebnost Sr-90 določala z radiokemično separacijo in štetjem na proporcionalnem števcu po postopku izvajalca meritve. Merska metoda za določanje stroncija ne omogoča ločenega merjenja izotopov Sr-90 in Sr-89, zato se poroča o skupni vsebnosti Sr 90/Sr-89. Ker pa je bila koncentracija kratkoživega Sr-89 v tekočinskih izpustih NEK pod mejo detekcije, se vsebnost Sr-90/Sr-89 nanaša le na Sr-90. Vzorčevanje in meritve na savski prenosni poti razlikujemo glede na vrsto vzorcev: - vzorčevanje vode skupaj s fino suspendirano snovjo (količina vzorca vode je 50 litrov) in ločene meritve sušine vzorcev vode in filtrskega ostanka reke Save, ki se kot groba suspendirana snov predhodno odstrani iz vode s filtriranjem; - vzorčevanje talnih sedimentov, ki v glavnem vsebujejo fini pesek (količina vzorca okrog 180 g); vzorčevanje gibljivih sedimentov, ki vsebujejo več organske snovi, se od leta 2005 ne izvaja več; - vzorčevanje in meritve rib vrst mrena, klen, podust, som, sivi tolstolobik, ščuka in krap s povprečno maso okrog 400 g (izmerjenih je bilo 26 rib); pred pripravo vzorcev se odstranijo repi in glave rib; dodatne meritve ribjih mladic in ločene meritve kosti in mišic odraslih rib se od leta 2006 ne izvajajo več; - vzorčevanje pitne vode (glej poglavje "Pitna voda in podtalnica"). REZULTATI MERITEV V OKOLJU Tabele z merskimi rezultati so na priloženi zgoščenki v poročilu Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2012, IJS-DP-11246, marec 2013. Tabele z merskimi podatki o vodah in sedimentih so: T-1 do T-4 (ZVD, H-3 - IJS); T-5, T-6 (IRB); T-7, T-9, T-10, T-12, T-13, T-14 (ZVD, H-3 - IJS); T-11, T-15/p, T-16/p1, T-16/p2, T-16/p3, T-17/p, T-18 (IRB). Tabele z merskimi podatki o ribah so: T-19, T-21, T-22 (ZVD); T-22/p1, T-24, T-25 (IRB). Tritij (H-3) je redno prisoten v tekočinskih efluentih NEK. Na sliki 2.3 so prikazane primerjave vsebnosti tritija v savski vodi na lokacijah Krško, Brežice in Jesenice na Dolenjskem v letu 2012. Povprečna letna koncentracija H-3 v Brežicah (5,4 ± 2,0) kBq/m3 je 8-krat višja kot je na referenčnem odvzemnem mestu Krško (pred papirnico) (0,70 ± 0,03) kBq/m3. Povprečna koncentracija je bila v letu 2012 znatno višja kot v letu 2011, vendar primerljiva z rezultati meritev v letu 2010. Najvišja vrednost mesečnih povprečij v Brežicah je bila v marcu (29 ± 3) kBq/m3, medtem ko je bila v tem obdobju vrednost na referenčnem odvzemu Krško (0,66 ± 0,08) kBq/m3. Najvišja izmerjena koncentracija v Brežicah je bila bistveno višja kot v predhodnem letu, vendar primerljiva z letom 2010, ko je bila v mesecu juniju 2010 koncentracija (20 ± 2) kBq/m3. Meritve tritija na lokacijah Brežice in Krško je opravil IJS. V Jesenicah na Dolenjskem so meritve IRB pokazale letno povprečje (3,1 ± 1) kBq/m3 z največjo vrednostjo (16 ± 1) kBq/m3, prav tako v mesecu marcu. V letu 2012 so bile koncentracije H-3 v Brežicah v primerjavi s tistimi v Jesenicah na Dolenjskem v povprečju višje za faktor 1,7. To je posledica dodatnega razredčenja vode zaradi pritokov Krke in Sotle, za kateri predpostavimo, da imata enako koncentracijo tritija kot Sava v Krškem. Pretok Save v Brežicah pred izlivom reke Krke je bil najvišji v mesecu novembru (553 m3/s) in najnižji v februarju in marcu (67 m3/s), letno povprečje je bilo 183 m3/s. Na obeh vzorčevalnih lokacijah pod NEK je bilo mogoče opaziti povišane koncentracije H-3. Podobno kot v letu 2010 lahko opazimo korelacijo med mesečnimi izpusti NEK, višino vodostaja reke in povečanjem koncentracije na lokacijah pod NEK. V drugih rekah v Sloveniji so bile povprečne letne koncentracije H-3 okrog 1 kBq/m3 [10]. Mesec v letu 2012 Slika 2.3: Primerjava vsebnosti tritija v savski vodi na lokacijah Krško, Brežice in Jesenice na Dolenjskem. Lokacija Krško je glede na tok Save pred elektrarno in je zato referenčna. Kratkoživi radioaktivni jod (I-131) je občasno v tekočinskih efluentih NEK, v nekaterih rekah pa ga je mogoče najti zaradi aplikacije tega izotopa v medicini. Povišane koncentracije joda je bilo mogoče izmeriti takoj po černobilski nesreči. I-131 je redno prisoten na vseh nadzornih mestih reke Save, tako vzvodno od elektrarne kot nizvodno v Brežicah in Jesenicah na Dolenjskem. Realnejše ocene lahko temeljijo le na enkratnih odvzemih nefiltrirane vode (vzorčevanje na tri mesece) in ne na sestavljenih vzorcih, ki so bili zbrani v obdobju enega meseca ali v trimesečnem obdobju. Koncentracija joda zelo niha in je večkrat tudi pod mejo detekcije. Povprečna letna vsebnost I-131 v enkratnih vzorcih na vzorčevalnih mestih je bila od (3,9 ± 3,0) Bq/m3 do (7,1 ± 3,5) Bq/m3 in je bila najvišja na odvzemnem mestu v Brežicah. Najvišja posamična vrednost (18 ± 2) Bq/m3 je bila izmerjena v Krškem v prvem četrtletju. V drugih rekah v Sloveniji so bile povprečne letne koncentracije I-131 večinoma nižje od 5 Bq/m3 [10]. Jod je bil zaznan v večini rek, razen v reki Kolpi in Soči. V preteklosti so bile koncentracije joda višje predvsem v reki Savi pri Ljubljani, zaradi nekontroliranih izpustov iz Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer se izvaja terapija z jodom. V talnem sedimentu je I-131 zelo redko opažen, navadno v zelo nizkih koncentracijah. V tem letu je bil zaznan v zadnjem kvartalu le na referenčni lokaciji Krško, kjer je bila izmerjena vsebnost (0,77 ± 0,2) Bq/kg. V vzorcih rib iz referenčnega odvzema (v Krškem nad jezom) in tudi v vzorcih iz nadzornih odvzemnih mest pod jezom NEK (meritve ZVD in IRB) ni bila zaznana prisotnost I-131, kar je enako kot v preteklih letih. Glede na koncentracije joda v enkratnih vzorcih nefiltrirane vode (okrog 10 Bq/m3) bi pričakovali, da je izračunana koncentracija joda v ribah okrog 0,2 Bq/kg (upoštevajoč bioakumulacijski faktor Br = 0,02 m3/kg) [27], kar je pod mejo detekcije. Radioaktivni izotop cezij je kot posledica globalne in regionalne kontaminacije (jedrski poskusi in nesreča v Černobilu) povsod v okolju. Najti ga je tudi v tekočinskih efluentih NEK. Na večini odvzemnih mest so bili rezultati meritev cezija v suhem ostanku po izparevanju vzorca vode na meji detekcije. Letna povprečna vrednost v suhem ostanku po izparevanju vzorca vode je bila na referenčnem mestu v Krškem <0,3 Bq/m3, kar je podobno kot v Brežicah <0,6 Bq/m3. Cs-137 se je v preteklosti navadno pojavljal v nekoliko višjih koncentracijah tako v filtrskem ostanku kot v vodni sušini. Rezultati meritev filtrskega ostanka so bili pri večini odvzemnih mest praviloma pod mejo kvantifikacije. Na sliki 2.4 je prikazana primerjava rezultatov meritev Cs-137 v filtrskem ostanku na različnih odvzemnih mestih v letu 2012. Letna povprečna koncentracija Cs-137 <0,4 Bq/m3 v Brežicah je nižja kot na referenčnem mestu Krško <0,6 Bq/m3. Večina mesečnih izmerjenih koncentracij cezija v Jesenicah na Dolenjskem je bila pod mejo detekcije. Podobno so bili skoraj vsi rezultati meritev enkratnih vzorcev nefiltrirane vode na vseh odvzemnih mestih pod mejo kvantifikacije: v Brežicah <0,8 Bq/m3 in v Jesenicah na Dolenjskem <1,0 Bq/m3, letna povprečna vrednost na referenčnem mestu v Krškem pa je bila <1,1 Bq/m3. Povprečne koncentracije cezija v drugih rekah po Sloveniji so podobne, kot jih lahko izmerimo v Savi v okolici NEK. Najvišja povprečna koncentracija na drugih rekah je bila izmerjena v reki Muri (1,2 ± 0,2) Bq/m3 [10]. Primerjava vrednosti z upoštevanjem merskih negotovosti kaže, da je vpliv NEK nemerljiv. Povprečna koncentracija radioaktivnega cezija v talnih sedimentih, ki jih je določil IRB, je bila v Krškem (pod mostom) (4,2 ± 0,3) Bq/kg (z največjo vrednostjo (6,7 ± 1) Bq/kg), pod jezom NEK (2,2 ± 0,3) Bq/kg (z največjo vrednostjo (3,2 ± 0,5) Bq/kg), v Pesju (1,6 ± 0,4) Bq/kg (z največjo vrednostjo (2,5 ± 0,6) Bq/kg), v Brežicah (2,1 ± 0,5) Bq/kg (z največjo vrednostjo (3,6 ± 0,7) Bq/kg), v Jesenicah na Dolenjskem (2,4 ± 1,0) Bq/kg (z največjo vrednostjo (5,4 ± 0,9) Bq/kg) in v Podsusedu (0,5 ± 0,2) Bq/kg (z največjo vrednostjo (0,8 ± 0,4) Bq/kg). Rezultati meritev sedimentov, ki jih je izvedel ZVD, so v okviru merske negotovosti primerljivi meritvam IRB. Najvišja povprečna koncentracija je bila izmerjena na referenčni lokaciji Krško. Spektroskopske analize rib, ulovljenih na lokacijah, od katerih je referenčna v Krškem, druge pa nizvodno pod izpustom NEK, kažejo letne povprečne vsebnosti Cs-137 od <0,11 Bq/kg do <0,16 Bq/kg (meritve ZVD). IRB v ribah ni zaznal cezija. Radioaktivni izotop stroncija Sr-90 je podobno kot radioaktivni izotop cezij Cs-137 povsod v okolju in je posledica globalne kontaminacije. Delež stroncija v primerjavi s cezijem je bil zaradi vpliva Černobila na področju Slovenije skoraj zanemarljiv. Kot posledica poskusnih jedrskih eksplozij pa je bil used obeh radionuklidov na naši geografski širini primerljiv. Merska metoda za določanje stroncija ne omogoča ločenega merjenja obeh izotopov (Sr-90 in Sr-89), zato se o njih poroča skupaj. Zaradi kratke razpolovne dobe je delež Sr-89, ki bi bil posledica globalne kontaminacije, zanemarljiv. 1,4 1,2 X Cs-137 Krško 2012 ♦ Cs-137 Brežice 2012 A Cs-137 Jesenice 2012 B s p £ T / J? Mesec v letu 2012 Slika 2.4: Primerjava mesečnih vsebnosti Cs-137 v filtrskem ostanku (groba suspendirana snov) reke Save na lokacijah Krško, Brežice in Jesenice na Dolenjskem. Meritve v Jesenicah na Dolenjskem so bile večino časa pod mejo detekcije. 0 Večina stroncija je raztopljena v sami vodi. V vodi (suhi ostanek po izparevanju vzorca vode) je v 10-krat višjih koncentracijah kot cezij. Na sliki 2.5 je prikazana primerjava rezultatov meritev Sr-90 v vodi na različnih odvzemnih mestih v letu 2012. Sr-90 se pojavlja v vodi na referenčnem mestu Krško v podobni letni povprečni koncentraciji (1,8 ± 0,07) Bq/m3 kot v nadzornem mestu v Brežicah (2,2 ± 0,2) Bq/m in v Jesenicah na Dolenjskem (2,8 ± 0,2) Bq/m3. V grobi suspendirani snovi (filtrskem ostanku) je vsebnost Sr-90 navadno vsaj 10-krat nižja kot v vodi (suhi ostanek po izparevanju vzorca vode) in se giblje okrog 0,1 Bq/m3. Vsebnosti so podobne kot pri ceziju. Najvišja povprečna vsebnost stroncija v filtrskem ostanku je bila izmerjena v Krškem <0,5 Bq/m3. Koncentracija Sr-90 v enkratnih vzorcih vode (nefiltrirani vzorci) so zelo podobne kot v kontinuirnih vzorcih filtrirane vode. Letna povprečja so od (2,0 ± 0,5) Bq/m3 do (2,4 ± 0,3) Bq/m3. Najvišja posamična izmerjena vrednost je bila v Brežicah (3,1 ± 0,3) Bq/m3. Vrednosti so približno 10-krat višje, kot so koncentracije cezija v enkratnih vzorcih nefiltrirane vode. Povprečne koncentracije stroncija v drugih rekah po Sloveniji so podobne, kot jih lahko izmerimo v Savi v okolici NEK. Povprečna koncentracija izmerjena na Savi, na lokaciji Laze pri Ljubljani (3,1 ± 0,9) Bq/m3, drugod pa je nižja [10]. Primerjava meritev z upoštevanjem merskih negotovosti kaže, da je vpliv NEK nemerljiv. Pri meritvah IRB stroncij v talnih sedimentih ni bil merjen, razen na lokaciji Podsused pri Zagrebu, kjer je bila povprečna vrednost <0,5 Bq/kg. Povprečne vrednosti, ki jih je izmeril ZVD, pa so bile <0,2 Bq/kg. Vsebnosti stroncija v talnem sedimentuje tako primerljiva z rezultati meritev iz predhodnih let. Vsebnosti stroncija v talnih sedimentih so tipično 10-krat nižje kot vsebnosti cezija. Stroncij je bil izmerjen tudi v vseh vzorcih rib. V meritvah ZVD (cele ribe) se gibljejo letna povprečja po lokacijah od (0,06 ± 0,02) Bq/kg do (0,15 ± 0,08) Bq/kg, kar je v okviru negotovosti podobno kot v preteklih letih. Laboratorij IRB v ribah ni meril stroncija. Drugi aktivacijski in fisijski produkti, ki so bili izmerjeni v emisijskih vzorcih izpustne vode, kot npr.: Mn-54, Cs-134, Co-58, Co-60, Ag-110m, Xe-133, v letu 2012 niso bili detektirani na nobeni lokaciji v okolju. V vseh vzocih vode so bili redno zaznani naravni radionuklidi uranove (U-238, Ra-226 in Pb-210) in torijeve (Ra-228 in Th-228) razpadne vrste. V nefiltrirani vodi so bile na vseh odvzemnih mestih koncentracije U-238 okrog 10 Bq/m3 in Ra-228 okrog 1 Bq/m3. Koncentracije K-40 so nekoliko višje okrog 50 Bq/m3. Največja izmerjena posamična vrednost K-40 je bila v Brežicah (110 ± 6) Bq/m3. Redno je bil merjen tudi kozmogeni radionuklid Be-7. V sedimentih so bile na vseh odvzemnih mestih koncentracije U-238 in Ra-228 okrog 25 Bq/kg. Koncentracije naravnih radionuklidov so primerljive z vrednostmi v drugih rekah po Sloveniji. Predvsem za K-40 je značilno izrazito nihanje, ki je povezano predvsem z onesnaženostjo rek, v manjši meri pa tudi z geološko sestavo tal. Najvišja koncentracija K-40 je bila izmerjena v Savinji 107 Bq/m3 [10]. 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Mesec v letu 2012 Slika 2.5: Primerjava mesečnih vsebnosti Sr-90 v suhem ostanku po izparevanju vzorca vode reke Save na lokacijah Krško, Brežice in Jesenice na Dolenjskem DISKUSIJA Vpliv na okolje po savski prenosni poti ocenjujemo na podlagi primerjave rezultatov emisijskih meritev (meritev vzorcev iz odpadnih merilnih rezervoarjev - WMT in kaluž uparjalnikov - SGBD), ki jih izvaja NEK, in rezultatov meritev vzorcev reke Save. V vseh jedrskih elektrarnah je radioaktivni izotop vodika tritij (H-3) v tekočinskih in atmosferskih izpustih. Kot kozmogeni radionuklid nastaja tudi v zgornji plasti atmosfere pri jedrskih reakcijah visokoenergijskega kozmičnega sevanja na dušiku. Tritij se veže v molekulo vode (HTO) in z dežjem pride do zemeljske površine. Večina tritija je razredčena v oceanih. Poskusne jedrske eksplozije v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja so naravni inventar tritija povečale za dva velikostna reda. Tako je njegova vsebnost v deževnici na severni polobli narasla z 0,6 kBq/m3 na 150 kBq/m3 v letu 1963. Do danes je zaradi radioaktivnega razpada in prehoda v oceanske vode vsebnost H-3 v deževnici padla na okrog 1 kBq/m3 [25]. Tritij je edini radionuklid, ki ga je mogoče sistematično spremljati v okolju in je nedvomno posledica izpustov NEK. Po podatkih NEK so bili največji izpusti H-3 opravljeni v zimskih mesecih (posebej v marcu), ko je bil mesečni izpust H-3 okrog 7,1 TBq (letni izpust 16,6 TBq). Izpusti so bili 4-krat večji kot v predhodnem letu vendar podobni kot v letu 2010, ko je bil letni izpust 22 TBq. V zimskih mesecih (v marcu) je bila izmerjena tudi najvišja koncentracija tritija v Savi v Brežicah (29 ± 3) kBq/m3. Večino časa v letu 2012 je bila povišana tudi koncentracija tritija v vrtini VOP-4. Letno povpečje koncentracije H-3 v tej vrtini je bilo (6 ± 3) kBq/m3. Najvišja izmerjena koncentracija tritija v VOP-4 je bila v mesecu aprilu (32 ± 3) kBq/m3, verjetno zaradi izpustov pred remontom v marcu. Opazno je bila povišana tudi koncentracija H-3 v vrtini Medsave, kjer je bila največja izmerjena koncentracija (9,3 ± 0,8) kBq/m3 tudi v mesecu marcu. Povišana koncentracija je posledica izpustov NEK. Vpliv reke Save na pitno vodo se podrobneje obravnava v poglavju "Pitna voda in podtalnica". Tritij zato lahko uporabljamo kot sledilec in z njegovo razredčitvijo ocenimo tudi koncentracije drugih radionuklidov, ki jih navadno ne zaznavamo v okolju [27]. Na sliki 2.6 je prikazana primerjava med izmerjenimi mesečnimi prirastki koncentracije H-3 in izračunanimi koncentracijami H-3 v Brežicah. Priratek koncentracije tritija v Brežicah pomeni, da je bila odšteteta izmerjena koncentracija tritija (naravno ozadje) na referenčnem mestu v Krškem pred NEK. Izračunane koncentracije smo dobili tako, da smo mesečni izpust H-3 delili z mesečno količino pretečene savske vode. Poleg tega predpostavimo, da je prišlo do popolnega mešanja vode na omenjeni lokaciji [27]. Mesec v letu 2012 Slika 2.6: Primerjava med mesečnimi izmerjenimi prirastki koncentracije tritija v reki Savi v Brežicah in izračunanimi prirastki koncentracije. Izračunana koncentracija je dobljena iz mesečnih tekočinskih izpustov H-3 in pretoka Save (mesečni izpust / mesečna prostornina pretečene Save). S slike 2.6 je razvidno, da obstaja dobro ujemanje med izpusti in prirastkom koncentracije H-3 v Savi v Brežicah. Enaka ugotovitev velja tudi za Jesenice na Dolenjskem. Do podobnih ugotovitev smo prihajali že v preteklih letih. Zelo dobro so vidni dejanski povečani izpusti v marcu. V aprilu je bil remont, zato tekočinski izpusti niso bili veliki. Na sliki 2.7 je narejena primerjava med izmerjenimi letnimi prirastki koncentracije in izračunanimi letnimi koncentracijami H-3 v Brežicah od leta 2002. Dolgoletni trendi kažejo, da na mestu vzorčevanja v Brežicah najverjetneje še ne pride do popolnega mešanja izpuščenih radionuklidov s savsko vodo. To je vidno na sliki 2.7, kjer so izmerjeni povprečni letni prirastki koncentracije tritija sistematično večji kot izračunani prirastki ob predpostavki popolnega mešanja vode. Iz meritev lahko ocenimo razredčitveno razmerje DR (Dilution Ratio) v Brežicah. Razredčitveno razmerje DR je razmerje med prirastkom koncentracije tritija na nekem mestu pod izpustom (npr. v Brežicah) in prirastkom koncentracije tritija na mestu s popolnim mešanjem vode: C DR = (1) C w,tot kjer sta CwL prirastek koncentracije tritija na določeni lokaciji (Bq/m3) in Cw,tot prirastek koncentracije tritija na mestu popolnega mešanja (Bq/m3) [27]. Prirastek koncentracije na mestu popolnega mešanja izračunamo iz izraza (2): C = AH-3 (2) F x t kjer sta AH-3 skupna letna izpuščena aktivnost tritija (Bq), produkt F x t pa celotni letni volumen pretečene Save v kubičnih metrih. Pri tem je F povprečni letni pretok, t pa je čas (eno leto). Vrednosti DR so lahko 0 na lokacijah, kjer še ni prišlo do mešanja, med 0 in 1 na lokacijah, kjer se čista voda le delno meša s kontaminirano (npr. na nasprotnem bregu pod izpustom) ali pa DR > 1 na lokacijah, kjer je mešanje kontaminirane vode s čisto nepopolno (npr. na istem bregu neposredno pod izpustom). Pri popolnem mešanju je DR enak 1. Iz razlike med povprečnima letnima konentracijama tritija v Brežicah in v Krškem smo dobili prirastek koncentracije v Brežicah CwL, ki je (4,7 ± 2) kBq/m3, kar je bistveno več kot v predhodnem letu (slika 2.7), vendar podobno kot v letu 2010. Izračunan prirastek koncentracije tritija na mestu popolnega mešanja Cw,tot je bil 2,88 kBq/m3. Tako je bilo v letu 2012 razredčitveno razmerje DR v Brežicah ocenjeno na (1,6 ± 0,7). Dolgoletno povprečno razredčitveno razmerje DR (od 2002 do 2012) na vzorčevalni lokaciji ob levem bregu v Brežicah je (1,5 ± 0,5). Letni izpust cezija Cs-137 je bil 3,05 MBq, kar je nekoliko manj kot v letu 2011. Cezij se slabo veže na grobo suspendirano snov (le nekaj odstotkov) [27]. V primeru, da bi prišlo do večjega izpusta NEK, bi to najprej zaznali v povečani koncentraciji v vodi (suhi ostanek po izparevanju vzorca vode) in le manjši delež bi zaznali v filtrskem ostanku (v grobi suspendirani snovi). Cezij se je v večini vzorcev vode pojavljal v zelo nizkih koncentracijah, pod mejo kvantifikacije. Pri tem opažamo, da je bil cezij na kontinuirnem vzorčevalnem mestu v Jesenicah na Dolenjskem večino časa celo pod mejo detekcije, tako v vodi kot v filtrskem ostanku. V preteklih letih se je pojavljal v nekoliko višjih koncentracijah v filtrskem ostanku kot v vodni sušini. Zaradi velikih merskih negotovosti ni mogoče ovrednotiti dolgoročnih teženj (slika 2.8). Iz merskih rezultatov vode, kjer je bil Cs-137 detektiran, lahko povzamemo le, da je povprečna koncentracija v okviru merske negotovosti na vseh odvzemnih mestih primerljiva in da je vpliv NEK nemerljiv. S s o ■a ■a o 1,2E+04 1,0E+04 8,0E+03 6,0E+03 4,0E+03 2,0E+03 0,0E+00 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Leto 2008 2009 2010 2011 2012 Slika 2.7: Primerjava med letnimi povprečnimi prirastki koncentracije H-3 v reki Savi v Brežicah in izračunanimi koncentracijami, dobljenimi na podlagi letnih tekočinskih izpustov in pretoka Save (letni izpust / letna prostornina pretečene Save) ob predpostavki popolnega mešanja co m v cs e & 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Leto 2008 2009 2010 2011 2012 Slika 2.8: Primerjava povprečnih letnih vsebnosti Cs-137 v filtrskem ostanku (groba suspendirana snov) reke Save na lokacijah Krško, Brežice in Jesenice na Dolenjskem. Negotovosti povprečnih koncentracij so od 0,1 Bq/m3 do 0,3 Bq/m3. Vsebnosti cezija v sedimentih kažejo najvišje povprečne letne koncentracije v Krškem (slika 2.9). S slike je razvidno, da se vsebnost cezija v sedimentu na vseh lokacijah z leti sistematično zmanjšuje, razen na lokaciji Krško pred paprirnico in pod jezom v letu 2010. To je povezano z razpadom izotopa (iz globalne kontaminacije) ter istočasno z izpiranjem talnega sedimenta. Koncentracije umetnih radionuklidov so v sedimentih zaradi izpiranja bistveno nižje kot v vrhnji plasti zemlje (običajna koncentracija cezija v zemlji je namreč nekaj deset bekerelov na kilogram). Zaradi razmeroma velikih vzorčevalnih in merskih negotovosti vpliva NEK v sedimentu ni mogoče ovrednotiti. Podobno lahko tudi ugotovimo, da je vsebnost cezija v ribah kot posledica vpliva NEK prav tako nemerljiva. Stroncij je redno v tekočinskih izpustih NEK (0,03 MBq v letu 2012), vendar so aktivnosti izpustov okrog 100-krat nižje od izpustov cezija. Kot je razvidno iz meritev, je večina stroncija v sami vodi (vodni sušini). Koncentracije Sr-90 so v okviru merske negotovosti podobne rezultatom iz zadnjih nekaj let (glej sliko 2.10). Ugotavljamo tudi, da je vsebnost stroncija v ribah (vodni bioti), ki bi bila lahko posledica vpliva NEK, prav tako nemerljiva. Ločeno merjenje kosti in mišic rib se ne izvaja od leta 2005, zato primerjava med koncentracijami stroncija v vzorcih mišic in kosti rib ni mogoča. Stroncij se namreč v glavnem zadržuje v kosteh, kjer so navadno vsebnosti dva velikostna reda višje kot v mišicah. Fisijski in aktivacijski produkti Co-58, Co-60, Sr-90, Ag-110m, Cs-137, Xe-133 se redno pojavljajo v tekočinskih izpustih NEK. Njihova skupna izpuščena aktivnost v letu 2012 je bila vsaj šest velikostnih redov nižja kot pri tritiju. V zadnjih nekaj letih razen Cs-137 in Sr-90, ki sta del globalne kontaminacije, ni bil noben izotop zaznan v okolju. Nazadnje je bil detektiran Co-60 v letih 2003 in 2006. 25 20 IS -i W15 CO j 10 5 Krško pred papirnico Pod jezom NEK Pesje Brežice Jesenice na Dolenj skem Podsused -1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1- 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Leto Slika 2.9: Primerjava vsebnosti Cs-137 v talnem sedimentu reke Save. Merske negotovosti so v zadnjih letih od 0,3 Bq/kg do 2 Bq/kg. 0 = > 3 CO 3 2 -1-1-1-1-1-1-1-1-1-12001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Leto Slika 2.10: Primerjava povprečnih vsebnosti Sr-90 v vodi reke Save 5 4 0 Izredne meritve v preteklih letih so potrdile tudi C-14 v tekočinskih efluentih. Aktivnost C-14 je vsaj 4 velikostne rede nižja kot pri tritiju. Vpliva C-14, ki je posledica tekočih efluentov NEK, na referenčno skupino prebivalstva ne moremo ovrednotiti, ker se meritve C-14 v okviru obratovalnega nadzora izvajajo samo v plinastih efluentih. Podobno prakso ima tudi večina drugih jedrskih elektrarn po Evropi razen Francije in Madžarske. Študija, ki bi pokazala na prisotnost C-14 v savski vodi in tudi v bioti, še ni izdelana. Aktivnosti naravnih radionuklidov so primerljive z rezultati meritev v drugih rekah po Sloveniji. V efluentih NEK naravni radonuklidi niso prisotni, zato ne ocenjujemo njihove obremenitve na okolje. Aktivnosti naravnih in umetnih radionuklidov so znatno pod izpeljanimi koncentracijami za pitno vodo, kot jih določa Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2) [8]. OCENA VPLIVOV Izpostavitev prebivalstva se ocenjuje na podlagi neposrednih meritev izpustov (emisij) in z uporabo ustreznih modelov. V letu 2003 je bila izdelana metodologija in model za oceno doz pri izpostavitvi prebivalcev [26]. V začetku leta 2009 je bila opravljena revizija tega modela z naslovom Izpostavitve referenčne skupine prebivalcev sevanju zaradi tekočinskih izpustov NEK v reko Savo - Nova referenčna lokacija, IJS-DP-10114 (2009) [27]. V metodologiji so identificirane glavne prenosne poti, načini izpostavitve in referenčne skupine za Slovenijo in Hrvaško. Za modelno oceno obremenitev, ki bi jih lahko prinesle zgolj prenosne poti, ki potekajo po Savi, je bila izbrana kot referenčna skupina brežiških športnih ribičev in članov njihovih družin (to je tista skupina, ki potencialno prejme najvišje doze). Za oceno vplivov izpuščenih radioaktivnosti v okolje ob normalnem obratovanju jedrskega objekta smo upoštevali tri starostne skupine: 1 leto, 7-12 let in odrasli >17 let, ki smo jih privzeli tudi v tej metodologiji. Metodologija računanja letne efektivne doze je uporabna le za celoletno vrednotenje vplivov, ne pa tudi pri ocenjevanju večletnega vpliva, saj večletni nanos in radioaktivni razpad nista upoštevana v modelu. Prvotne ocene, ki so bile narejene v letu 2003, so predpostavljale, da so referenčna skupina ribiči, ki ribarijo pri Brežicah, kjer naj bi bilo popolno mešanje izpuščene radioaktivnosti v reko Savo. Kasnejša analiza v letu 2009 je ugotovila, da ribiči pogosto ribarijo znatno bližje NEK, kjer je mešanje še nepopolno. V revidiranem modelu je dodana nova lokacija za ribiče (levi del struge, 350 m pod jezom NEK), ki je prikazana na sliki 2.11. Za to skupino se upošteva drugo razredčitveno razmerje DR, saj na tem mestu ne prihaja do popolnega mešanja s savsko vodo. V študiji [27] je ocenjeno, da je koncentracija izpuščenih radionuklidov na tem mestu trikrat večja DR = (3 ± 2) od koncentracije na mestu popolnega mešanja reke. Revizija modela je prav tako pokazala, da tudi na stari lokaciji v Brežicah še ne pride do popolnega mešanja Save, kjer naj bi bilo razredčitveno razmerje DR okrog 1,5. V tabeli 2.1 je prikazan inventar letnih tekočinskih izpustov NEK, kar so vhodni podatki pri oceni letne efektivne doze. V tabeli 2.1 so navedeni tudi vsi pomembni radionuklidi, ki bi potencialno lahko bili v izpustnih vodah. Iz tabele je razvidno, da je največ izpuščenega H-3 (tritija), vendar je ta izotop z vidika radiotoksičnosti malo pomemben. Pomembna sta aktivacijska produkta Co-60 in Co-58 ter fisijski produkti Cs-134, Cs-137 in Sr-90. Pri izračunu letne efektivne doze nismo upoštevali prispevka žlahtnih plinov Xe-131m, Xe-133, Xe-133m, Xe-135, Kr-85m in drugih zelo kratkoživih radionuklidov, ker pri ingestiji niso pomembni. Za izračun letne efektivne doze v letu 2012 so bili uporabljeni naslednji vhodni podatki: - podatki o letnem izpustu radionuklidov iz poročil NEK (tabela 2.1); - povprečni pretok Save v Brežicah v tem obdobju (183 m3/s); - razredčitveno razmerje DR na novi lokaciji (350 m nizvono od jeza NEK) je (3 ± 2) in v Brežicah (1,5 ± 0,5); dolgoletno povprečno razredčitveno razmerje od 2002 do 2012, dobljeno iz primerjave meritev tritija v izpustih in v Brežicah (slika 2.7); - povprečna koncentracija suspendiranega sedimenta (0,02 kg/m3); - predpostavimo maksimalno izpostavljenega posameznika in ekstremno porabo (največja mogoča ocena izpostavitve). Od številnih mogočih prenosnih poti vnosa izpuščenih radionuklidov so za prebivalce v okolici NEK kot najverjetnejše evidentirane tiste, ki so navedene v tabeli 2.2. Analiza izpostavitev je pokazala, da do najvišjih izpostavitev pride zaradi zadrževanja na bregu (zunanje sevanje) in uživanja rečnih rib. Po dostopnih informacijah napajanje živine in zalivanje pridelkov z rečno vodo nista značilnosti tega področja, zato ju nismo podrobneje analizirali. Pitje rečne vode prav tako ni realno zaradi onesnaženosti reke. Vpliv reke Save na pitno vodo se obravnava v poglavju "Pitna voda in podtalnica". Analizirana je tudi izpostavitev pri plavanju v reki Savi. Ta prenosna pot se zdi malo verjetna, saj je savski breg pod NEK težko dostopen in neprijazen, zato plavanje ni upoštevano v modelu. Mnogo verjetnejše je kopanje v reki Krki. V modelu je upoštevano zadrževanje na bregu in uživanje rib, značilno za ribiče, ki so v našem primeru referenčna (kritična) skupina. Podrobni podatki o navadah ribičev so bili dobljeni od gospodarja Ribiške družine Brestanica-Krško. Ta družina šteje 150 članov, od tega je bilo v letu 2002 aktivnih 120. Po informacijah gospodarja ribiške družine morda tretjina ribičev uživa ujete ribe. Ti ribiči so referenčna skupina, ki šteje 36 ljudi. V tabeli 2.3 so podane značilnosti referenčne skupine ribičev, ki so bile uporabljene v metodologiji, kot so: čas, ki ga ribič in njegov otrok preživita na bregu, in letna poraba rib iz Save. Za oceno izpostavljenosti pri pitju savske vode (malo verjetna prenosna pot) so uporabljeni podatki za letno porabo Evropske unije in slovenske zakonodaje po starostnih skupinah: 260 L (1 leto), 350 L (otroci 7-12 let) in 750 L (odrasli >17 let). Tabela 2.1: Inventar tekočinskih izpustov v letu 2012 [5]; emisijske vrednosti so vzete iz meritev NEK in IRB; podatki IRB temeljijo na meritvi mesečnih kompozitov, medtem ko NEK poroča o rezultatih meritev posameznih izpustov; o aktivnostih Fe-55 in Sr-90 poroča le IRB, medtem ko so v tabeli prikazani podatki za H-3, ki so izmerjeni v NEK; za druge sevalce gama so vzete višje aktivnosti med poročanima rezultatoma meritev obeh laboratorijev (IRB ali NEK), kar je konzervativna ocena, čeprav merski podatki niso nujno primerljivi. Radionuklid 2012 (Bq na leto) H-3 1,66E+13 Na-24 - Cr-51 - Mn-54 - Fe-55 5,45E+06 Fe-59 - Co-57 - Co-58 4,79E+07 Co-60 6,47E+06 Zn-65 - Se-75 - Sr-85 - Sr-89 - Sr-90 3,03E+04 Y-92 - Zr-95 - Nb-95 - Nb-97 - Mo-99 - Tc-99m - Kr-85 - Kr-85m - Kr-87 - Kr-88 - Rb-88 - Ru-103 - Ru-106 - Ag-110m 3,99E+07 Sn-113 - Sb-124 - Sb-125 - Te-123m - Te-125m - Te-127m - Te-129m - Te-132 - I-129 - I-131 - I-132 - I-133 - I-134 - Cs-134 - Cs-137 3,05E+06 Cs-136 - Cs-138 - Xe-131m - Xe-133 7,39E+07 Xe-133m - Xe-135 - Xe-135m - Ba-140 - La-140 - Ce-141 - Ce-144 - Hg-203 - Slika 2.11: Nova in stara referenčna lokacija za ribolov. Stara lokacija je 7,7 km nizvodno od jezu NEK, nova pa 350 m od jezu. Tabela 2.2: Načini in poti izpostavitve v okolici NEK - savska prenosna pot Način izpostavitve Pot izpostavitve Verjetnost izpostavitve zunanje obsevanje zadrževanje na bregu plavanje zelo verjetno malo verjetno ingestija ribe rečna voda napajanje živine (meso, mleko) zalivanje pridelkov zelo verjetno malo verjetno ni značilnost področja ni značilnost področja Tabela 2.3: Značilnosti referenčne skupine in maksimalno izpostavljenega posameznika za Slovenijo, uporabljene v metodologiji Referenčna skupina Maksimalno izpostavljeni posameznik čas, ki ga ribič preživi na bregu 200 h 500 h čas, ki ga ob ribiču preživi njegov otrok (10 let) 100 h 250 h letna poraba rib iz Save - ribič 10 kg 45 kg letna poraba rib iz Save - otrok (10 let) 3 kg 10 kg letna poraba rib iz Save - dojenček (1 leto) 0 kg 0 kg velikost referenčne (kritične) skupine 36 ljudi - Tabela 2.4: Efektivna letna doza posameznika iz referenčne skupine prebivalstva v Brežicah, pri čemer upoštevamo maksimalno izpostavljenega posameznika (ekstremna poraba) Starostna skupina Brežice Rečni breg in ingestija rib (zelo verjetna prenosna pot) Pitje savske vode (malo verjetna prenosna pot) Doza (pSv na leto) odrasli (>17 let) 0,009 ^Sv Prispevek zunanjega sevanja: 0,005 ^Sv Prispevek ingestije ribe: 0,004 ^Sv 0,06 pSv otroci (od 7 do 12 let) 0,004 ^Sv Prispevek zunanjega sevanja: 0,003 ^Sv Prispevek ingestije ribe: 0,001 ^Sv 0,04 pSv dojenčki (1 leto ) 0 ^Sv 0,07 pSv Tabela 2.5: Efektivna letna doza posameznika iz referenčne skupine prebivalstva na novi referenčni lokaciji 350 m pod jezom, pri čemer upoštevamo maksimalno izpostavljenega posameznika (ekstremna poraba) Starostna skupina 350 m pod jezom NEK Rečni breg in ingestija rib (zelo verjetna prenosna pot) Pitje savske vode (malo verjetna prenosna pot) Doza (pSv na leto) odrasli (>17 let) 0,019 ^Sv Prispevek zunanjega sevanja: 0,01 ^Sv Prispevek ingestije ribe: 0,009 ^Sv 0,12 pSv otroci (od 7 do 12 let) 0,007 ^Sv Prispevek zunanjega sevanja: 0,005 ^Sv Prispevek ingestije ribe: 0,002 ^Sv 0,07 pSv dojenčki (1 leto) 0 ^Sv 0,14 pSv Ocena letnih efektivnih doz za posamezno skupino, narejena na podlagi realnih izpustov NEK in ob predpostavkah največje izpostavitve (ekstremna poraba in maksimalni čas zadrževanja na obrežju), da za odraslo osebo (0,009 ± 0,003) pSv na leto v Brežicah (tabela 2.4). Na novi lokaciji (350 m nizvodno od NEK) pa je izračunana letna efektivna doza za odraslo osebo (0,02 ± 0,01) pSv (tabela 2.5). Negotovosti izračunanih letnih efektivnih doz smo ocenili iz negotovosti razredčitvenega razmerja. Druge starostne skupine (otroci in dojenčki) prejmejo še bistveno nižjo efektivno dozo. Vzporedno je narejena tudi ocena efektivne letne doze ob predpostavki pitja rečne vode. V poročilu IJS-DP-10114 [27] je bilo ugotovljeno, da je prenosna pot pitja rečne vode malo verjetna. Letna efektivna doza za zelo verjetno prenosno pot je podobna, kot smo jo ocenili v preteklih letih. Na slikah 2.12 in 2.13 so deleži prispevkov posameznih radionuklidov, ki največ prispevajo k prejeti dozi pri zelo verjetni prenosni poti (zadrževanje na rečnem bregu in ingestija rib). Pri zadrževanju na bregu je praktično celotna obremenitev referenčne skupine zaradi Co-60 in Co-58 (98 %). K prejeti efektivni dozi pri ingestiji rib največ prispeva H-3 (73 %), medtem ko je prispevek Cs-137 v tem primeru 22 %. Pri pitju savske vode, ki je malo verjetna prenosna pot, postane dominanten prispevek H-3 (99 %). 0 % 2 % 25 % 73 % □ Co-58 □ Co-60 ■ Cs-137 □ H-3 □ Ostalo Rečni Breg Slika 2.12: Prispevki posameznih radionuklidov k zunanji dozi pri zadrževanju na rečnem bregu. Največ prispevata Co-58 in Co-60. 0 %_ 3 % 2 % □ Co-58 □ Co-60 ■ Cs-137 .22 % QH-3 □ Ostalo Ingestija ribe Slika 2.13: Prispevki posameznih radionuklidov k efektivni dozi zaradi ingestije rib. Največ prispevata H-3 in Cs-137. SKLEPI Tritij se v okolju pojavlja kot kozmogeni radionuklid, saj nastaja v višjih plasteh ozračja in se s padavinami spira na tla, prav tako pa je tudi v izpustu iz NEK. V letu 2012 so bili izpusti tritija iz NEK večji kot v letu 2011 in primerljivi z letom 2010. Tritij je edini radionuklid v okolju, ki ga lahko sistematično merimo v savski rečni vodi, in je zagotovo vsaj delno posledica izpustov NEK. Vpliv NEK zaradi izpustov drugih radionuklidov v reko Savo je v okolju nemerljiv. Glede na podatke o količini izpustov NEK bi takoj za tritijem morali zaznati v okoljskih vzorcih Co-58, Co-60 in Cs-137. Kobaltovih izotopov v letu 2012 nismo zaznali. Vsebnosti cezija in stroncija v vzorcih nizvodno od NEK zelo verjetno nista posledica vpliva NEK, ampak neenakomerne globalne kontaminacije. Prisotnost joda v okolju je posledica uporabe tega izotopa v terapevtske in diagnostične namene v bolnišnicah. Na podlagi izmerjenih izpustov NEK za leto 2012 in upoštevanja ustreznih razredčitev, ki smo jih uporabili v modelni oceni, lahko sklenemo, da je izračunana efektivna doza referenčne skupine na kateri koli lokaciji nizvodno od NEK zaradi savske prenosne poti nižja od 0,02 ^Sv na leto. 3 P I T N A V O D A I N P O D T A L N I C A POVZETEK V poglavju obravnavamo razširjanje radioaktivnosti v vodi, ki se lahko uporablja za pitje, namakanje ali druge gospodarske namene, kjer se posredno pozna vpliv savske prenosne poti. Na podlagi merskih rezultatov v letu 2012 ter na podlagi rezultatov meritev iz preteklih let ugotavljamo mogoč vpliv zaradi tekočinskih izpustov NEK na pitno vodo in podtalnico v občinah Krško in Brežice. V letu 2012 je bila vzorčevana voda iz vodovodov in črpališč v Brežicah in Krškem, iz vrtine znotraj ograje NEK ter podtalnica in pitna voda na Hrvaškem. V odvzetih vzorcih so bile določene vsebnosti naravnih in umetnih radionuklidov. Med umetnimi radionuklidi sta bila zaznana le H-3 in Sr-90, Cs-137 je bil pod mejo kvantifikacije, I-131 pa v pitni vodi in podtalnici ni bil zaznan. Vpliv tritija iz NEK je bil zaznan predvsem v vrtinah VOP-4 blizu NEK in Medsavah na Hrvaškem. Na podlagi izmerjenih vrednosti je bila ocenjena letna efektivna doza za tri referenčne skupine prebivalstva, ki uporabljajo vodo iz vodovodov in črpališč za pitje, poleg tega je bila ocenjena doza, če bi vodo iz vrtine E1 v NEK uporabljali kot pitno vodo. Izračunane letne efektivne doze zaradi prispevka umetnih radionuklidov k celotni izračunani letni dozi za odrasle, ki so podobne kot v prejšnjih letih, so 0,2 % v brežiškem in 3,2 % krškem vodovodu glede na celotno letno dozo zaradi pitja vode. Četudi bi za pitje uporabljali vodo iz podtalnice v neposredni okolici NEK, je letna doza zaradi prispevka umetnih radionuklidov približno 2,4 % celotne izračunane doze. Celotne izračunane doze zaradi uporabe teh vodnih virov za pitje so znatno pod mejnimi vrednostmi, kot jih navaja uredba UV2 [8]. Na podlagi opravljenih meritev in iz teh izračunanih povprečnih letnih vsebnosti umetnih radionuklidov v vodovodih in črpališčih v okolici NEK lahko trdimo, da je v letu 2012 vpliv NEK na pitno vodo zanemarljivo majhen. UVOD Namen vzorčevanja in analiz mesečnih sestavljenih vzorcev vode iz črpališč in zajetij je nadzor virov pitne vode v okolici NEK. V reaktorju Nuklearne elektrarne Krško prihaja do cepitve uranovih in plutonijevih jeder in zaradi zajetja nevtronov posledično tudi do aktivacije elementov v hladilni vodi. Ti se nato prenašajo po celotnem primarnem hladilnem krogu. Voda vsebuje produkte korozije, ki se lahko po aktivaciji odlagajo po cevovodih ter povzročajo, da se iz njih širi sevanje žarkov gama. Med svojim obratovanjem NEK nadzorovano izpušča majhne količine radioaktivnih snovi v zrak in vodo. Z analizami ugotavljamo vsebnost naravnih in umetnih radionuklidov ter s tem sklepamo na morebitni prispevek k celotni letni efektivni dozi zaradi obratovanja NEK. Študije vpliva NEK na pitno vodo in podtalnico v preteklih letih so pokazale, da lahko z naravnimi radionuklidi posredno opazujemo tudi zunanje vplive na okolje (prekomerno gnojenje kmetijskih površin nad vodonosniki, poplave, ...) [30]. Lokacije in obseg vzorčevanja pitne vode in podtalnice so določene v programu nadzora, ki ga pripravi upravni organ (JV10, URSJV) [7]. Vzorčevalna mesta so izbrana tako, da so vključena črpališča vodovodov, za katera ni izključena možnost, da se napajajo iz reke Save, v katero NEK izpušča tekoče izpuste. V okviru republiškega nadzora radioaktivnosti v pitni vodi v Sloveniji [13] se redno analizira tudi vzorec vode na referenčni lokaciji (vodovod Ljubljana). Od sredine preteklega stoletja je prebivalstvo izpostavljeno antropogenim virom, ki so zašli v okolje zaradi nadzemnih jedrskih poskusov, černobilske kontaminacije in uporabe v medicini, tako da so umetni radionuklidi v našem okolju tudi brez vpliva NEK. V skladu z zahtevami pravilnika JV10 [7] ovrednotimo sevalne obremenitve za tri starostne skupine, in sicer za enoletnega otroka, desetletnega otroka in odraslo osebo. Pri tem upoštevamo dozne pretvorbene faktorje (predvidena efektivna doza na enoto vnosa zaradi zaužitja h(g)hing za posameznike iz prebivalstva) iz tabele 1 v uredbi UV2 [8] za starostne skupine do 1 leta, od 7 do 12 let ter starejše od 17 let. Pri izračunih upoštevamo, da odrasla oseba letno zaužije 0,75 m3 vode, desetletni otrok 0,35 m3 vode in enoletni otrok 0,26 m3 vode. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Obseg, način in pogostost vzorčevanja ter zahteve za merilne postopke in opremo pri nadzoru določa Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10) [7]. V prilogi, ki določa zasnovo letnega programa nadzora radioaktivnosti v okolju jedrske elektrarne, so za pitno vodo predpisane kontrolne meritve z visokoločljivostno spektrometrijo gama ter specifični analizi na vsebnost stroncija (Sr-90/Sr-89) in tritija (H-3). Izpeljane vrednosti koncentracij (IK) posameznih radionuklidov v pitni vodi so navedene v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2) [8], Tabela 4, in povzete v poročilu Meritve radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2008 (tabela 2.1) [4]. Kot določa Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10) [7], so metode vzorčevanja, priprave vzorcev in meritev izbrane tako, da je za sevalce beta in gama detekcijska meja pod tridesetino mejnih vrednosti kontaminacije za pitno vodo, ki so določene v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2) [8]. Metode vzorčevanja, meritev in analiz so podrobno opisane v naslednjih dokumentih: Zbiranje vzorcev pitnih, površinskih in podtalnih vod (LMR-DN-05), Priprava sušine vzorcev vod (LMR-DN-06), Visokoločljivostna spektrometrija gama v laboratoriju (LMR-DN-10), Določanje stroncija z beta štetjem (SDN-02-STC(01)), Vzorčevanje in priprava vzorcev za določitev tritija (LSC-DN-06) in Meritev, analiza in izračun vsebnosti tritija (LSC-DN-07). Vzorčevanje vodovodov, črpališč in podtalnice je v letu 2012 potekalo v skladu s postopkom Izvedba programov Rednega nadzora radioaktivnosti v okolici NE Krško in v Republiki Sloveniji (LMR-0P-02) na naslednjih lokacijah: 1. Enkratni četrtletni vzorci: - vodovod Krško (bencinski servis Petrola, Krško) - vodovod Brežice (bencinski servis Petrola, Brežice) - vodovod Ljubljana (referenčna lokacija - enkratno vzorčevanje) 2. Mesečni sestavljeni vzorci črpališč vodovodov: - črpališče Brege, 1,4 km od jeza NEK, 1,1 km od Save (globina vrtine je 17,5 m) - črpališče Drnovo, 3,1 km od jeza NEK, 2,3 km od Save (globina vrtine je 18 m) - vodovod Spodnji Stari Grad, levi breg Save, 2,8 km od Save - vodovod Brežice, levi breg Save, 2,5 km od Save - črpališče Brežice - Glogov Brod VT1, 3,2 km od Save (globina vrtine je 200 m) V črpališčih Brege, Drnovo in Brežice - Glogov Brod VT1 ter na odvzemnem mestu vodovod Spodnji Stari Grad so nameščeni avtomatski vzorčevalniki (slika 3.1). Avtomatski vzorčevalniki na vsake tri ure dodajo približno 190 mL vzorca pitne vode v 50-litrski sod. Tako dobimo povprečno mešanico vzorca pitne vode, ki pomeni celotno mesečno obdobje. Vzorčevanje vode iz vodovoda Spodnji Stari Grad poteka iz hiše Spodnji Stari Grad 14. Dnevni nadzor so opravljali nadzorniki črpališč ali uporabniki pitne vode. 3. Podtalnica - vrtina E1 znotraj vzhodne ograje NEK (četrtletni vzorci); - vrtina VOP-4 na levem bregu Save, Vrbina, približno 600 m nizvodno od jezu NEK in približno 50 m od struge Save (mesečno vzorčevanje, samo analiza tritija) 4. Podtalnica Hrvaška - Medsave, vrtina, 22 km od NEK, 0,1 km od Save, kontrolna točka med Savo in črpališčem; - Šibice, črpališče, 22 km od NEK, 1 km od Save. Vzorčevanje na Hrvaškem se opravlja na dveh vzorčevalnih mestih v bližini Zagreba (vzorčevanje in spektroskopske analize so opravili na IRB). Sistem za oskrbo s pitno vodo v občini Krško ima 4711 vodovodnih priključkov, na katere je vezanih 14 888 uporabnikov pitne vode [28]. Voda se zagotavlja s področja Krškega polja in neposredne bližine reke Save, kjer so v delovanju trije vodni viri: črpališče Drnovo, črpališče Brege in vrtine v Rorah (R4, R6 in R7). Na območju Dolenje vasi je še manjši vir Črna mlaka. Največ vode na leto načrpajo v Rorah od 341 640 m3 na leto iz vrtine R4 do 735 840 m3/ na leto iz vrtine R7. V vodovodnem sistem Krško prihaja tudi do mešanja vode iz različnih vodnih virov, saj so vodni viri in objekti na sistemu povezani. Ugotovljeno je bilo, da so vsa črpališča občasno onesnažena s pesticidi (gnojenje kmetijskih površin) in drugim mikrobiološkim onesnaženjem. Nenaden pojav onesnaženja iz okolja je lahko tudi pokazatelj premikov podzemnih plasti, ki usmerjajo tok vode in njene pritoke. Sistem za oskrbo vode v občini Brežice ima 7 624 priključkov in 19 249 uporabnikov pitne vode [29]. Voda se zagotavlja iz vrtin v Pišecah, Prilipah, Brezini, vrtine PE-1/90, Novaščk in črpališča Glogov Brod (VT-1/84). Največ vode 3 200 m3 na dan načrpajo v črpališču Glogov Brod. Ni podatkov o morebitni mikrobiološki onesnaženosti omenjenih črpališč. Slika 3.1 Avtomatski vzorčevalnik za vodo na enem izmed črpališč v okolici NEK REZULTATI MERITEV Rezultati meritev vsebnosti umetnih in naravnih radionuklidov v enkratnih četrtletnih vzorcih pitne vode v Krškem in Brežicah, v mesečnih sestavljenih vzorcih iz črpališč in vodovodov v Krškem, razvrščenih po oddaljenosti od NEK, rezultati mesečnih sestavljenih vzorcev črpališč in vodovodov v Brežicah ter rezultati za podtalnico in pitno vodo na Hrvaškem so predstavljeni v tabelah od T-28 do T-36, ki so na priloženi zgoščenki v poročilu Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2012, IJS-DP-11246, marec 2013. Pitna voda je del savske prenosne poti, saj Sava izmenjuje vodo s podtalnico in obratno. Ker se v Savi redno detektira H-3 zaradi tekočinskih izpustov iz NEK, je potrebno pogledati, ali se tritij ter morda še kakšen drug izotop zaznajo v pitni vodi oziroma podtalnici. Na sliki 3.2 so prikazane koncentracije H-3 v mesečnih sestavljenih vzorcih vode iz črpališč in vodovodov. Najvišje koncentracije H-3 so bile v letu 2012 izmerjene v črpališčih Brege, Drnovo in Spodnji Stari Grad. Letna povprečja so prikazana v tabeli 3.1. Letna povprečna koncentracija tritija v vodi iz črpališč Brege, Drnovo in vodovod Spodnji Stari Grad je v okviru negotovosti enaka (920 ± 30) Bq/m3. Črpališči Brege in Drnovo sta nad istim vodonosnikom, ki ga napajata reki Sava in Krka. V letih 2010 in 2011 je bila koncentracija H-3 v Bregah višja kot v Drnovem, kar smo pripisali dejstvu, da je črpališče Brege bližje reki Savi in s tem večja možnost lokalnega mešanja Save z vodonosnikom na mikrolokaciji. V letu 2012 in pred letom 2010 (razen v posameznih mesecih) te razlike v koncentraciji tritija v vodi na omenjenih črpališčih ni bilo opaziti. Iz tabele 3.1. lahko še razberemo, da je bila tudi v letu 2012 koncentracija tritija v pitni vodi v brežiškem vodovodnem sistemu bistveno nižja od koncentracije tritija v krškem vodno oskrbovalnem območju. Letno povprečje H-3 v pitni vodi v brežiškem vodno oskrbnem območju je bila (110 ± 10) Bq/m3. Kot je že bilo pojasnjeno [30], je manjša koncentracija H-3 posledica globlje vrtine na črpališču Brežice -Glogov Brod, ki je globoka okoli 200 metrov (vrtini Drnovo in Brege okoli 18 m), kar pomeni, da je vir v črpališču Brežice dobro ločen od reke Save, njen vpliv pa je mogoče le občasno zaznati. Vodovod Brežice ima podobno koncentracijo H-3, ker je večino časa napajan ravno iz črpališča Brežice - Glogov Brod. Na podlagi podatkov iz tabele 3.1 lahko ugotovimo, da gre pri vrtini Glogov Brod za vodo, ki že dolgo ni imela stika s površjem. Verjetno je pod zemljo še iz časa pred antropogenim vnosom H-3 v okolje. Prav tako za črpališči Brege, Drnovo, in vodovod Spodnji Stari Grad ne moremo z gotovostjo trditi, da se pri njih pozna vpliv NEK. Zelo mogoče je, da gre za vodo, ki je pritekla pod zemljo v času višjega antropogenega vnosa H-3 in da ta voda sedaj prav tako nima stika s površjem. Popolnoma drugačno je stanje v vrtinah VOP-4 in Medsave, ki so v neposredni bližini Save in je izmenjava vode stalna, zato se tudi pozna vpliv tekočinskih izpustov iz NEK (H-3). Vrtini VOP-4 in Medsave nista namenjeni za črpanje pitne vode. Tabela 3.1 Letna povprečna koncentracija H-3 v črpališčih in vodovodih v okolici NEK Lokacija Letno povpre čje Bq/m3 Brege Drnovo Spodnji Stari Grad Brežice Glogov Brod 928 ± 34 888 ± 33 941 ± 37 131 ± 28 89 ± 17 Poleg rednih mesečnih odvzemov vode na črpališčih in vodovodih v občinah Krško in Brežice je bila tako kot prejšnja leta analizirana tudi voda z enkratnimi odvzemi na bencinskih servisih Petrol v Krškem in Brežicah. Letna povprečna koncentracija tritija za enkratne odvzeme v Brežicah je bila pod mejo kvantifikacije <125 Bq/m3. Letno povprečje v Krškem pa je v okviru stresanja podatkov enako, kot je v črpališčih v krški občini (850 ± 100) Bq/m3. Kot referenčno vrednost lahko vzamemo dolgoletno povprečje koncentracije tritija v ljubljanskem vodovodu, (1 105 ± 510) Bq/m3, ki se meri okviru republiškega radiološkega nadzora pitne vode [13]. Letno povprečje meritev H-3 v vzorcih vrtine E1 v NEK je (1 285 ± 104) Bq/m3. Najvišja koncentracija H-3 je bila izmerjena v vzorcu iz druge četrtine leta (1 510 ± 210) Bq/m3. Na sliki 3.3 so prikazane koncentracije H-3 v mesečnih vzorcih podtalnice v neposredni okolici NEK in vrtini Medsave na Hrvaškem v primerjavi z mesečnimi tekočimi izpusti H-3 v Savo (mesečni izpusti so predstavljeni na desni osi). Vzorčevanje v vrtini VOP-4 in Medsavi je bilo opravljeno v začetku meseca, vzorčevanje sestavljenih vzorcev v črpališčih in vodovodih v Krškem in Brežicah pa v sredini meseca. Na sliki 3.3 se opazi, da so koncentracije tritija v vrtinah ob večjih tekočinskih izpustih višje (marec-april, november-december). Pri tem je potrebno pri vrtinah upoštevati mesečni zamik, kajti vzorci iz vrtin so odvzeti v začetku meseca. Najvišja koncentracija H-3 v vrtini VOP-4 v Vrbini je bila izmerjena v aprilu (32 165 ± 2 530) Bq/m3, kar je posledica večjih izpustov v marcu, mesec pred rednim remontom. Opazno višja koncentracija je bila tudi v decembru (10 611 ± 1 530) Bq/m3. Letna povprečna koncentracija tritija v vrtini VOP-4 je bila (6 005 ± 2 500) Bq/m3. V vrtini Medsave na Hrvaškem je bilo povišanje opazno že v marcu, (9 320 ± 798) Bq/m3, sicer pa je bilo letno povprečje (3 115 ± 900) Bq/m3. Ob tem poudarjamo, da se voda iz vrtin ne uporablja niti kot pitna voda niti kot tehnološka voda. 2500 g 2000 B E 1500 u -m S u u s o * 1000 500 Brege Drnovo Spodnji Stari Grad Brežice Glogov Brod S & ^ J* A ^ ct ca ™ 8 C5 C5 K K « -s U e u u e o a Datum Slika 3.6: Primerjava med povprečnimi mesečnimi koncentracijami H-3 v pitni vodi (Krški vodovodni sistem in Brežiški vodovodni sistem), Savi in izpusti H-3 v Savo od leta 2002 do 2012 4500 4000 3500 £ 3000 2500 •B 2000 ^ u a o « 1500 1000 500 Vodovod Črpališče Črpališče Spodnji Vodovod Vodovod Vodovod Vrtina E1 Črpališče Medsave Šibice Ljubljana Drnovo Brege Stari Grad Brežice Brežice Krško v NEK-u Brežice (Hrvaška) (Hrvaška) Petrol Petrol Vzorčevalno mesto Slika 3.7: Povprečne letne koncentracije H-3 v vodovodih, črpališčih in podtalnici od leta 2005 do 2012 v Sloveniji in na Hrvaškem 0 Vodovod Črpališče Črpališče Spodnji Vodovod Vodovod Vodovod Vrtina E1 v Črpališče Medsave Šibice Ljubljana Drnovo Brege Stari Grad Brežice Brežice Krško NEK-u Brežice (Hrvaška) (Hrvaška) Petrol Petrol Vzorčevalno mesto Slika 3.8: Povprečne letne koncentracije Sr-90 v vodovodih, črpališčih in podtalnici od leta 2005 do 2012 v Sloveniji in na Hrvaškem. Tabela 3.2: Korelacijski koeficienti, izračunani med izmerjenimi mesečnimi koncentracijami H-3 in Sr-90 v črpališčih in vodovodih in mesečnimi koncentracijami H-3 v vrtinah VOP-4 in Medsave na Hrvaškem z mesečnimi tekočimi izpusti H-3 in Sr-90 iz NEK Korelacija z mesečnimi izpusti Brege Drnovo Spodnji Stari Grad VOP-4 Brežice Glogov Brod Medsave Šibice H-3 -0,04 0,22 0,13 0,93 -0,22 -0,55 0,81 -0,47 Sr-90 0,11 0,16 0,07 - -0,08 0,57 -0,10 -0,13 Tekoči izpusti Sr-90 so bili v letu 2012 približno enaki kot v prejšnjem letu. Zato pa so po pričakovanju povprečne letne koncentracije Sr-90 v vzorcih vodovodov, črpališč in podtalnici primerljivega velikostnega reda kot v preteklih letih. Koncentracije Sr-90 v črpališčih in vodovodih Krško in Brežice so bile tudi v tem letu znatno nižje od izpeljane vrednosti koncentracije (IK) za Sr-90 v pitni vodi, ki je za odrasle osebe 4 800 Bq/m3. OCENA VPLIVOV Na slikah 3.9 in 3.10 ter v tabeli 3.3 so grafično in tabelarično prikazane izračunane letne efektivne doze umetnih radionuklidov za referenčne starostne skupine prebivalstva, ki uporabljajo vodovodno vodo za pitje. Za primerjavo so podane tudi vrednosti, izračunane na osnovi meritev na referenčni lokaciji (vodovod Ljubljana), ki se izvajajo v okviru republiškega nadzora pitne vode, in v Šibicah na Hrvaškem. Letne efektivne doze so izračunane ob predpostavki, da referenčni odrasel človek popije na leto 0,75 m3 vode, desetletni otrok 0,35 m3 vode in enoletni otrok 0,26 m3 vode na leto. V letu 2012 je ocenjena letna efektivna doza za odraslo osebo zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v brežiškem vodovodu (0,003 ± 0,002) ^.Sv, medtem ko je celotna ocenjena letna doza za odraslo osebo zaradi prisotnosti umetnih in naravnih radionuklidov v pitni vodi (2,5 ± 1,1) ^.Sv. Od naravnih radionuklidov prispeva k dozi največ Pb-210 (1,7 ± 1,1) ^.Sv. Čeprav je v krškem vodovodu prispevek umetnih radionuklidov nekoliko višji kot v Brežicah, ni opaziti korelacije med ocenjeno letno dozo zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov in razdaljo od točke tekočinskih izpustov iz NEK. Čeprav je črpališče Brege najbližje točki izpustov iz NEK oziroma Savi, je ocenjena letna doza zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v Bregah v okviru negotovosti enaka kot ocenjena letna doza na Drnovem in v Spodnjem Starem Gradu. Doza zaradi umetnih radionuklidov na referenčnega človeka v krškem vodovodu je (0,03 ± 0,01) pSv na leto, medtem ko je celotna ocenjena letna doza za odraslo osebo zaradi pitja vode (2,0 ± 0,4) pSv. Med naravnimi radionuklidi v krškem vodovodu prispeva k dozi največ Pb-210, in sicer (0,8 ± 0,3) ^.Sv. V ljubljanskem vodovodu je bil prispevek umetnih radionuklidov ocenjen na (0,02 ± 0,003) pSv na leto za odraslo osebo, kar je 2,3 % celotne ocenjene letne doze zaradi prisotnosti umetnih in naravnih radionuklidov 0,8 ^.Sv. Zanimivo je, da je prispevek umetnih radionuklidov k skupni dozi za leto 2012 v Ljubljani višji oziroma primerljiv kot v okolici NEK, kar še dodatno dokazuje, da je vpliv tekočinskih izpustov iz NEK na okolje zanemarljiv. Četudi bi za pitje uporabljali vodo iz podtalnice znotraj ograje NEK (vrtina E1 v NEK), bi bila prejeta doza zaradi prispevka umetnih radionuklidov ocenjena na (0,08 ± 0,01) pSv na leto za odraslo osebo, medtem ko je celotna ocenjena letna doza zaradi prisotnosti umetnih in naravnih radionuklidov (3,93 ± 0,6) ^.Sv. a a > vi A ■a o cs o o Vodovod Ljubljana Črpališče Drnovo Črpališče Brege Spodnji Stari Grad Vodovod Brežice Vzorčevalno mesto Slika 3.9: Ocenjeni prispevek umetnih radionuklidov k letni dozi za odraslo osebo v zadnjih sedmih letih na različnih vzorčevalnih lokacijah k V ■a o « o O Vodovod Ljubljana Črpališče Drnovo Črpališče Brege Vzorčevalno mesto Spodnji Stari Grad Vodovod Brežice Slika 3.10: Ocenjena letna doza zaradi prisotnosti umetnih in naravnih radionuklidov za odraslo osebo v zadnjih osmih letih na različnih vzorčevalnih lokacijah 6 5 4 3 2 0 Tabela 3.3: Izračunane letne efektivne doze za odraslega, otroka in dojenčka zaradi umetnih in naravnih radionuklidov v vodovodih ter črpališčih pitne vode in podtalnice v letu 2012. REFERENČNA SKUPINA DOZA ENKRATNI ČETRTLETNI VZORCI MESEČNI SESTAVLJENI VZORCI VODOVOD LJUBLJANA VODOVOD BREŽICE VODOVOD KRŠKO VODOVODNI SISTEM BREŽICE VODOVODNI SISTEM KRŠKO ŠIBICE (R Hrvaška) Letna efektivna doza (mSv) Letna efektivna doza (mSv) - povprečje po lokacijah Letna efektivna doza (M-Sv) ODRASLI za umetne radionuklide 1,9E-02 ± 3E-03 6,4E-03 ± 5E-03 1,7E-02 ± 4E-03 3,4E-03 ± 2E-03 2,7E-02 ± 7E-03 7,8E-02 ± 4E-03 za umetne in naravne radionuklide < 2E+00 1,6E+00 ± 6E-01 2,4E+00 ± 5E-01 2,5E+00 ± 1E+00 2,0E+00 ± 4E-01 1,3E+00 ± 2E-01 OTROCI za umetne radionuklide 1,5E-02 ± 2E-03 6,4E-03 ± 4E-03 1,2E-02 ± 4E-03 2,8E-03 ± 2E-03 2,2E-02 ± 6E-03 7,2E-02 ± 3E-03 za umetne in naravne radionuklide 1,8E+00 ± 1E+00 2,5E+00 ± 8E-01 3,7E+00 ± 7E-01 3,6E+00 ± 1E+00 3,1E+00 ± 6E-01 2,3E+00 ± 4E-01 DOJENČKI za umetne radionuklide 3,9E-02 ± 5E-03 1,8E-02 ± 1E-02 2,9E-02 ± 1E-02 7,2E-03 ± 5E-03 5,6E-02 ± 2E-02 2,0E-01 ± 9E-03 za umetne in naravne radionuklide 1,0E+01 ± 7E+00 1,2E+01 ± 4E+00 1,7E+01 ± 3E+00 1,4E+01 ± 4E+00 1,4E+01 ± 3E+00 1,1E+01 ± 2E+00 Na slikah 3.9 in 3.10 je prikazana primerjava ocenjenih letnih doz za odraslo osebo zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov ter celotnih ocenjenih letnih doz zaradi prisotnosti umetnih in naravnih radionuklidov v črpališčih Brege in Drnovo ter vodovodu Spodnji Stari Grad, ki so blizu NEK, v primerjavi z vodovodom Ljubljana in vodovodom Brežice v zadnjih sedmih letih (ob ocenjeni porabi pitne vode 0,75 m3 na leto). Čeprav so koncentracije naravnih radionuklidov v črpališčih in vodovodih v splošnem nizke, naravni radionuklidi uranove in torijeve razpadne vrste prispevajo največ k ocenjeni letni efektivni dozi. Če podrobno pogledamo sliki 3.9 in 3.10, ugotovimo, da je ordinatna os na sliki 3.9 v primerjavi z ordinatno osjo na sliki 3.10 za faktor sto manjša in je prispevek umetnih radionuklidov k letni dozi za odraslo osebo zaradi izpustov NEK zanemarljiv v primerjavi s prispevkom k letni dozi zaradi naravnega sevanja v pitni vodi. Zaradi visokih doznih faktorjev največ prispevata k celotni ocenjeni dozi sevalca alfa Ra-226 ter sevalca beta Pb-210 in Ra-228. Izpeljane mejne vrednosti koncentracije naravnih radionuklidov v pitni vodi v tabeli 4 v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2) [8] so 480 Bq/m3 za Ra-226, 190 Bq/m3 za Pb-210 in 190 Bq/m3 za Ra-228. Vse izmerjene koncentracije naravnih radionuklidov v vzorcih črpališč, vodovodov in podtalnic so veliko nižje (za najmanj dva velikostna reda) od mejnih vrednosti. SKLEPI Med umetnimi radionuklidi sta bila v pitni vodi in podtalnici v letu 2012 zaznana le H-3 in Sr-90. Prvi je naravnega in umetnega izvora (vključno z izpusti NEK), drugi pa je v okolje prišel po jedrskih poskusih (splošna kontaminacija), nekaj pa ga je zaznati tudi v izpustih NEK. Največja koncentracija tritija v pitni vodi je okrog 1 000 Bq/m3, kar je značilna vrednost v okolju po Sloveniji. Vpliv NEK na pitno vodo je zanemarljiv, v vrtinah blizu Save pa so bila opazna povečanja koncentracije H-3 po večjih izpustih iz NEK v reko Savo. Stroncij v pitni vodi domnevno izhaja iz splošne kontaminacije. Celotna ocenjena letna doza v letu 2012 zaradi prisotnosti umetnih in naravnih radionuklidov v brežiškem vodovodu za odraslo osebo je (2,5 ± 1,1) ^.Sv. Obremenitev z umetnimi radionuklidi iz brežiškega vodovoda je 0,2 % celotne izračunane letne doze za odraslo osebo. Prispevek umetnih radionuklidov k letni efektivni dozi za otroke je 0,1 %, za dojenčke pa prav tako 0,1 %. Celotna ocenjena letna doza v krškem vodovodu v letu 2012 za odraslo osebo je (2,0 ± 0,4) ^Sv. Obremenitev z umetnimi radionuklidi je približno 3,2 % celotne izračunane letne doze za odraslo osebo. Prispevek umetnih radionuklidov k letni efektivni dozi za otroke je 2 %, za dojenčke pa 1,6 %. Celotna ocenjena letna doza v ljubljanskem vodovodu v letu 2012 je 0,8 ^Sv za odraslo osebo. Obremenitev z umetnimi radionuklidi iz ljubljanskega vodovoda je 2,3 % celotne izračunane letne doze za odraslo osebo ter 0,8 % za otroka in 0,4 % za dojenčka. Celotne izračunane letne doze zaradi umetnih in naravnih radionuklidov v pitni vodi so daleč pod letno mejno dozo 100 ^Sv oziroma avtorizirano mejno dozo, kot jo navaja uredba UV2 [8]. Delež doze v primerjavi z letno mejno dozo v brežiškem vodovodu je 2,5 %, v krškem vodovodu pa 2 %, pri čemer je v obeh primerih prispevek umetnih radionuklidov še veliko manjši. Dozne obremenitve zaradi prisotnosti naravnih radionuklidov ne vsebujejo prispevka Po-210, ki ga ne merimo, zato pričakujemo, da so dozne obremenitve zaradi prisotnosti naravnih radionuklidov dejansko (a ne znatno) višje. Po podatkih o prostornini načrpane vode v črpališčih v občinah Brežice in Krško, ki so bili pridobljeni v letih 2012 in 2013, bi bilo potrebno smiselno revidirati vzorčevalna mesta. 4 U S E D I POVZETEK V poglavju "Usedi" smo pregledali merske rezultate s treh lokacij za padavine in z osmih mest za suhe usede v okolici NEK ter jih primerjali z vrednostmi z referenčne točke v Ljubljani. V letu 2012 je bilo pomerjenih po 48 padavinskih vzorcev in vzorcev vazelinskih plošč. Uporabljene so bile tri različne analizne tehnike: visokoločljivostna spektrometrija gama, tekočinskoscintilacijska spektrometrija in radiokemijska metoda s štetjem sunkov vzorca na proporcionalnem števcu. Študirali smo korelacije med parametri, kot so količina padavin, koncentracija radionuklidov, padavinski in suhi used in neposredni zračni izpusti jedrske elektrarne. Podatke smo primerjali z večletnimi nizi in iskali morebitne odmike od dolgoletnih povprečij. V splošnem ni opaziti korelacije med izpusti elektrarne in vsebnostjo radionuklidov v okolju. Izjema je tritij v jesensko-zimskem času, vendar le ta bistveno ne vpliva na dozo. V padavinskih vzorcih in vazelinskih ploščah so bili izmerjeni še Na-22, Cs-137, Sr-90 ter U-238, Ra-226, Ra-228, Pb-210, Th-228, Th-230, K-40 in Be-7. Izmerjene vrednosti usedov se bistveno ne odmikajo od dolgoletnih povprečij. Padavinski in suhi usedi vplivajo na dozno obremenitev po različnih prenosnih poteh: neposredno preko ingestije pridelkov, na katere se je odložil used in posredno na dva načina: preko zemlje, od koder rastline črpajo snovi za svojo rast, in preko padavinske vode, ki pronica do vodonosnikov, ki so vir pitne vode. Usedom smo izpostavljeni tudi med gibanjem na prostem. Izračunali smo efektivno zunanjo in ingestijsko dozo ter ocenili obremenjenost prebivalstva v okolici jedrske elektrarne in na referenčni točki. Prispevek umetnih radionuklidov v okolici NEK k skupni dozi je zanemarljiv. Doze v okolici NEK so primerljive z dozami na referenčni točki v Ljubljani. UVOD Zračni izpusti jedrske elektrarne imajo skupaj s tekočimi izpusti neposreden vpliv na okolje. Redno se jih nadzoruje, zajema in meri njihovo radioaktivnost še v elektrarni tik pred izpustom v okolje. Tako izmerjene vrednosti so vhodni podatki za modelne izračune, s katerimi se napoveduje njihova porazdelitev in aktivnost v okolju. Modele lahko preverimo z neposrednimi meritvami v okolju. Za nadzor zračnih izpustov opravljamo meritve padavinskih in suhih usedov. Tako zajamemo vse sestavne dele ozračja: pline, aerosole in vodo, vse tri v različnih pojavnih oblikah in agregatnih stanjih. Te podatke uporabimo za določitev doznih obremenitev ljudi, ki živijo v okolici jedrskega objekta. Radioaktivni elementi so sestavni del našega okolja tudi tam, kjer ni jedrskih objektov. Jedrska elektrarna namreč ni edini vir antropogenih izotopov. Ti nastajajo oziroma so izdelani zaradi uporabe v različnih vejah industrije, medicini, naravoslovnotehniških raziskavah. Prisotni so v kmetijstvu, nekateri pa sproti nastajajo po naravni poti v ozračju. Poleg tega so tu kot vir radioaktivnosti še v preteklosti izvajani nadzemni jedrski poskusi in jedrske nesreče. Nekateri radioaktivni elementi so v okolju od nastanka sveta. Če želimo torej oceniti vpliv jedrske elektrarne na okolje, moramo poznati tudi naravno ozadje in razumeti prenosne poti za vse radionuklide, tako naravne kot antropogene. V letu 2012 so bili vsaj sporadično izmerjeni umetni radioizotopi Cs-137, Sr-90, kozmogeni H-3, Be-7 in Na-22 ter naravni radioizotopi K-40, U-238, Th-228, Th-230, Ra-226, Ra-228 in Pb-210. Izotop H-3 je tudi antropogenega izvora. Tritij, radioaktivni izotop vodika, si zasluži še posebno pozornost. Je eden od redkih radionuklidov, ki jih elektrarna izpušča v takih količinah, da se jih da meriti tudi v okoljskih vzorcih. Vendar jedrska elektrarna še zdaleč ni edini vir tritija v okolju. Tritij je kozmogen element in nastaja v zgornjih plasteh ozračja z interakcijo kozmičnih žarkov in dušika. Je tudi produkt pri redki ternarni fisiji in pri nekaterih jedrskih reakcijah v hladilu reaktorjev ter se pojavlja v izpustih jedrskih elektrarn. Proizvaja se ga zaradi jedrskega orožja, uporablja se ga v urarski industriji in drugih panogah, na primer pri izdelavi svetlečih oznak. Uporablja se v eksperimentalnih fuzijskih reaktorjih in kot radiosledilec v analitski kemiji in biokemiji. Tritijeva vsebnost v zraku se je na severni hemisferi v času nadzemnih jedrskih poskusov povečala za tri velikostne rede. Ko je že v ozračju, postane sestavni del vodne molekule in se vključi v globalni vodni krog, ki je bistvenega pomena za življenje na Zemlji. Padavine so torej nepogrešljiv element pri kroženju vode in transportno sredstvo za pline in aerosole iz ozračja na površino Zemlje. Ker poznamo veliko virov radioaktivnih snovi v ozračju, so lovilniki postavljeni tako v bližini jedrskih objektov kot na referenčnih lokacijah. Del aerosolov se predvsem zaradi gravitacije usede na Zemljino površino. To je suhi used. Zbiramo ga lahko na več načinov, v okviru nadzora NEK uporabljamo vazelinske plošče. Postavljene so v okolici jedrske elektrarne in na referenčni lokaciji v Ljubljani. Usedle radioaktivne snovi s sevanjem neposredno prispevajo k izpostavitvi ljudi, vsrkane v rastline prek korenin ali listov pa pridejo z užitnimi deli v prehrambno verigo ljudi, kar se podrobneje obravnava v poglavju "Vnos radionuklidov v prehrambno verigo". Padavine s pronicanjem skozi zemeljske plasti postanejo del podzemnih vod, to pa potem uporabljamo kot pitno vodo (poglavje "Pitna voda in podtalnica"), zato igrajo padavine pomembno vlogo pri prenosu radioaktivnih onesnaževalcev iz zraka v živa bitja. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Mesečno vzorčevanje padavin in suhega useda poteka kontinuirno v skladu s postopkom Zbiranje vzorcev deževnice in talnega useda (LMR-DN-04). Lovilniki padavin so v Krškem, Bregah, Dobovi in na referenčni lokaciji v Ljubljani (park IJS). Lovilnik padavin je sestavljen iz lijaka in neprozornega temnega 50-litrskega plastičnega soda, ki sta povezana z neprozorno plastično cevjo. Zbiralni sod se med obilnimi padavinami po potrebi pogosteje zamenja. Lijak iz polirane nerjavne pločevine, ki zajema padavine na efektivni površini 0,25 m2, je opremljen s kovinsko mrežico za prestrezanje listja in drugih predmetov. Oblikovan je tako, da so izgube padavin zaradi pršenja vode iz lijaka minimalne. Ob lovilniku padavin je vedno tudi merilnik količine padavin, ki se ga dnevno odčitava. Zbrani tekočinski vzorec padavin se razdeli na dva dela: en liter za analizo tritija, iz preostalega vzorca se pripravi vodno sušino za analize sevalcev gama in stroncija po postopku Priprava sušine vzorcev vod (LMR-DN-06). Vsebnost tritija določimo s tekočinskoscintilacijskim števcem po elektrolitski obogatitvi po postopku Vzorčenje in priprava vzorcev za določitev tritija (LSC-DN-06). Za določitev specifičnih aktivnosti sevalcev gama uporabljamo visokoločljivostno spektrometrijo gama. Analizo stroncija opravimo po radiokemičnem postopku Določanje stroncija z beta štetjem (SDN-02-STC(01)). Dodatna separacija in analiza itrija nista del rutinske procedure, zato je v vzorcu lahko prisoten tudi itrij. Zbiralniki suhega useda - vazelinske plošče so na osmih vzorčevalnih mestih v ožji in širši okolici NEK. Za vzorčevanje suhega useda je v Pravilniku o monitoringu radioaktivnosti (JV10) [7] predvideno 12 vzorčevalnih mest, vendar so bila štiri na ograji NEK leta 2005 opuščena. Preostala vzorčevalna mesta so združena takole: ožja okolica NEK (vzorčevalna mesta 1, 7 in 8 na razdalji «1 km), širša okolica NEK (vzorčevalna mesta od 2 do 5 na razdalji «3 km) in daljna okolica (vzorčevalno mesto 6, najdlje od NEK, na razdalji «4,5 km). Referenčno mesto za suhi used je v Ljubljani. Suhi talni used se zbira na vazelinskih ploščah površine 0,3 m2 iz poliakrilata (pleksi stekla). Postavljene so od 1,8 m do 2 m nad površino tal in premazane s tanko plastjo farmacevtske vazeline. Na ploščah se ujamejo tudi resuspendirani prašni delci. Priprava vzorca je hitra in enostavna: postrgano vazelino s plošč se rahlo segreje, da se enakomerno porazdeli po merski posodici. Vazelino z osmih lokacij se združi v tri vzorce, v katerih se določi le sevalce gama s spektrometrijo gama. REZULTATI MERITEV Tabele z merskimi rezultati so na priloženi zgoščenki v poročilu Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2012, IJS-DP-11246, marec 2013. Rezultati meritev vzorcev padavin in suhih usedov so prikazani v tabelah T-37 (Padavine - Brege), T-38 (Padavine - Krško), T-39 (Padavine - Dobova), T-40 (Padavine - Ljubljana), T-42/1 (Vazelinske plošče - širša okolica NEK), T-42/2 (Vazelinske plošče -vzorčevalno mesto 6), T-42/3 (Vazelinske plošče - ožja okolica NEK) in T-42/4 (Vazelinske plošče - Ljubljana). Vse meritve je opravil IJS. Mesečne količine padavin v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani so prikazane na sliki 4.1. Padavinski režimi so si med seboj podobni; po pričakovanjih se nekoliko razlikuje le ljubljanski padavinski vzorec. Največ padavin je padlo v Ljubljani (1 339 mm). V Krškem, Bregah in Dobovi je padla zelo podobna količina padavin, v povprečju 1 054 mm. Razlika med njimi je kvečjemu okrog 6 %. Največ dežja je padlo jeseni, najmanj v marcu. V vzorcih padavin so bili v letu 2012 prisotni le pričakovani in zato običajni radionuklidi: H-3, Be-7, Na-22, K-40, Cs-137, Sr-90 ter potomci uranove in torijeve razpadne vrste. V merskih tabelah so podane koncentracije Sr-89/Sr-90, kar pomeni, da analiza Y-90 ni bila opravljena. Teoretično bi bilo torej mogoče, da bi bil v vzorcu tudi Sr-89, praktično pa ne, saj kratkoživi Sr-89 v izpustih NEK v letu 2012 in tudi v prejšnjih letih ni bil zaznan, Sr-89 iz černobilskega reaktorja pa je že zdavnaj razpadel. V tabeli 4.1 so zbrani podatki o najvišjih izmerjenih specifičnih aktivnostih ter povprečna letna specifična aktivnost za H-3, Sr-90, Cs-137, Be-7, K-40 in Pb-210 v vzorcih padavin v Bregah, Krškem, Dobovi in Ljubljani. Koncentracije stroncija v ljubljanskih vzorcih padavin v skladu s predpisanim programom niso bile določene. Najvišje koncentracije Sr-90, Cs-137, Be-7, K-40 in Pb-210 se najpogosteje pojavljajo v sušnih mesecih, kar je najverjetneje posledica resuspenzije prašnih delcev s tal. Koncentracije tritija v padavinskih vzorcih so prikazane na sliki 4.2 in so se v letu 2012 gibale med najnižjo izmerjeno vrednostjo 444 Bq/m3 v Ljubljani in navišjo vrednostjo 2 610 Bq/m3 v Bregah. Povprečna letna koncentracija za leto 2012 je bila najnižja v Ljubljani, najvišja pa v Bregah. Relativna razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo se giblje med 1,9 v Ljubljani in 3 v Dobovi. Najvišja vrednost v Bregah se sklada z največjim izpustom iz NEK v maju v času remonta (slika 4.13). Padavinski minimum se ne sklada z maksimalnimi koncentracijami tritija. 270 Mesec v letu 2012 Slika 4.1: Mesečne količine padavin v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani v letu 2012 3000 / / / / / / / J / / ^ 0 Mesec v letu 2012 Slika 4.2: Mesečne koncentracije tritija v padavinah v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani Na sliki 4.3 so predstavljeni mesečni padavinski usedi H-3 za vsa štiri vzorčevalna mesta. Vrednosti izračunamo z množenjem koncentracij in količin padavin ter tako dobimo dejanske aktivnosti padavin na kvadratni meter površine. Najvišje vrednosti so bile izmerjene v Bregah, najnižje pa so si zelo podobne na vseh treh lokacijah okrog NEK v najsušnejšem mesecu sušcu. Potek je podoben za vse štiri lokacije. Najvišje vrednosti se skladajo z največjimi količinami padavin. 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 B O i S s >sj tU J> J* > > > Jf # f ^ ^ * ^ * * ^ ^ J? # 0 & Mesec v letu 2012 Slika 4.3: Mesečni padavinski used tritija v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani Tabela 4.1: Letne povprečne in najvišje izmerjene mesečne specifične aktivnosti za H-3, Sr-90, Cs-137, Be-7, K-40 in Pb-210 v vzorcih padavin v Bregah, Krškem, Dobovi in Ljubljani v letu 2012. V oklepaju je letna količina padavin. Radionuklid v padavinah BREGE (1 017 mm) KRŠKO (1 083 mm) Povprečna koncentracija (Bq/m3) Najvišja koncentracija (Bq/m3) Mesec z najvišjo koncentracijo Povprečna koncentracija (Bq/m3) Najvišja koncentracija (Bq/m3) Mesec z najvišjo koncentracijo H-3 1,7E+03 ± 1E+02 2,6E+03±2,3E+02 maj 1,3E+03 ± 8E+01 1,8E+03±1,2E+02 april Sr-90 4,1E-01 ± 6E-01 2,1E+00± 4,3E-01 februar 5,4E-01 ± 5E-01 3,7E+00 ±6,3E-01 januar Cs-137 1,1E+00 ± 7E-01 8,1E+00±2,8E+00 marec 9,2E-02 ±4 E-01 1,1E+00±6,7E-01 februar Be-7 4,1E+02 ± 1E+02 1,2E+03± 6,2E+01 januar 4,5E+02 ± 5E+01 7,2E+02±5,8E+01 februar K-40 1,3E+01 ± 9E+00 6,6E+01±3,0E+01 januar 1,5E+01 ± 6E+00 4,0E+01±4,4E+00 maj Pb-210 1,5E+02 ± 6E+01 6,7E+02±4,7E+01 januar 1,1E+02 ± 3E+01 4,0E+02±3,7E+01 februar DOBOVA (1 063 mm) LJUBLJANA (1 339 mm) Povprečna koncentracija (Bq/m3) Najvišja koncentracija (Bq/m3) Mesec z najvišjo koncentracijo Povprečna koncentracija (Bq/m3) Najvišja koncentracija (Bq/m3) Mesec z najvišjo koncentracijo H-3 1,0E+03 ± 1E+02 1,6E+03± 1,7E+02 maj 7,1E+02 ± 9E+01 1,1E+03±1,2E+02 julij Sr-90 9,7E-01 ± 9E-01 3,7E+00 ±6,3E-01 januar - - - Cs-137 3,3E-01 ± 8E-01 2,1E+00 ±3,8E-01 februar 6,5E-02 ± 2E-01 7,8E-01 ±1,3E-01 avgust Be-7 8,9E+02 ± 1E+02 2,3E+03±1,2E+02 julij 5,9E+02 ± 2E+02 2,1E+03±1,0E+02 avgust K-40 5,5E+00 ± 5E+00 2,9E+01±4,5E+00 februar 9,0E+00 ± 4E+00 4,3E+01±1,4E+01 marec Pb-210 2,2E+02 ± 6E+01 6,8E+02±3,5E+01 februar 1,2E+02±4E+01 3,7E+02± 1,9E+01 avgust S as o I u Ifl C« e u u e £ 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 J- A # > J1 J- J- J- # ■f ^ & * r v ^v ^ J? ^ ^ J* Mesec v letu 2012 Slika 4.4: Mesečne koncentracije stroncija v padavinah v Krškem, Bregah in Dobovi. V ljubljanskih vzorcih se stroncija ne določa. Slika 4.4 prikazuje mesečne koncentracije stroncija v padavinah. Najvišja vrednost je bila izmerjena v vzorcu iz Dobove, v 21 vzorcih oziroma v 58 % primerov so bile izmerjene vrednosti pod mejo kvantifikacije. V Krškem je bilo takih vzorcev kar deset. Januarja, predvsem pa marca, so merske negotovosti oziroma meje kvantifikacije bistveno višje kot v preostalih mesecih, kar gre na račun količinsko pičlih vzorcev v sušnih mesecih. Na sliki 4.5 so predstavljeni padavinski usedi stroncija Sr-90. Nihanja so tu manjša kot pri koncentracijah in se gibljejo med nič in (0,12 ± 0,02) Bq/m2. Najnižji povprečni letni used je bil izračunan za Krško, najvišji za Dobovo. es o in ■a e >o ^ ^ J1 # ^ J" J- J- J- d* Mesec v letu 2012 Slika 4.5: Mesečni padavinski used stroncija v padavinah v Krškem, Bregah in Dobovi. V ljubljanskih vzorcih se stroncija ne določa. Mesec v letu 2012 Slika 4.6: Mesečne koncentracije Cs-137 v letu 2012 v padavinah v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani j= S r- s >o u 0,16 0,14 0,12 0,1 0,08 0,06 0,04 0,02 0 / ,/ / ^ / ^ / / / / / J? 0,999) smo dobili za kombinacije povprečja letnega suhega useda štirih lokacij v širši okolici NEK in letnih padavinskih usedov za Krško in Dobovo. Korelacijski koeficient je višji od 0,99 tudi za vse druge kombinacije vzorčevalnih mest v okolici NEK, razen za dve: primerjava med vrednostmi suhega useda za ožjo okolico in padavinskega useda za Krško in Dobovo ne kaže nikakršnega ujemanja (R2 < 0,006). Razmerja med suhim in padavinskim usedom so na letni ravni, torej enaka za vse radionuklide. 1000 100 ^ 10 B ■s se i S 1 0,1 0,01 ♦Be-7 ♦ Pb-210 ♦ K-40 ♦ U-238 Ra-228 ^ ♦ Ra-226 Th-228 ♦ Cs-137 0,01 0,1 1 10 Suhi used (Bq/m2) 100 ♦Ljubljana 1000 Slika 4.23: Korelacija med letnim padavinskim usedom in suhim usedom za Ljubljano. Posamezna točka predstavlja en radionuklid. (R2 = 0,998 7). OCENA VPLIVOV Oceno vplivov radioaktivnega useda ovrednotimo z zunanjo in ingestijsko dozo. Efektivne zunanje doze ocenimo s produktom letnega useda in doznega faktorja [8] za posamezen radionuklid ob predpostavki štiriurnega zadrževanja na prostem. V tabeli 4.4 so povzete sumarne vrednosti zunanjih doz. Tabela 4.4: Zunanje doze zaradi letnega useda v letu 2012 ob predpostavki zadrževanja na prostem 4 ure na dan Starostna skupina Radionuklidi Okolica NEK Ljubljana doza (|Sv) doza (|Sv) ODRASLI OTROCI DOJENČKI UMETNI 0,000 3 ± 0,000 1 0,000 078 ± 0,000 1 VSI 0,069 ± 0,020 0,083 ± 0,003 Zunanja doza za umetne radionuklide je bila v letu 2012 manjša kot v letu 2011: v okolici NEK za približno faktor 3, v Ljubljani pa kar za faktor 15. Skupna doza za vse radionuklide v letu 2012 se praktično ne razlikuje od vrednosti v letu 2011. To velja za okolico NEK in Ljubljano. V obeh primerih je nekoliko višja v letu 2012. Iz tabele 4.4 je razvidno, da je zunanja doza za umetne radionuklide višja v okolici NEK, skupna pa v Ljubljani. Zunanja doza zaradi umetnih radionuklidov prispeva v okolici NEK 0,4 %, v Ljubljani pa le 0,09 % k celotni zunanji dozi. Umetni radionuklidi so torej pri računanju zunanjih doz v letu 2012 zanemarljivi. Predvidene efektivne ingestijske doze D zaradi useda radionuklidov na rastlinje ocenimo z naslednjim izrazom: D = Cvd • h(g) • m (4) kjer je Cv,d koncentracija radionuklidov v masi 1 kg sveže rastline, ki jo zaužije človek, h(g) dozni faktor za posamezen radionuklid in m masa zaužitega rastlinja. Privzete vrednosti za maso letno zaužitega rastlinja, ki smo jih uporabili v izračunu ingestijske doze, so navedene v tabeli 4.6. Vsebnost radionuklidov v rastlinju zaradi useda radionuklidov v primeru dolgotrajnega odlaganja ocenimo z izrazom [35]: Cd = d- exxp(-Ae • te)] exp(-^ th) (5) Ae kjer je d hitrost nanosa, a delež površine, ki jo zavzema 1 kg pridelka, A efektivna razpadna konstanta za zmanjševanje aktivnosti v pridelku, ki je enaka A= A + A razpadna konstanta izotopa, te čas izpostavitve rastline nanosu, Aw hitrost zmanjševanja radioaktivnosti na površini zaradi raznih efektov in th čas med pobiranjem rastline in njenim zaužitjem. Izhodiščne vrednosti parametrov so podane v tabeli 4.5. Rezultati ocenjenih ingestijskih doz zaradi usedov radionuklidov na rastlinje so zbrani v tabeli 4.6, iz katere je razvidno, da sta dozi za umetne radionuklide, ki ju odrasli in otroci v okolici NEK prejmejo zaradi uživanja rastlinske hrane, od 2,3 do trikrat višji od vrednosti za odrasle in otroke v Ljubljani, kar je primerljivo z letom 2011. V primerjavi z letom 2011 so vrednosti ingestijske doze za umetne radionuklide približno dvakrat nižje na vseh lokacijah in za vse tri kategorije prebivalcev. Ob tem je treba seveda upoštevati, da je bilo leto 2011 izjemno zaradi nesreče v Fukušimi. Delež, ki ga prispevajo umetni nuklidi, je zanemarljiv v primerjavi s prispevkom naravnih radionuklidov. Tabela 4.5: Izhodiščne vrednosti parametrov Parameter Vrednosti parametrov [35] enote a 0,3 m2/kg A 0,05 d-1 te 60 d th 14 d Skupna ingestijska doza je 1,7 krat višja kot v letu 2011 za lokacije v okolici NEK in 1,3 krat višja za Ljubljančane. Pri tem se upošteva le used na zeleni del rastlin in posledični vnos radionuklidov v rastlino, medtem ko prevladujoči transport radionuklidov iz zemlje ni upoštevan. Zajet je v poglavju "Vnos radionuklidov v prehrambno verigo". V skupni letni efektivni dozi, ki je vsota zunanje in ingestijske doze, je zunanja doza zanemarljiva. Tabela 4.6: Ingestijske doze zaradi letnega useda v letu 2012 za odrasle, otroke in dojenčke Starostna skupina Masa zaužitega rastlinja (kg) Radionuklidi Okolica NEK Ljubljana doza (pSv) doza (pSv) ODRASLI 25 UMETNI 0,015 ± 0,002 0,006 5 ± 0,000 4 VSI 30 ± 9 29 ± 0,7 OTROCI 15 UMETNI 0,013 ± 0,002 0,004 9 ± 0,000 6 VSI 50 ± 10 49 ± 1 DOJENČKI 2,5 UMETNI 0,042 ± 0,006 0,014 ± 0,002 VSI 230 ± 70 220 ± 6 SKLEPI V poročilu NEK-a najdemo H-3, C-14, Co-58, Co-60, Fe-55, Na-22 Te-125m, T-127m, Cs-137 in Sr-90/89 med zračnimi izpusti. Količine izpustov Co-58, Co-60, Te-125m, T-127m so tako majhne, da jih tudi na najbližjih opazovalnih lokacijah ne zaznavamo in so vedno pod mejami detekcije. V okoljskih vzorcih so bili v letu 2012 izmerjeni H-3, Na-22, Cs-134, Cs-137, I-131, Sr-90 in naravni radionuklidi uranove in torijeve verige. V letu 2012 je bil izrazito sušen mesec le marec, zato so zaradi majhne količine vzorca rezultati lahko popačeni. Razlogov je zato več: analizne metode ne dosegajo enake občutljivosti in natančnosti, koncentracija oziroma padavinski used sta korelirana s količino padavin, reprezentativnost vzorca zaradi majhne količine lahko postavimo pod vprašaj. Z izpusti jedrske elektrarne so korelirane le meritve H-3. Trend globalnega upadanja koncentracij tritija v ozračju je tako v okolici NEK nekoliko zabrisan, sezonska nihanja pa so opazna. Tritij sicer po obče uporabljani metodologiji praktično ne vpliva k dozni obremenitvi. Na-22 je bil nekajkrat izmerjen oziroma zaznan v padavinskih vzorcih tako na lokacijah v okolici NEK kot na referenčni lokaciji. Časovne povezave med izpustom in pojavnostjo na opazovanih lokacijah ni. Podobno velja za Cs-137 in Sr-90, ki v letu 2012 ne kažeta posebnosti. C-14 in Fe-55 se v vzorcih padavin ne določata. K zunanji in ingestijski dozi prispevajo predvsem naravni radionuklidi. Obremenitev prebivalcev v okolici NEK in na referenčni točki je tako primerljiva, vpliv NEK pa zanemarljiv. 5 Z R A C N E E M I S I J E I N I M I S I J E POVZETEK V poglavju so predstavljeni in evalvirani rezultati meritev plinskih in aerosolnih vzorcev v okolju (imisije) ter aerosolnih filtrov na glavnem dimniku NEK (emisije). Ocena vpliva na prebivalstvo po zračni prenosni poti je bila narejena na podlagi meritev zračnih izpustov in z uporabo modela. Lokacije vzorčevanja so bile v okviru rednega nadzora radioaktivnosti zraka v okolici NEK v letu 2012 enake kot prejšnja leta.. Iz meritev ocenjene letne efektivne doze prebivalcev zaradi inhalacije in imerzije umetnih radionuklidov, ki so posledica izpustov iz NEK, so zanemarljive in več velikostnih redov nižje od letne efektivne doze, ki jo zaradi inhalacije povzročajo naravni radionuklidi. Še največji prispevek k dozi lahko potencialno prejmejo prebivalci v okolici NEK zaradi izpustov C-14, ki se vgradi v rastline in ga zaužijejo s hrano. Ocenjena letna efektivna doza zaradi ingestije C-14 je 0,29 jSv. Vzorčevanje in meritve radioaktivnosti zraka v okolici Nuklearne elektrarne Krško se izvaja v okviru obratovalnega nadzora radioaktivnosti. Tega mora v skladu s 124. členom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS št. 102/2004) zagotavljati upravljalec jedrskega objekta. Podobno kot spremljamo radioaktivnost v okolju v Sloveniji, jo spremljajo tudi v drugih državah članicah EU, saj to zahteva 35. člen pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo [36]. Meritve radioaktivnosti zraka v okolici NEK se izvajajo z namenom, da se oceni doze na posameznika iz referenčne skupine prebivalstva po inhalacijski in imerzijski prenosni poti. Meritve se izvajajo na osmih lokacijah v okolici NEK, kar omogoča spremljanje razširjanja zračnih efluentov v vseh smereh. Poudariti je treba, da so v okolici NEK pogoste spremembe smeri vetra, tudi večkrat na dan, in da sta prevladujoči smeri vetra proti jugozahodu in proti jugovzhodu. Aerosole smo vzorčevali na osmih mestih v okolici NEK, ki so v zračni oddaljenosti od 1,4 km do 12 km od glavnega izpuha NEK: Spodnji Stari Grad (1,8 km), Krško - Stara vas (1,8 km), Leskovec (3 km), Brege (2,3 km), Vihre (2,9 km), Gornji Lenart (5,9 km), Spodnja Libna (1,4 km) in Dobova (12 km). Na istih mestih kot vzorčevanje aerosolov je potekalo vzorčevanje I-131 z izjemo lokacije v Dobovi. Vzorčevanje za specifično meritev Sr-90/Sr-89 se je izvajalo le v Dobovi. Kontrolne meritve aerosolov so bile opravljene z vzorci, ki so bili pridobljeni z vzorčevanjem na lokaciji v Ljubljani na dvorišču Instituta "Jožef Stefan". Vzorčevanje emisij je potekalo na glavnem oddušniku NEK, kjer se odvzemajo vzorci za meritve joda, tritija (H-3), ogljika (C-14), aerosolov ter opravljajo meritve žlahtnih plinov. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Vzorčevanje zračnih emisij in imisij je v letu 2012 potekalo na podoben način kot v preteklih letih, kar zagotavlja primerljivost z rezultati iz prejšnjih poročil oziroma evaluacij. Vzorčevanje aerosolov je potekalo s kontinuirnim prečrpavanjem zraka skozi aerosolne filtre. Filtri se menjajo vsakih 15 dni, pri čemer se skozi filtre prečrpa najmanj 10 000 m3 zraka mesečno. V Dobovi in na dvorišču IJS v Ljubljani je potekalo vzorčevanje z zračnimi črpalkami, ki skozi filtre prečrpajo od 100 000 m3 do 150 000 m3 zraka. Izotopska analiza aerosolov se izvaja na sestavljenih mesečnih vzorcih z visokoločljivostno spektrometrijo gama. Vzorčevanje in meritve vzorcev na vseh osmih mestih ter vzorčevanje in meritev v Ljubljani (program nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju RS) je opravil UVOD IJS. Zaradi specifičnih lastnosti I-131 in njegovih spojin je vzorčevanje I-131 potekalo ločeno s črpalkami z manjšim pretokom in s posebnimi filtri iz steklenih mikrovlaken in aktivnega oglja, prepojenega s trietilendiaminom. Filtri zbirajo atomski in molekulski jod (I, I2), metiljodid (CH3I), HI, HOI in jod, vezan na aerosole. Črpanje je kontinuirno, filtri se menjajo vsakih 15 dni, pri čemer se skozi filtre prečrpa od 1 000 m3 do 1 400 m3 zraka. Specifična meritev adsorbiranega I-131 in izotopska analiza aerosolov se izvaja z visokoločljivostno spektrometrijo gama. Vzorčevanje in specifične meritve joda je opravil IJS. Vzorčevanje emisij NEK se opravlja na glavnem oddušniku z odvzemom reprezentativnega vzorca, ki se črpa skozi več merilnikov sevanja in vrača v oddušnik. Posebej se vzorčujejo tritij (H-3), ogljik (C-14), Sr-90/Sr-89 (specifične analize s scintilacijskim spektrometrom beta) ter aerosoli za izotopsko analizo sevalcev s spektrometrijo gama. Meritev žlahtnih plinov poteka kontinuirno v posebnem merilnem zbiralniku. Vzorčevanje in specifične analize tritija (H-3) in ogljika (C-14) je opravil IJS, meritve vzorcev filtrov za vzorčevanje aerosolov na ventilacijskem kanalu pa NEK in IJS. NEK je opravil tudi meritve emisij joda ter žlahtnih plinov. REZULTATI MERITEV V letu 2012 je bil v NEK remont med 14. 4. in 27. 5. 2012. Navadno so izpusti med remontom večji kot med rednim obratovanjem, to predvsem velja za izpuste jodov in žlahtnih plinov. Tabele z merskimi rezultati so na priloženi zgoščenki v poročilu Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2012, IJS-DP-11245, marec 2013. Rezultati meritev I-131 (tabela T-43 (IJS)) v letu 2012 niso bili nad mejo detekcije 1E-4 Bq/m3. Zato lahko sklenemo, da jod, ki bi bil posledica izpustov iz NEK, ni bil detektiran na nobenem od sedmih merilnih mest v okolici NEK in v Ljubljani. Rezultati meritev naravnih radionuklidov v aerosolih (tabele od T-44 do T-51 in T-52 (IJS - program nadzora radioaktivnosti v RS) na posameznih mestih kažejo dokaj dobro ujemanje, kar velja še posebej za kozmogeni Be-7, za katerega ugotavljamo, da je bila v okviru merilne negotovosti na vseh vzorčevalnih mestih v okolici NEK in Ljubljani izmerjena enaka vrednost. Podobno velja tudi za meritve Pb-210 v okolici NEK. Pri drugih naravnih radionuklidih so razlike med posameznimi merilnimi mesti v okolici NEK nekaj večje, a še vedno v okviru merilnih negotovosti in pričakovanih odmikov. Izmerjene specifične aktivnosti naravnih radionuklidov v aerosolih so zelo podobne vrednostim, izmerjenim v okviru nadzora radioaktivnosti v Republiki Sloveniji (tabela 5.1). Meritve aerosolov v okviru tega programa potekajo na lokacijah v Ljubljani (Institut "Jožef Stefan"), v Predmeji in na Jareninskem vrhu (ZVD Zavod za varstvo pri delu [12]). Meritve aerosolov v Ljubljani so najbolj natančne, zato se v primerjavah uporabljajo kot referenčne. Ob primerjavi vrednosti z lokacij v okolici NEK in v Ljubljani je treba upoštevati, da zračna črpalka na vzorčevalnem mestu v Ljubljani prečrpa približno desetkrat več zraka kot črpalke v okolici NEK, razen v Dobovi, kjer je črpalka enaka kot v Ljubljani, kar zniža mejo detekcije. Ob upoštevanju teh dejstev lahko sklenemo, da so vrednosti naravnih radionuklidov v zraku v okolici NEK podobne tistim, ki jih izmerimo v okviru nadzornih meritev radioaktivnosti v Republiki Sloveniji [12]. Razlike v koncentracijah U-238 med posameznimi lokacijami v okolici NEK so verjetno posledica samih značilnosti lokacij, kot so npr. bližina objektov, ki povzročajo zaklanjanje, prevetrenost lokacije, bližina obdelovanih polj itd. U-238 v zraku je posledica resuspenzije iz zemlje. Na lokacijah, kjer so v bližini obdelovalna polja in več mešanja zemlje, lahko pričakujemo večje koncentracije U-238 in potomcev. Tabela 5.1: Primerjava izmerjenih povprečnih vrednosti radionuklidov v aerosolih v okviru nadzorov radioaktivnosti v okolici NEK in v Republiki Sloveniji za leto 2012 Vzorč.mesto JARENINSKI VRH* PREDMEJA* LJUBLJANA POVPREČJE KRAJEV V OKOLICI NEK IZOTOP A A A A (Bq/m3) (Bq/m3) (Bq/m3) (Bq/m3) U-238 1,4E-05 ± 3E-06 1,0E-05 ± 3E 06 1,6E-06 ± 2E 06 3,1E-06 ± 2E-06 Ra-226 6,4E-06 ± 3E-07 4,1E-06 ± 3E 07 < 2E 06 < 4E-07 Pb-210 1,3E-03 ± 6E-05 6,6E-04 ± 6E 05 7,8E-04 ± 8E 05 7,6E-04 ± 3E-05 Ra-228 5,9E-06 ± 7E-07 4,0E-06 ± 7E 07 6,9E-07 ± 4E -07 1,4E-06 ± 5E-07 Th-230 1,2E-05 ± 7E-06 Th-228 5,4E-06 ± 1E-06 2,5E-06 ± 1E 06 2,1E-06 ± 2E -07 3,5E-07 ± 2E-07 K-40 6,6E-04 ± 9E-06 3,8E-04 ± 9E 06 < 2E 05 < 8E-06 Be-7 4,4E-03 ± 7E-05 4,0E-03 ± 7E 05 4,2E-03 ± 4E 04 4,2E-03 ± 2E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 3,2E-06 ± 2E-07 1,9E-06 ± 2E 07 1,6E-06 ± 4E -07 1,0E-06 ± 2E-07 Sr-89/Sr-90 5,4E-07 ± 8E-08 * Rezultati iz programa nadzora radioaktivnost v življenjskem okolju Republike Slovenije Izvajalec meritev od leta 2008 dalje med izmerjenimi radionuklidi poroča tudi o Na-22, tega leta je namreč povečal občutljivost meritev. Podobno kot Be-7, je Na-22 kozmogeni radionuklid, njegove koncentracije pa so navadno več 1 000-krat nižje od koncentracij Be-7. Radionuklid je bil občasno zaznan tudi v preteklih letih, a se vrednosti v tabelah niso navajale. Izmed umetnih radionuklidov sta bila v letu 2012 v aerosolih zaznana Cs-137 in Sr-90. Prisotnost Cs-137 in Sr-90 v okolju je posledica globalne kontaminacije, medtem ko je prispevek NEK nemerljiv glede na modelne ocene. Izmerjene povprečne vsebnosti Cs-137 na posameznih merilnih mestih v okolici NEK so na ravni večletnega povprečja (1 ^Bq/m3). Izmerjene vrednosti Cs-137 so primerljive z vrednostmi na lokacijah v okviru nadzora radioaktivnosti v Republiki Sloveniji (tabela 5.1). Specifične meritve Sr-90/Sr-89 so potekale v Dobovi. Izmerjene aktivnosti so nizke (0,41-0,68 ^Bq/m3). V izpustih NEK v letu 2012 so bile vrednosti Sr-89 pod mejo detekcije 0,1 mBq/m3. Zato lahko sklenemo, da Sr-89 ni bil detektiran v zračnih izpustih NEK. Iz meritev spektrometrije gama na aerosolnih in jodovih filtrih ter na osnovi podatkov o volumnu prečrpanega zraka smo določili povprečne vsebnosti posameznih radionuklidov v prečrpanem zraku. Podatki o izmerjenih vsebnostih joda I-131 za sedem vzorčevalnih mest so zbrani v tabeli T-43. Podatki o izmerjenih vsebnostih aerosolov za vseh osem vzorčevalnih mest v okolici NEK so v tabelah od T-44 do T-51, podatki o izmerjenih vsebnostih radionuklidov v aerosolih na dvorišču IJS v Ljubljani pa so v tabeli T-52. Za vsa vzorčevalna mesta in vse merjene radionuklide so določena letna povprečja. Iz povprečnih vsebnosti za okolico NEK ter vsebnosti za Ljubljano so določene predvidene efektivne doze E(50) in E(70) za tri starostne skupine: 1) odrasle, starejše od 17 let, 2) otroke, stare od 7 do 12 let, in 3) dojenčke, stare do enega leta. Pri tem smo upoštevali dozne pretvorbene faktorje h(g)jinh (predvidena efektivna doza na enoto vnosa) iz reference [8] in hitrosti dihanja 17 L/min (9 000 m3 na leto) za odraslega posameznika, 10,6 L/min za otroka (5 585 m3 na leto) in 2,0 L/min (1 044 m3 na leto) za dojenčka. S seštevanjem predvidenih efektivnih doz za posamezne radionuklide dobimo predvideno efektivno dozo zaradi inhalacije umetnih radionuklidov ter za inhalacijo vseh radionuklidov v aerosolih, vključno z naravnimi. Rezultati izračunov so zbrani v preglednici 5.1. Iz podatkov o meritvah vsebnosti plinov v izpuhu NEK, ki sta jih opravila NEK in IJS, ter iz podatka o nominalnem dnevnem izpuhu skozi oddušnik (42 m3/s oziroma 3 628 800 m3 na dan) so določene mesečne in letne emisije posameznih radionuklidov. Modeliranje širjenja emitiranih snovi v zraku je postopek, s katerim z ustreznimi modeli, realiziranimi v obliki programske opreme, ocenimo koncentracije emitirane snovi v zunanjem zraku. Z modelom izračunamo razredčitvene koeficiente (x/Q)/(s/m3). Razredčitveni koeficient je normirano merilo za redčenje v ozračju in nam pove, kolikšna je koncentracija emitirane snovi v obravnavani točki okolja, če je emisija enotska (enaka 1). Razredčitveni koeficient se za podano mrežo celic nad obravnavano domeno izračuna za vsak polurni interval v obravnavanem letu posebej. Časovno povprečenje pa se izvrši nad vsako celico posebej. Metodologija privzema, da je emisija v obravnavanih intervalih za povprečenje konstantna. Za zahtevne razmere, kakršne nastopajo v okolici NE Krško, od 2007 dalje uporabljamo Lagrangeev model širjenja emitiranih snovi v zraku, saj ti upoštevajo konfiguracijo tal in dejanske meteorološke razmere. Pred letom 2007 smo za opis širjenja izpuščenih snovi v ozračju uporabljali le Gaussov model. Oba modela in razlike med njima smo podrobno opisali v poročilu za leto 2007. Iz podatkov o meritvah mesečnih emisij posameznih radionuklidov, ki sta jih opravila NEK in IJS, ter iz izračunanih povprečnih mesečnih razredčitvenih koeficientov (x/Q)/(s/m3) (tabela 5.2), ki jih je za posamezne mesece ter mesta v okolici NEK pripravilo podjetje MEIS, so bile izračunane povprečne mesečne vsebnosti posameznih radionuklidov na posameznih mestih. Na sliki 5.1 so podane izračunane povprečne mesečne koncentracije Cs-137 za različna naselja v odvisnosti od razdalje od NEK z uporabo razredčitvenih koeficientov Lagrangeevega modela. Iz predstavljenih podatkov o razredčitvi in podatkov o plinskih emisijah iz NEK lahko ocenimo tudi povprečno mesečno koncentracijo v posameznih naseljih ter te ocene primerjamo z našimi merskimi podatki. Povprečna mesečna koncentracija posameznega radionuklida Aj na lokaciji l od točke izpusta se izračuna po formuli: Afl = Ajs-Ov-N- (x/Q)l (6) pri čemer je Aji povprečna mesečna koncentracija j-tega radionuklida na lokaciji l, Ajs povprečna mesečna specifična koncentracija radionuklida j na točki izpusta, @v pretok oziroma hitrost izpusta v enotah m3/s, (%/Q)l razredčitveni faktor na lokaciji l in N trajanje izpusta. Iz predstavljenih podatkov na sliki 5.1 je razvidno, da so izračunane povprečne koncentracije Cs-137 tudi v primeru najvišje izračunane mesečne koncentracije več velikostnih razredov pod orientacijsko detekcijsko mejo (približno 1 ^Bq/m3), ki jo dosežemo pri meritvah aerosolov. Iz tega lahko sklenemo, da izmerjene povprečne mesečne koncentracije Cs-137, nekaj pBq/m3, na aerosolnih filtrih v okolici NEK (tabele T-44 do T-53) niso posledica izpustov iz NEK, temveč posledica resuspenzije Cs-137 iz zemlje. Cezij v zemlji je posledica černobilske nesreče in poskusnih jedrskih eksplozij v 50. in 60. letih dvajsetega stoletja. Tabela 5.2: Povprečni mesečni razredčitveni koeficienti x/Q/(s/m3) v letu 2012 za naselja v okolici NEK, ki jih je pripravilo podjetje MEIS z uporabo Lagrangeevega modela. 2012 Ograja NEK Vrbina Stari grad Žadovinek Krško-Stara vas Brege Mrtvice Leskovec Pesje Vihre Brežice Dobova januar 8,7E-08 8,2E-08 7,8E-08 7,0E-08 4,1E-08 4,7E-08 3,0E-08 5,5E-08 8,4E-08 1,8E-08 3,0E-08 1,9E-08 februar 1,1E-07 7,0E-08 7,3E-08 9,5E-08 3,3E-08 4,5E-08 2,3E-08 9,5E-08 4,9E-08 1,9E-08 3,9E-08 1,6E-08 marec 1,7E-07 9,4E-08 9,0E-08 1,4E-07 3,2E-08 4,7E-08 2,7E-08 1,0E-07 4,8E-08 2,5E-08 6,4E-08 3,3E-08 april 2,5E-07 1,4E-07 1,5E-07 1,2E-07 4,8E-08 5,8E-08 1,2E-08 7,7E-08 1,2E-07 1,2E-08 2,1E-08 9,9E-09 maj 4,7E-07 2,3E-07 1,2E-07 1,1E-07 5,8E-08 6,9E-08 3,8E-08 6,8E-08 9,1E-08 2,5E-08 4,7E-08 3,5E-08 junij 1,3E-06 4,7E-07 1,8E-07 2,0E-07 8,6E-08 7,3E-08 3,0E-08 1,0E-07 1,1E-07 2,8E-08 6,2E-08 3,4E-08 julij 2,6E-06 7,4E-07 1,8E-07 2,4E-07 6,9E-08 1,2E-07 4,7E-08 7,7E-08 1,3E-07 3,4E-08 7,0E-08 2,9E-08 avgust* 2,7E-06 7,9E-07 1,0E-07 2,6E-07 4,5E-08 1,3E-07 4,5E-08 8,6E-08 8,7E-08 3,3E-08 1,3E-07 7,1E-08 september 5,8E-07 2,3E-07 1,8E-07 1,2E-07 7,6E-08 1,1E-07 3,7E-08 9,4E-08 9,6E-08 2,5E-08 3,1E-08 2,1E-08 oktober 2,2E-07 1,5E-07 1,9E-07 1,8E-07 6,4E-08 5,5E-08 2,2E-08 1,5E-07 9,6E-08 1,7E-08 3,9E-08 2,0E-08 november 1,3E-07 1,1E-07 1,3E-07 1,8E-07 6,0E-08 5,3E-08 2,6E-08 1,5E-07 9,8E-08 1,7E-08 1,6E-08 7,3E-09 december 9,8E-08 1,0E-07 1,8E-07 7,5E-08 4,4E-08 3,2E-08 1,9E-08 7,6E-08 1,9E-07 1,3E-08 2,7E-08 1,8E-08 4E-10 Lokacija in razdalja od NEK Slika 5.1: Primerjava izračunanih letnih povprečnih specifičnih aktivnosti Cs-137 v različno oddaljenih naseljih Na sliki 5.2 so predstavljeni povprečni letni razredčitveni koeficienti (j/Q) v enotah s/m3 za izpust z višine 60 m za okolico elektrarne. Porazdelitev je narejena na osnovi izračunanih mesečnih koeficientov XQ, kar je naredil MEIS. S slike 5.2 je razvidno, da sta prevladujoči smeri, v katerih se v poprečju gibljejo izpusti NEK, proti jugozahodu in proti jugovzhodu. Zato so tudi izračunane koncentracije radionuklidov v naseljih jugozahodno in jugovzhodno od NEK višje za faktor štiri ali več od tistih v smeri severozahodno in severovzhodno od NEK na približno isti oddaljenosti. DISKUSIJA Namen spremljanja radioaktivnosti v vzorcih zraka je ocena doz, ki jih prejmejo prebivalci, ki živijo v okolici NEK. Človek z vdihavanjem zraka v telo vnese določeno količino radionuklidov, ki so v zraku. Radionuklidi se nato iz pljuč razširjajo v druge dele telesa in povzročajo obsevanost človeka. Prejeta doza je odvisna od koncentracije posameznih radionuklidov v zraku, vrste radionuklidov in hitrosti dihanja. Efektivna doza E, ki jo prejme posameznik v starostni skupini prebivalstva ali skupini izpostavljenih delavcev g, se ugotavlja kot vsota vseh prispevkov zaradi vnosa različnih radionuklidov z vdihavanjem: E = Z h(g) j,inh Aj,inh (7) pri čemer je h(g)j,inh predvidena efektivna doza na enoto vnosa j-tega radionuklida zaradi vdihavanja, izražena v Sv/Bq, in Aj,inh posamezni vnos j-tega radionuklida z vdihavanjem, izražen v Bq. V našem primeru vnos j-tega radionuklida Aj,inh izračunamo kot: Aj,inh = AjVd t (8) kjer je Aj koncentracija j-tega radionuklida iz enačbe 6, Vd hitrost dihanja in t trajanje vdihavanja. Ob upoštevanju privzetih hitrosti dihanja za določeno starostno skupino [8] in podatkov o povprečnih mesečnih emisijah posameznih radionuklidov lahko ocenimo vnos posameznega radionuklida v telo zaradi vdihavanja. Z upoštevanjem ustreznih doznih pretvorbenih faktorjev h(g)j,inh/(Sv/Bq) [8] za posamezne radionuklide in posamezno starostno skupino dobimo oceno za mesečne prispevke posameznega izotopa k letni dozi. V preglednici 5.2 podajamo ocenjene letne efektivne doze zaradi inhalacije in imerzije za odraslega prebivalca (starost >17 let) na lokaciji Spodnji Stari Grad, ocenjene na osnovi meritev mesečnih izpustov tritija (H-3), ogljika (C-14) ter meritev aerosolov. Izračun je narejen ob upoštevanju povprečnih mesečnih razredčitvenih koeficientov XQ, izračunanih na podlagi Lagrangeevega modela za naselje Spodnji Stari Grad. To naselje je izbrano kot referenčno naselje z najvišjo izračunano dozo. Na sliki 5.3 so predstavljene predvidene letne efektivne doze zaradi umetnih radionuklidov (pSv na leto) za odraslega človeka, izračunane iz meritev aerosolnih filtrov v okolici NEK in v Ljubljani v letih od 2000 do 2012. Slika 5.2: Povprečni letni razredčitveni koeficienti (x/Q)/(s/mi) za izpust z višine 60 m za okolico NEK za leta 2007-2012 (Lagrangeev model) Kot je razvidno s slike 5.3, je prispevek umetnih radionuklidov v Ljubljani in okolici NEK zelo podoben in je v zadnjih letih okoli ali manj od 0,001 pSv. Visoka doza umetnih radionuklidov v letu 2003 je bila posledica prispevka Sr-90, ki je to leto prispeval kar tri četrtine doze. Vendar pa poročilo o meritvah radioaktivnosti v okolici NEK za leto 2003 ugotavlja, da prispevek ni posledica izpustov iz NEK, temveč resuspenzije z zemlje. Podobno velja za celotno obdobje 2000-2004 in 2009-2012. Večino doze prispeva Sr-90. Višja doza zaradi umetnih radionuklidov v letu 2011 je opazna tako v Ljubljani kot okolici NEK. To je posledica izmerjenih vrednosti Cs-137, Cs-134 in I-131 v marcu in aprilu 2011 oziroma nesreče v Fukušimi. Prispevek Sr-90 k dozi v Ljubljani ni ovrednoten, ker se v zračnih filtrih v okviru nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju Slovenije v Ljubljani ne določa vsebnost Sr-90. Če primerjamo doze zaradi drugih umetnih radionuklidov, pa lahko ugotovimo, da so doze umetnih radionuklidov v Ljubljani in okolici NEK podobne oziroma praktično enake, vsekakor pa zanemarljive v primerjavi s prispevkom naravnih radionuklidov. Za doze naravnih radionuklidov je značilno, da variirajo po letih, kar velja tako za lokacije v okolici NEK kot za lokacijo v Ljubljani. Poleg tega je bil v letu 2006 v Ljubljani spremenjen način vzorčevanja. Največji prispevek k dozi naravnih radionuklidov povzroča Pb-210, kar ni toliko posledica visokih koncentracij v zraku, temveč velikega doznega pretvorbenega faktorja, ki ga ima ta izotop [8]. V splošnem lahko rečemo, da so v okolici NEK efektivne doze zaradi inhalacije naravnih radionuklidov enake kot drugod po Sloveniji in so nekaj 10 ^Sv na leto [12]. 1E+03 n 1E+02 - 1E+01 - 1E+00 1E-01 1E-02 - 1E-03 1E-04 -I NEK - umetni radionuklidi Ljubljana - umetni radionuklidi NEK - skupna doza Ljubljana - skupna doza 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Leto Slika 5.3: Primerjava predvidenih letnih efektivnih doz v okolici NEK in Ljubljani za odrasle osebe iz meritev aerosolov za naravne in umetne radionuklide (^Sv na leto). Ordinatna os je v logaritemski skali. Ocena negotovosti je zaradi logaritemske skale slabo vidna. Ocenjene negotovosti doz so okoli 10 % pri faktorju pokritja 68 %. 1,000 0,000 Inhalacijska doza Imerzij ska doza Skupna doza 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Leto Slika 5.4: Ocena inhalacijskih, imerzijskih in skupnih doz za odrasle za Spodnji Stari Grad v letih 2000-2012 (^Sv na leto). Ordinatna os je v logaritemski skali. Ocenjene negotovosti izračuna doz so več 10 % pri faktorju pokritja 68 %. Na sliki 5.4 je povzetek ocen inhalacijskih in imerzijskih doz od leta 2000 dalje, izračunanih iz podatkov o plinskih emisijah iz NEK in iz povprečnih mesečnih razredčitvenih koeficientov %/Q, ki so jih za Spodnji Stari Grad izračunali na Agenciji RS za okolje (do vključno leta 2006) in MEIS (od leta 2007 dalje). Razvidno je, da se z uporabo Lagrangeevega modela za izračun razredčitvenih koeficientov oziroma razširjanja efluentov (aerosoli, partikulati, molekule) v zraku, izračunana doza bistveno zmanjša (preglednica 5.3). Gaussov model je primeren predvsem za preproste ravninske geometrije in je zelo verjetno, da so bile vrednosti efektivnih doz za inhalacijo in imerzijo zaradi plinskih emisij iz NEK v določeni meri precenjene v letih pred 2007. Sedanja ocenjena letna efektivna doza, ki temelji na izračunanih razredčitvenih koeficientih po Lagrangeevem modelu, je kar za okrog faktor 100 manjša od tistih pred 2007. Izračunane doze zaradi vdihavanja zračnih delcev iz podatkov o zračnih emisijah in razredčitvenih koeficientov iz Lagrangeevega modela so v letu 2012, ob upoštevanju negotovosti določitve doz, na ravni povprečja v obdobju 2007-2012. To kaže na stabilne pogoje obratovanja jedrske elektrarne in na podobnost letnih vremenskih razmer. Med zračnimi izpusti je tudi izotop C-14. Prispevek C-14 k inhalacijski dozi je majhen, le nekaj desetink odstotka skupne inhalacijske doze, v letu 2012 le 0,04 ^Sv ali le 0,7 %. To je skoraj enako kot v 2009 in 2010 in manj kot v 2011 (0,14 %). C-14 se vgrajuje v rastline, ki jih uživajo ljudje in živali. Pri prispevku k dozi zaradi izpustov C-14 je tako treba upoštevati predvsem ingestijsko dozo. V zadnjih letih je Institut Ruder Boškovic izdelal več študij, v katerih je bila ocenjena letna efektivna doza zaradi ingestije C-14 iz zračnih izpustov NEK [15-18]. V študijah se primerja doza zaradi uživanja hrane iz neposredne okolice NEK in kontrolne lokacije v Dobovi. Efektivna letna doza je izračunana ob predpostavki, da človek dva meseca uživa hrano iz okolice NEK in deset mesecev s področij, kjer se ne čuti vpliva NEK. Ocenjena letna efektivna doza zaradi zauživanja C-14 na kontrolni lokaciji v Dobovi je okoli 15 ^Sv, dodatna doza zaradi prispevka C-14 iz NEK pa je 1-2 % (0,3 ^Sv). Prispevek C-14 k dozi v 2012 je 0,29 ^Sv in je v okviru omenjenih vrednosti [18]. Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija OCENA VPLIVOV Meritve I-131 v zraku (tabela T-43) kažejo, da merilna meja 0,1 mBq/m3 v letu 2012 ni bila presežena na nobenem od vzorčevalnih mest. Zato lahko dobimo samo oceno za zgornjo mejo prispevka I-131 tako, da za koncentracijo privzamemo merilno mejo 0,1 mBq/m3. Letne predvidene efektivne doze, ki jih tako izračunamo, so za odraslega človeka 7 nSv, za dojenčka pa 11 nSv. Meritve na aerosolnih filtrih v okolici NEK kažejo, da je med naravnimi radionuklidi najpomembnejši prispevek k letni predvideni efektivni dozi za odraslega človeka prispevek naravnega izotopa Pb-210, in sicer (38 ± 2) ^Sv na leto, kar je zelo podobno dozam iz preteklih let 37-49 ^Sv na leto v obdobju 20052011). Prispevek Pb-210 k celotni dozi je največji, ker ima radionuklid zelo visok dozni pretvorbeni faktor [8]. Drugi po prispevku k dozi v letu 2012 je, podobno kot v preteklih letih, Th-230 (11,0 ± 6,7) ^Sv, vendar je negotovost ocene doze enake velikosti kot doza sama in vrednosti ne moremo obravnavati z enako pomembnostjo. V letu 2011 npr. Th-230 sploh ni bil zaznan. Velika merilna negotovost in vrednosti pod mejo detekcije potrjujejo dejstvo, da so koncentracije Th-230 na meji zaznavanja in izmerjenih vrednosti oziroma prispevkov k dozi, ki jih povzroča Th-230, ne moremo obravnavati z enako pomembnostjo kot pri radionuklidih, ki jih bolje detektiramo. V letu 2012 sta k dozi med umetnimi radionuklidi prispevala Cs-137 in Sr-90. Oba izotopa navadno zaznamo v aerosolih zaradi resuspenzije prašnih delcev s tal in sta posledica globalne kontaminacije zaradi jedrskih poskusnih eksplozij in černobilske kontaminacije. Prispevek umetnih radionuklidov je v primerjavi s prispevkom naravnih radionuklidov zelo majhen. Večino doze zaradi umetnih radionuklidov prispeva Sr-90. Izračunana predvidena efektivna doza zaradi umetnih radionuklidov je več kot 10 000-krat manjša od izračunane doze naravnih radionuklidov. V letu 2012 je izračunana efektivna doza zaradi umetnih radionuklidov (0,001 1 ± 0,000 1) ^Sv. Povprečna izračunana efektivna doza zaradi umetnih radionuklidov v obdobju 2007-2011 je bila (0,002 2 ± 0,000 6) ^Sv. V tem obobju je bila največja doza v letu 2011 (0,005 8 ± 0,001 5) ^Sv, ko se je zgodila jedrska nesreča v Fukušimi. Vendar pa je tudi v letu 2011 največji delež k dozi še vedno prispeval Sr-90 zaradi resuspenzije z zemlje in ne iz Fukušime. Predvidena efektivna doza je zaradi vseh detektiranih radionuklidov v letu 2012 za odraslega človeka v okolici NEK (50 ± 7) ^Sv na leto in je zelo podobna vrednostim iz preteklih let (2011: (50 ± 3) ^Sv; 2010: (42 ± 6) ^Sv; 2009: (45 ± 5) ^Sv). Celotna predvidena efektivna doza za otroka je (38 ± 5) ^Sv in za dojenčka (17 ± 2) ^Sv. Meritve aerosolnih filtrov v Ljubljani in v okolici NEK kažejo, da je med naravnimi radionuklidi pomemben samo prispevek Pb-210, ki je za odraslo osebo med 30 ^Sv in 40 ^Sv na leto. Od umetnih radionuklidov prispevata k predvideni efektivni dozi Cs-137 in Sr-90, ki sta posledica globalnega radioaktivnega onesnaženja. Obremenitev prebivalstva zaradi vdihavanja Cs-137 je nizka in je med 0,000 5 ^Sv in 0,001 ^Sv na leto. V letu 2012 je bil pripsevek Cs-137 k letni dozi (0,000 4 ± 0,000 1) ^Sv. Izračunana predvidena letna efektivna doza zaradi inhalacije za prebivalca v okolici NEK za leto 2012 je večja kot za prebivalca v Ljubljani, kar je posledica izmerjenih vrednosti naravnih radionuklidov. Večja doza v okolici NEK je posledica večje resuspenzije iz zemlje kot posledice obdelave polj, česar je na Krškem polju več kot v Ljubljani. Prispevek umetnih radionuklidov je tako v okolici NEK kot v Ljubljani zanemarljiv. Povzetek vsot predvidenih efektivnih doz, izračunanih iz meritev aerosolnih filtrov, je v preglednici 5.1. Preglednica 5.1: Aerosolni filtri v letu 2012 - povzetek vsot predvidenih efektivnih doz (*) za odrasle, otroke in dojenčke, izračunane iz merskih podatkov v T-44 do T-55 ter doznih pretvorbenih faktorjev iz reference [8]. STAROSTNA SKUPINA VRSTA VSOTE AEROSOLNI FILTRI - POVPREČJE (^Sv na leto) OKOLICA NEK LJUBLJANA ODRASLI E(50) umetni radionuklidi 0,001 1 ± 0,000 1 0,000 6 ± 0,000 1 umetni in naravni radionuklidi 50 ± 7 40 ± 4 OTROCI E(70) umetni radionuklidi 0,000 8 ± 0,000 1 0,000 4 ± 0,000 1 umetni in naravni radionuklidi 38 ± 5 32 ± 3 DOJENČKI E(70) umetni radionuklidi 0,000 36 ± 0,000 04 0,000 19 ± 0,000 05 umetni in naravni radionuklidi 17 ± 2 15 ± 1 (*) Predvidene efektivne doze so izračunane iz predpostavke, da odrasel vdihne 9 000 m3 zraka na leto (povprečna hitrost dihanja 17 L/min), da otrok (7-12 let) vdihne 5 585 m3 zraka na leto (povprečna hitrost dihanja 10,6 L/min) in da dojenček (do 1 leta) vdihne 1 044 m3 zraka na leto (povprečna hitrost dihanja 2,0 L/min). Zaradi zelo nizkih koncentracij umetnih radionuklidov v zračnih izpustih NEK na lokacijah meritev v aerosolih ni mogoče izmeriti njihovih koncentracij oziroma so pod mejo detekcije. Zato si pri oceni koncentracije radionuklidov na posameznih lokacijah pomagamo z računskimi modeli, ki ocenijo razredčitev koncentracije radionuklidov od točke izpusta. Meritve emisij na izpuhu NEK in podatki o izračunanih povprečnih mesečnih razredčitvenih koeficientih (x/Q)/(s/m3) za posamezna mesta v okolici NEK (tabela 5.2) nam omogočajo, da izračunamo inhalacijski in imerzijski prispevek k letni efektivni dozi zaradi zračnih emisij NEK. V preglednicah 5.2 in 5.3 so izračunane inhalacijske in imerzijske doze v okolici NEK. Najvišje izračunane doze so bile v letu 2012 v Vrbini in nato v Spodnjem Starem Gradu, kjer so stopnje razredčitve najnižje. Iz preglednice 5.2 je razvidno, da je praktično vsa inhalacijska doza posledica zračnih emisij tritija. Tritij prispeva k skupni inhalacijski dozi 5,3 nSv na leto (predvsem v obliki emisij HTO), kar je podobno kot v preteklih letih (2011: 3,5 nSv; 2010: 2,7 nSv; 2009: 5,9 nSv). Ocenjeni prispevek k skupni inhalacijski dozi vseh drugih radionuklidov je bistveno manjši. V letu 2012 so bili v izpustih izmerjeni prispevki joda, ki jih sicer ni bilo vse od leta 2009. To kaže, da je bila integriteta goriva v zadnjem gorivnem ciklu nekaj slabša kot v preteklih dveh ciklih. Ocenjena predvidena efektivna letna inhalacijska doza za odraslo osebo za Spodnji Stari Grad za leto 2012 je 0,005 4 pSv. V obdobju 2007-2012 so se predvidene letne inhalacijske doze gibale med 0,001 7 pSv (2007) in 0,0059 pSv (2009). Večja doza v letu 2009 in 2012 je predvsem posledica večjih izpustov tritija (8,8E+12 v 2012 in 5,9E+12 v 2009 v primerjavi z 1,9E+12 v 2007). Preglednica 5.2: Predvidene letne efektivne doze za odraslega prebivalca na referenčni lokaciji Spodnji Stari Grad (smer VSV, razdalja 0,8 km) - prispevki posameznih izotopov. Ocena doz je narejena na podlagi inhalacijskih in imerzijskih doznih pretvorbenih faktorjev iz reference [8] in predpostavke o hitrosti dihanja 17 L/min ter mesečnih prizemnih razredčitvenih koeficientih %/Q, izračunanih na podlagi Lagrangeevega modela. Izotop Letna efektivna doza (^Sv) I-131 1,6E-06 I-133 3,8E-07 Pare, plini HTO 5,3E-03 (inhalacija) HT + CHT 9,0E-06 14CO2 3,6E-05 14CH4 1,5E-07 Na-22 / Co-58 4,9E-09 Co-60 2,0E-08 Nb-95 1,5E-10 Aerosoli Ag-110m 1,1E-09 (inhalacija) Te-125m 1,8E-10 Te-127m 5,0E-09 Cs-137 4,0E-08 Fe-55 8,0E-10 Sr-89/Sr-90 1,1E-08 Xe-131m 1,3E-03 Xe-133 8,0E-04 i nc m Žlahtni plini Xe-135 1,0E-03 2,3E-04 (imerzija) Xe-135m Ar-41 3,4E-03 Kr-85 1,5E-04 Inhalacijska doza 5,4E-03 Imerzijska doza 7,0E-03 DOZA - SKUPAJ 1,2E-02 Zunanje obsevanje zaradi radioaktivnih izotopov v zraku (imerzijska doza) je predvsem posledica izpustov žlahtnega plina Ar-41 v letu 2012. Doza 0,0034 ^Sv je zelo nizka in primerljiva z dozami v preteklih letih 2009-2011, ko se je gibala v razponu 0,0025-0,0064 ^Sv. Največja imerzijska doza je bila v decembru 2012 (slika 5.5), ko so bili poročani največji izpusti Ar-41. Precej manj so k dozi prispevali drugi izotopi. Celotna letna imerzijska doza za Spodnji Stari Grad za leto 2012 je 0,0070 ^Sv za odraslo osebo, 0,0043 ^Sv za otroka in 0,0008 ^Sv za dojenčka. Imerzijska doza je podobna kot v letih 20092011. V letih 2007-2008 so bile imerzijske doze okoli 10-krat nižje, vendar ne toliko zaradi manjših izpustov iz NEK, temveč zaradi neugodnih vremenskih razmer in posledično večjih razredčitev. S slike 5.2 je razvidno, da so razredčitveni koeficienti v letih 2009-2012 zelo podobni in da so razredčitve v zadnjih letih manjše kot npr. v letih 2007 in 2008. Celotna letna doza za odraslega človeka v Spodnjem Starem Gradu, ki je posledica inhalacije in imerzije v letu 2012, je 0,0124^Sv. Doze so podobne kot v preteklih letih (2011: 0,0071^Sv; 2010: 0,0093 ^Sv; 2009: 0,0094 ^Sv; 2008: 0,0040 ^Sv). V preglednici 5.3 so zbrane izračunane doze za odraslega človeka, otroka in dojenčka za različna mesta v okolici NEK. Predvidene letne efektivne doze za odraslega človeka se gibljejo od 0,0018 ^Sv (Vihre) do 0,021 ^Sv (Vrbina). 2,8E-03 2,4E-03 2,0E-03 1,6E-03 m g 1,2E-03 Q 8,0E-04 4,0E-04 0,0E+00 □ Imerzijska doza □ Inhalacijska doza & ^ J? v^ / ^ / * ^ Mesec v letu 2012 Slika 5.5: Mesečne inhalacijske in imerzijske doze za posameznika iz prebivalstva v naselju Spodnji Stari Grad. Največji prispevek k inhalacijski dozi daje H-3 v obliki vodne pare, k imerzijski pa Ar-41 (Preglednica 5.2.). Vir: - mesečni emisijski podatki NEK [5] - IJS - analize mesečnih sestavljenih emisijskih vzorcev H-3, C-14 in aerosolov - povprečni mesečni razredčitveni koeficienti %/Q (MEIS) za prizemni izpust SKLEPI Sedanji program vzorčevanja in meritev omogoča primeren vpogled in nadzor zračnih emisij NEK in koncentracij radionuklidov v okolici NEK. Tako merilne kot tudi evalvacijske metode dajejo konsistentne in zanesljive podatke, ki omogočajo primerjavo za vrsto let nazaj. Od leta 2007 za izračun doz zaradi atmosferskih izpustov uporabljamo Lagrangeev model, ki bolje opisuje razširjanje radioaktivnih snovi od točke izpusta na razgibanih in zahtevnih terenih, kot je to primer v okolici NEK. Z uporabo tega modela so izračunane predvidene letne efektivne doze zaradi inhalacije in imerzije skoraj stokrat nižje kot pred 2007, ko smo za izračun razredčitvenih koeficientov uporabljali Gaussov model. Največja razlika med modeloma je v bližini izpustnega mesta, z oddaljenostjo od izpusta pa so razlike med izračunanimi razredčitveni koeficienti po obeh modelih nižje (do največ 30-krat). Preglednica 5.3: Ocene inhalacijskih in imerzijskih doz za okolico NEK v letu 2012. Primerjava skupnih inhalacijskih in imerzijskih doz za Lagrangeev in Gaussov model. Uporabljeni so podatki za dozne pretvorbene faktorje iz reference [8] za odrasle in otroke. PREGLED SKUPNIH LETNIH DOZ - ODRASLI IN OTROCI Naselje Razdalja od NEK (km) Lagrangeev model (^Sv) Gaussov model (^Sv) Odrasli Otroci (7-12 let) Dojenčki (do 1 leta) Odrasli Otroci (7-12 let) Dojenčki (do 1 leta) Ograja NEK (zahod) 0,2 5,4E-02 3,9E-02 1,2E-02 1, 1E+01 7,9E+00 2,3E+00 Vrbina 0,8 2,1E-02 1,5E-02 4,6E-03 3,6E-01 2,5E-01 7,1E-02 Spodnji Stari Grad 1,5 1,2E-02 8,6E-03 2,5E-03 4,7E-01 3,2E-01 9,2E-02 Žadovinek 1,7 1,2E-02 8,7E-03 2,6E-03 3,3E-01 2,3E-01 6,5E-02 Krško - Stara vas 1,7 4,6E-03 3,2E-03 9,5E-04 1,3E-01 8,9E-02 2,5E-02 Brege 2,3 5,7E-03 4,0E-03 1,2E-03 1,1E-01 7,5E-02 2,1E-02 Mrtvice 2,8 2,4E-03 1,7E-03 5,0E-04 3,2E-01 2,2E-01 6,2E-02 Leskovec 2,9 8,1E-03 5,6E-03 1,6E-03 6,5E-02 4,5E-02 1,3E-02 Pesje 3,0 9,5E-03 6,6E-03 1,8E-03 2,0E-01 1,4E-01 3,9E-02 Vihre 3,1 1,8E-03 1,2E-03 3,7E-04 8,3E-02 5,7E-02 1,6E-02 Brežice 7,1 3,8E-03 2,7E-03 8,1E-04 9,5E-02 6,6E-02 1,9E-02 Dobova 12,1 2,1E-03 1,5E-03 4,5E-04 3,6E-02 2,5E-02 7,2E-03 V letu 2008 je Evropska komisija izdala publikacijo [39], v kateri so izračunane predvidene letne efektivne doze zaradi izpustov iz jedrskih elektrarn in obratov za predelavo jedrskega goriva v Evropi. Doze v tem poglavju so izračunane za referenčno skupino prebivalstva za vse objekte ob enakih predpostavkah in na enakih razdaljah 500 m in 5 000 m od objekta. Pri ocenjevanju doze zaradi plinskih izpustov je efektivna doza za 75 % objektov manjša od 1,4 pSv na leto na razdalji 500 m in manjša od 0,24 pSv na leto na razdalji 5 000 m. Ovrednotenje imisij na osnovi evalvacije meritev aerosolnih filtrov ter atmosferskih emisij z modelnimi izračuni razredčitvenih koeficientov, ki temeljijo na realnih vremenskih podatkih, je za leto 2012 pokazalo naslednje: - predvidena efektivna doza zaradi inhalacije aerosolov v okolici NEK je predvsem posledica inhalacije dolgoživih naravnih radionuklidov in je za odraslega posameznika (50 ± 7) ^.Sv na leto. Doza je v okviru pričakovanj in na ravni povprečne vrednosti zadnjih let; - predvidena efektivna doza zaradi inhalacije umetnih radionuklidov v aerosolih v okolici NEK je posledica radionuklidov, ki so del globalne kontaminacije zaradi jedrskih poskusov in černobilske kontaminacije in je za odraslega posameznika (0,001 1 ± 0,000 1) ^.Sv na leto; - izpusti žlahtnih plinov iz NEK povzročajo glavnino zunanjega sevanja, ki je za odraslega posameznika iz referenčne skupine prebivalstva (naselje Spodnji Stari Grad) 0,007 0 pSv na leto; - izpusti hlapov in plinov, ki vsebujejo tritij, povzročajo največjo efektivno dozo zaradi inhalacije; ta je za odraslega posameznika iz referenčne skupine prebivalstva 0,005 4 pSv na leto; prispevki drugih radionuklidov k inhalacijski dozi so bistveno manjši, vendar pri tem niso upoštevane posledice prehoda radionuklidov iz zraka v druge prenosne poti; - na osnovi meritev C-14 v vzorcih hrane, ki so bile opravljene v letu 2012, je težko določiti prispevek, ki ga povzročajo izpusti iz NEK in vgrajevanje tega C-14 v hrano; izmerjene vrednosti na referenčni lokaciji v Dobovi in v vzorcih iz sadovnjaka ob NEK so znotraj merilne negotovosti primerljive; obenem povzročajo težavo pri ocenjevanju prispevka sezonske variacije v koncentraciji C-14 v zraku, zato dozo zaradi ingestije C-14, ki je v zračnih izpustih NEK, ocenjujemo na 0,29 ^Sv oziroma na enako vrednost kot v preteklih letih; - skupna letna efektivna doza za odraslega posameznika iz referenčne skupine prebivalstva, ki je posledica inhalacije in imerzije, je 0,012 ^Sv v letu 2012. 6 I Z P O S TA V L J E N O S T Z U N A N J E M U S E V A N J U POVZETEK Izpostavljenost prebivalstva zunanjemu sevanju je posledica sevanja naravnih in umetnih radionuklidov v zemlji, kozmičnega sevanja, sevanja iz oblaka in zunanjega sevanja zaradi nanosa, ki se odloži po prehodu radioaktivnega oblaka ob morebitnem izpustu radioaktivnih snovi v okolje. Zunanja izpostavljenost se izračuna na podlagi merskih podatkov radioaktivnosti zemlje in zraka, neposredno pa se meri s termoluminiscenčnimi dozimetri in kontinuirnimi merilniki. Za izračun prispevka sevanja naravnih in umetnih radionuklidov v zemlji je tudi v letu 2012 v okviru nadzora radioaktivnosti potekalo vzorčevanje zemlje na štirih lokacijah v okolici NEK. Ločeno so bili merjeni vzorci iz različnih globin zaradi spremljanja globinske porazdelitve koncentracije radionuklidov. Rezultati meritev kažejo, da se koncentracije naravnih radionuklidov z globino ne spreminjajo, so pa večje na lokacijah, kjer je tip zemlje rjava naplavina. Vrednosti letnega okoljskega doznega ekvivalenta H*(10) zaradi naravnih in umetnih radionuklidov v zemlji pri predpostavki enakomerne porazdelitve v okolici NEK so med (0,50 ± 0.02) mSv za zemljo v Kusovi Vrbini in (0,66 ± 0.03) mSv za neobdelano zemljo v Gmajnicah, pri čemer je prispevek Cs-137, ki izvira iz globalne kontaminacije v drugi polovici 20. stoletja, med 1 % in 23 %. Na podlagi meritev globinske odvisnosti koncentracije Cs-137 na posameznih lokacijah je težko sklepati na kakršno koli prodiranje depozita v večje globine. Stresanje izmerkov v zadnjih štirih letih prej kaže, v kolikšni meri so vzorci na posameznih mikrolokacijah nereprezentativni. V letu 2012 so bile v okviru obratovalnega nadzora radioaktivnosti NEK opravljene neodvisne meritve doze zunanjega sevanja s termoluminiscenčnimi dozimetri (TLD) in kontinuirnimi merilniki hitrosti doze (MFM) po programu, ki ga predvideva Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS 20/07) (JV10). Meritve s TLD in MFM kažejo v okviru merske negotovosti enako vrednost letnega okoljskega doznega ekvivalenta H*(10) kot v zadnjih letih. Povprečni okoljski dozni ekvivalent H*(10) je bil v okolici NEK (0,81 ± 0,09) mSv, na ograji NEK (0,58 ± 0,03) mSv in v okolici Zagreba na Hrvaškem (0,85 ± 0,13) mSv. Vrednost letnega okoljskega doznega ekvivalenta v okolici NEK, ki je bil določen z meritvami s TLD-400, ki ga uporablja IJS, in LiF, ki ga na hrvaški strani uporablja IRB, je v okviru merske negotovosti enaka. Prispevki NEK k zunanjemu sevanju zunaj ograje zaradi sevanja iz objektov NEK in atmosferskih izpustov radioaktivnih snovi so bili, enako kot prejšnja leta, v letu 2012 nemerljivi z nespecifičnimi detektorji, kot so to TLD in MFM. Posredno smo konservativno ocenili, da je bila letna efektivna doza zunanjega sevanja zaradi izpustov iz NEK manjša od 0,01 ^Sv. UVOD Ionizirajoče sevanje prežema naravno okolje in življenjski prostor človeka. V zemlji so s stališča izpostavljenosti ljudi pomembni predvsem radionuklidi iz razpadnih verig urana U-238 (Ti/2 = 4,468 • 109 let) in torija Th-232 (T1/2 = 1,405 • 1010 let) ter radioaktivni kalij K-40 (Tj/2 = 1,277 • 109 let). Sevanje iz zemlje je po svetu različno in je povezano z geološkimi in geografskimi značilnostmi. Višje hitrosti doze se pojavljajo tam, kjer so vulkanske kamnine (granit), nižje hitrosti doze pa na področju sedimentnih kamnin. Pri tem so tudi izjeme, kot so skrilavci in kamnine, bogate s fosfati. Povprečne specifične aktivnosti, ki jih navaja UNSCEAR za K-40, U-238 in Th-232 v zemlji so: 420 Bq/kg, 33 Bq/kg, in 45 Bq/kg [38]. V Zemljo tudi nenehno trkajo kozmični žarki (pretežno protoni) iz vesolja. V atmosferi interagirajo na različne načine z jedri dušika, kisika in drugih elementov, pri čemer nastajajo kozmogeni radionuklidi (H-3, Be-7, C-14 itd.), ki se z vremenskimi procesi usedajo na zemljo. Pomembni komponenti kozmičnega sevanja na zemljski površini so sekundarni mioni in nevtroni. Poleg naravnih radionuklidov je v življenjskem in naravnem okolju razpršenih kar nekaj umetnih radionuklidov, ki pomenijo globalno antropogeno kontaminacijo. So posledica poskusnih jedrskih eksplozij (H-3, C-14, Cs-137, Sr-90 in drugi), nesreč z jedrskimi materiali (Cs-137, Sr-90 in drugi) in kontaminacije zaradi vplivov jedrskih objektov in uporabnikov jedrskih snovi (raziskovalni centri, jedrske elektrarne, obrati za predelavo izrabljenega goriva, uporaba v medicini itd.). Tako je tudi prebivalstvo v okolici NEK izpostavljeno omenjenim virom zunanjega sevanja, potencialno pa še zunanjemu sevanju zaradi vplivov NEK, kot so: neposredno sevanje žarkov gama in nevtronov iz objektov znotraj ograje NEK, sevanje gama ob prehodu oblaka pri atmosferskih izpustih radioaktivnih snovi iz NEK, sevanje gama zaradi usedlih radioaktivnih snovi iz oblaka pri atmosferskih izpustih. Zunanje sevanje s kontaminiranega zemljišča sčasoma upada zaradi radioaktivnega razpada in pronicanja radioaktivnih snovi v zemljo. Ker bi bila prisotnost Cs-137, Sr-90 in drugih fisijskih in aktivacijskih produktov v zemlji lahko tudi posledica izpustov iz jedrske elektrarne Krško (NEK), predpisuje pravilnik o nadzoru radioaktivnosti (JV10) [7] periodična vzorčevanja in meritve vsebnosti radionuklidov v zemlji iz okolice NEK. Namen meritev je ugotoviti in ovrednotiti morebitni vpliv jedrske elektrarne na prisotnost umetnih radionuklidov v zemlji in oceniti njihove prispevke k zunanji dozi sevanja ter spremljati transport radionuklidov v zemlji (vnos radionuklidov v podtalnico in prehranjevalno verigo ljudi). Termoluminiscenčni dozimetri (TLD) se uporabljajo za spremljanje doze zunanjega naravnega sevanja zaradi ugotavljanja lokalnih posebnosti in razponov, oceno vplivov NEK zaradi atmosferskih izpustov radioaktivnih snovi oziroma za preverjanje modelnih ocen na podlagi emisij, oceno izpostavitve zunanjemu sevanju ob nezgodi po prehodu radioaktivnega oblaka in oceno izpostavitve zunanjemu sevanju zaradi nelokalnih vplivov (kot je bila npr. černobilska kontaminacija). V primeru sprotnega spremljanja hitrosti doze zunanjega sevanja in zgodnjega opozarjanja se uporabljajo kontinuirni merilniki hitrosti doze - MFM, ki so nameščeni v mrežo po Sloveniji. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Vzorce zemlje se zbira na štirih lokacijah nizvodno od NEK, in sicer na poplavnih območjih. Najpogosteje poplavljena lokacija je Kusova Vrbina, navadno pri pretoku Save, večjem od 1 000 m3/s. Prisotnost umetnih radionuklidov v zemlji je lahko posledica radioaktivnega useda iz zraka, kakor tudi posledica odlaganja radionuklidov zaradi tekočih izpustov v reko Savo na poplavnih območjih. Poplavljanje lahko tudi spremeni globinske porazdelitve radionuklidov, ki jih tipično pričakujemo v zemeljski skorji. Tri lokacije, kjer poteka vzorčevanje zemlje, so na neobdelanih površinah, ena pa na njivi (obdelana površina), ki ni vključena v program meritev, definiranem v pravilniku JV10. Vzorce se zbira na štirih globinah, tako da je mogoče spremljati koncentracije radionuklidov z globino. Pomembno je, da so mesta, kjer se na posamezni lokaciji vzorčuje zemlja, dovolj blizu, da so rezultati meritev med seboj korelirani in je mogoče spremljati transport radionuklidov v zemlji. Zemlja se vzorčuje spomladi in jeseni na naslednjih lokacijah: - Amerika, oznaka 5D, levi breg Save, nizvodna razdalja od NEK 3,5 km, tip zemlje je rjava naplavina; - Gmajnice, oznaka 7C, desni breg Save, nizvodna razdalja od NEK 2,5 km, tip zemlje: mivkasta borovina, neobdelana zemlja; - Gmajnice, oznaka 7D, desni breg Save, nizvodna razdalja od NEK 3,6 km, tip zemlje je rjava naplavina, obdelana zemlja; - Kusova Vrbina - Trnje, oznaka 6E, levi breg Save, nizvodna razdalja od NEK 8,5 km, tip zemlje je mivkasta borovina. Vzorčevalna metoda je predpisana s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV 10) [7], postopek vzorčevanja pa je opisan v navodilu Zbiranje in priprava vzorcev zemlje (LMR-DN-07). Zaradi izpiranja Cs-137 v globlje plasti zemlje se od leta 2009 kot vrhnji sloj vzorčuje zemlja iz globine 0-5 cm in ne več ločeno v dveh plasteh: 0-2 cm in 2-5 cm kot v prejšnjih letih. Tako se na lokacijah, kjer se vzorčuje neobdelana zemlja, zbira vzorce iz globin 0-5 cm, 5-10 cm, 10-15 cm in 15-30 cm. Na obdelani površini se vzorčuje v globinah 0-10 cm, 10-20 cm, 20-30 cm, 30-40 cm in 40-50 cm. Prav tako se hkrati z vzorcem zemlje zbere še vzorec trave. Vsebnost sevalcev gama v vzorcih zemlje se meri z visokoločljivostno spektrometrijo gama, kasneje pa se izmeri še koncentracija stroncija z destruktivno radiokemijsko analizo. Na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS 102/04, UPB-2 okrajšano ZVISJV) [6] in Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS 20/07, JV10) [7] se zunanje sevanje v okolici NEK neprekinjeno meri z okoljskimi termoluminiscenčnimi dozimetri (TLD). Neposredne meritve zunanje doze sevanja v okolici NEK (sevanje gama in ionizirajoča komponenta kozmičnega sevanja) se izvajajo s 57 TLD (tip TLD-400) v okolici NEK in z devetimi TLD na ograji NEK. Dozimetri so nameščeni krožno okoli NEK na razdaljah do 10 km. Postavljeni so na lokacijah, ki vključujejo tako urbano kot ruralno okolje z obdelanim in neobdelanim zemljiščem in so postavljeni na višini 1 m od tal. Seznam dozimetrov zunaj ograje NEK in na njej z osnovnimi podatki je v poročilu Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2012, IJS-DP-11246, v tabelah T-53/a, razmestitev pa je prikazana na drugem zemljevidu v prilogi tega poročila. V okviru nadzornega programa NEK je na Hrvaškem postavljenih še 10 TLD (podatki v tabeli T-55). V Sloveniji neodvisno poteka v okviru programa nadzora radioaktivnosti v RS meritev doze zunanjega sevanja s TLD na 50 lokacijah po vsej državi (podatki so v tabeli T-54). Kot referenčni dozimeter za obdelavo rezultatov meritev doze zunanjega sevanja upoštevamo TLD, ki je postavljen na dvorišču IJS. Vsi TLD, tako tisti, ki se uporabljajo v programu rednega obratovalnega nadzora, kot tisti, ki so razporejeni po Sloveniji se odčitavajo polletno, in sicer v obdobju junij-julij in december-januar. Odčitavanje poteka na sistemu IJS MR 200 (C) v Laboratoriju za termoluminiscenčno dozimetrijo na IJS. Z merskim sistemom lahko merimo osebne in okoljske doze (okoljski dozni ekvivalent H*(10)) v intervalu doz od 5 ^.Sv do 5 Sv [46]. Dozimetri TLD-400 (CaF2:Mn) so umerjeni v fotonskem sevalnem polju pri energijah od 40 keV do 1 260 keV v Laboratoriju za dozimetrične standarde (NDS) na IJS. Pred namestitvijo TLD se opravi individualna kalibracija dozimetrov po postopku Umerjanje (kalibracija) dozimetrov IJS TLD-05 (TLD-KP-02). Na Hrvaškem se doza zunanjega sevanja meri s TLD-100H (LiF: Mg, Cu, P) in TLD-100 (LiF: Mg, Ti) [47]. Vsi dozimetri so kalibrirani v Sekundarnem standardnem dozimetrijskem laboratoriju (SSDL) na Institutu "Ruder Boškovic" v Zagrebu [46, 47]. Dodatno je v okolici NEK postavljenih še 14 kontinuirnih merilnikov MFM-203, 13 jih nadzira NEK, enega pa URSJV. Poleg teh je po vsej Sloveniji še več kot 60 kontinuirnih merilnikov, ki delujejo v sklopu mreže zgodnjega obveščanja (MZO) - 36 merilnikov, mreže ARSO - 17 merilnikov in mreže URSJV - 8 merilnikov. Kontinuirni merilniki hitrosti doze so povezani v sistem mreže za zgodnje zaznavanje zunanjega sevanja, ki je dostopna na spletnem naslovu "http://www.radioaktivnost.si". REZULTATI MERITEV Rezultati meritev vsebnosti radionuklidov v vzorcih zemlje so zbrani v tabelah T-57, T-58, T-59 in T-60, ki so na priloženi zgoščenki v poročilu Merski rezultati - nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2012, IJS-DP-11246, marec 2013. Razen pričakovane prisotnosti naravnih radionuklidov ter Cs-137 in Sr-90, ki sta povsod prisotna zaradi globalne kontaminacije, niso bili izmerjeni radionuklidi, ki se pojavljajo v izpustih NEK (plinski izpusti so prikazani v tabeli 6.5, tekoči izpusti pa se obravnavajo v poglavju "Površinske vode"). Koncentracije naravnih radionuklidov, članov uranove in torijeve razpadne vrste, ter K-40 v zemlji se v okviru negotovosti tipično ujemajo pri spomladanskem in jesenskem vzorčevanju. Ujemanje je nekoliko slabše pri vzorcu iz Kusove Vrbine, ki je najpogosteje poplavljeno območje. Koncentracije ne kažejo nobene značilne odvisnosti od globine vzorčevanja. Izjema je Pb-210, ki se izpira iz atmosfere in zato so koncentracije večje v zgornjih plasteh. Podobno velja za kozmogeni Be-7, ki pa je zaradi kratkega razpolovnega časa v merljivih koncentracijah navzoč le v zgornjih plasteh zemlje. Koncentraciji obeh potomcev torijeve razpadne vrste, Ra-228 in Th-228, se ujemata, pri uranovi razpadni vrsti pa je zaradi večje topnosti urana koncentracija U-238 nižja od koncentracije Ra-226. Aktivnosti K-40, U-238 in Ra-226 se ujemajo s povprečnimi aktivnostmi, ki jih navaja UNSCEAR [38] za države južne Evrope. Koncentracije Sr-90 v letu 2012 so v razponu od 0,47 Bq/kg v Kusovi Vrbini v globini 15-30 cm do 2,2 Bq/kg v globini 10-15 cm v neobdelani zemlji v Gmajnicah. Na slikah 6.1, 6.2 in 6.3 je prikazana globinska porazdelitev stroncija za leta 2009, 2010, 2011 in 2012, za katera so na razpolago meritve tudi v globini 15-30 cm. V Kusovi Vrbini in Ameriki je globinski profil za leto 2012 kvalitativno in kvantitativno zelo podoben profilu, ki je bil izmerjen v prejšnjih letih. Iz globinskega profila v Gmajnicah pa lahko razberemo, da se je maksimum porazdelitve premaknil k večjim globinam, koncentracija pa je v globljih plasteh občutno višja kot pri meritvah iz prejšnjih let, kar lahko pomeni drugačen nanos in pogoje prodiranja v zemljino na mikrolokaciji, kjer je potekalo vzorčevanje. Na slikah 6.4, 6.5 in 6.6 je prikazana globinska porazdelitev za Cs-137. Koncentracije Cs-137 v zemlji so od 2,2 Bq/kg v globini 5-10 cm v Kusovi Vrbini do 120 Bq/kg v globini 5-10 cm v neobdelani zemlji v Gmajnicah. Ugotovitev glede profila globinske porazdelitve za lokacijo Gmajnice je podobna kot pri Sr-90. Na lokaciji Amerika je opazen premik maksimuma k večjim globinam, na lokaciji Kusova Vrbina pa je koncentracija v globini 15-30 cm precej nižja, kot je bila izmerjena prejšnja leta. To je lahko posledica premika Cs-137 v globlje plasti ali drugačne porazdelitve depozita na mikrolokaciji, kar bo mogoče ugotoviti na podlagi meritev v naslednjih letih. 3,0 £ ea o o\ I E se < V1 V V V V V T T T "F "F "F ^ <1/ 1/ 1/ 1/ 1/ Zadnje leto drsečega povprečja Slika 6.9: Petletno drseče povprečje letnega okoljskega doznega ekvivalenta H*(10) (LD5), absolutna sprememba 5-letnega drsečega povprečja (AS) in 5-letno drseče povprečje absolutne spremembe (AS5) v okolici NEK od 1991 do 2012. Negotovosti za LD5 so med 0,03 mSv in 0,042 mSv, za AS med 0,043 mSv in 0,059 mSv ter za AS5 med 0,019 mSv in 0,026 mSv. Zaradi boljše preglednosti negotovosti na sliki niso prikazane. > Vi S i* 1 o ■o Ji o 1,2 0,9 0,6 0,3 0,0 u S3 "3 o & u 5 6 vi Vrsta živil Slika 7.4: Izmerjene specifične aktivnosti U-238 in Th-228 (leva ordinata) ter Ra-226 in Ra-228 (desna ordinata) v različnih vrstah živil v letu 2012 (vrednost ± negotovost) Največja specifična aktivnost U-238 je bila v letu 2012 izmerjena v feferonih (2,3 ± 0,3) Bq/kg in črni redkvi (2,0 ± 0,2) Bq/kg. Pri večini živil pa je bila specifična aktivnost U-238 pod mejo detekcije (slika 7.4). V normalnih razmerah je uživanje hrane glavna pot vnosa Ra-226 ter Ra-228. Najvišja specifična aktivnost Ra-226 je bila v letu 2012 detektirana v bezgu (0,9 ± 0,3) Bq/kg, Ra-228 pa v peteršilju (0,19 ± 0,02) Bq/kg. V večini drugih živil pa je bila aktivnost Ra-226 in Ra-228 na meji detekcije (slika 7.4). Zadnji od detektiranih radionuklidov v živilih je bil Th-228. Najvišja specifična aktivnost Th-228 je bila v letu 2012 izmerjena v peteršilju (0,27 ± 0,03) Bq/kg, v večini vzorcev zelenjave pa je bila pod mejo detekcije (slika 7.4). DISKUSIJA Vsebnosti Cs-137 in Sr-90 v hrani z leti nihajo, vendar je opazna težnja zniževanja vrednosti. Tako je s slike 7.5 razvidno, da se je specifična aktivnost Cs-137 v mleku od černobilske nesreče do danes znižala za približno 200-krat, specifična aktivnost Sr-90 pa se je v enakem obdobju v mleku znižala za faktor 10 (slika 7.6). Izmerjena specifična aktivnost Cs-137 v mleku je tako že nekaj let na ravni izpred černobilskega obdobja (1984, 1985), specifična aktivnost Sr-90 pa je tudi za faktor 2 nižja kot pred černobilsko nesrečo. Tudi za druga živila živalskega izvora je opazna težnja zmanjševanja vsebnosti Cs-137 in Sr-90 po černobilski nesreči (sliki 7.5 in 7.6), medtem ko nesreča v Fukušimi marca 2011 ni vplivala na povišanje vsebnosti Cs-137 in Sr-90 v hrani v Sloveniji. Na kultiviranih površinah privzem Cs-137 ter Sr-90 v rastline prek koreninskega sistema omejuje predvsem vezava atomov Cs-137 in Sr-90 v tleh (na glinene in organske delce), pa tudi povečana vsebnost kalija in kalcija iz gnojil, ki močno zmanjšajo privzem obeh radionuklidov v rastline in s tem v hrano rastlinskega izvora in krmo [59]. Poleg tega se koncentraciji Cs-137 in Sr-90 v okolju z leti manjšata tudi zaradi radioaktivnega razpada, saj je razpolovni čas Cs-137 30,1 let, Sr-90 pa 28,8 let. 100,0 M) — u o s k •e -i « & m 10,0 1,0 0,1 0,0 mleko kokošja jajca kokošje meso goveje meso svinjsko meso Leto Slika 7.5: Izmerjene specifične aktivnosti Cs-137 v mleku, kokošjih jajcih ter kokošjem, govejem in svinjskem mesu od leta 1987 do 2012. Vrednosti so prikazane v logaritemski skali. V kokošjih jajcih je bila specifična aktivnost v letih 2005-2008, 2010 in 2011 pod mejo detekcije, prav tako pa tudi v kokošjem mesu leta 2007. Leta 1994 svinjsko meso ni bilo vzorčevano. 1,00 M) — 0,10 0,01 & m * mleko M kokošja jajca kokošje meso )( goveje meso tt svinjsko meso 0,00 V "C Leto Slika 7.6: Izmerjene specifične aktivnosti Sr-90 v mleku, kokošjih jajcih ter kokošjem, govejem in svinjskem mesu vzorčevanih v okolici NEK od leta 1987 do 2012. V letih 2004-2007, 2011 in 2012 so bile izmerjene specifične aktivnosti v kokošjem, govejem oz. svinjskem mesu pod mejo detekcije, v svinjskem mesu pa tudi leta 2008. V kokošjih jajcih pa je bila izmerjena specifična aktivnost Sr-90 pod mejo detekcije v letih 2005 in 2007. V letu 2012 je bilo poskusno vzorčevano divjačinsko meso, kjer pa je bila izmerjena specifična aktivnost Cs-137 kar 200-krat višja, kot v drugih živilih, vendar še vedno močno pod maksimalno dovoljeno mejo [64]. Vsebnosti Cs-137 v divjačini iz okolice NEK so v okviru meritev, izvedenih drugod po Sloveniji, (meritve je izvedel ZVD), kjer se specifična aktivnost Cs-137 v divjačini giblje od 0,3 Bq/kg pa do 39 Bq/kg (slika 7.7). Rezultati meritev tako kažejo, da je porazdelitev Cs-137 v Sloveniji precej neenakomerna z lokalno povišanimi vrednostmi. V letu 2009 je bila opravljena tudi analiza radionuklidov v divjačini iz Slovenije (podjetje NIMROD, d. o. o., meritev je izvedel IJS), pri čemer je bila izmerjena specifična aktivnost Cs-137 kar (161±8) Bq/kg. V letu 2011 in 2012 so bile na IJS izvedene tudi meritve vsebnosti radionuklidov v izbranih vrstah gob in gozdnih tleh po Sloveniji, pri čemer je bila povprečna aktivnost Cs-137 290 Bq/kg, v tleh pa 340 Bq/kg. Omenjeni rezultati tako potrjujejo, da je prisotnost Cs-137 v divjačinskem mesu, ki je bil analiziran v okviru republiškega nadzora in rednega nadzora v okolici NEK v letu 2012 (slika 7.8), posledica splošne kontaminacije okolja zaradi jedrskih poskusov v preteklosti in nesreče v Černobilu. Če primerjamo specifične aktivnosti Cs-137 in Sr-90 v drugih živilih, vzorčevanih v okolici NEK (slika 7.8), s specifičnimi aktivnostmi Cs-137 in Sr-90 v živilih, vzorčevanih drugod po Sloveniji, opazimo, da so vrednosti primerljive v okviru merskih negotovosti in naravne variabilnosti. Cs-137 je bil detektiran tudi v vzorcih trave, travne silaže in sena. Vsebnosti Cs-137 v vzorcih krme so se gibale od (0,06 ± 0,04) Bq/kg v vzorcih krme do (6,0 ± 0,7) Bq/kg v koruznem šrotu iz okolice Krškega, pri čemer je treba upoštevati, da so vsebnosti izražene na svežo snov, v šrotu pa je vsebnost vode nizka. Najvišje vsebnosti Sr-90 v krmi so bile izmerjene v vzorcih travne silaže in sveže trave, kjer so se vrednosti gibale od (13,0 ± 1,3) Bq/kg do (18,5 ± 1,3) Bq/kg. Vsebnosti Sr-90 v krmi so bile v letošnjem letu višje od tistih v hrani rastlinskega izvora iz okolice NEK in drugod po Sloveniji (slika 7.8). 45 40 35 30 25 20 15 10 Divja svinja 2009 Divjačina 2010 Jelen 2011 Srna 2012 Slika 7.7: Izmerjene specifične aktivnosti Cs-137 v divjačini (vrednost ± negotovost). Meritve je izvedel ZVD. 5 0 M S O S .t; « 03 S a Vi 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 vf J? J* r r / * Vrsta živil M m o as o S £ M ■a 80 « 03 S >tj 60 iS CJ u 40 a to 20 0 □ K-40-NEK □ K-40-RP ž? 4? r s 6° šf p" iP V* Vrsta živil Slika 7.10: Povprečne izmerjene specifične aktivnosti K-40 v različnih vrstah živil, vzorčevanih v okolici NEK (K-40-NEK) in drugod po Sloveniji (K-40-RP) (vrednost ± negotovost). 3,0 f 2,5 CO O e e a v 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 if Nt? J nT CF ■s? p" j* □ Pb-210-NEK □ Pb-210-RP rm j* Vrsta živil Slika 7.11: Povprečne izmerjene specifične aktivnosti Pb-210 v različnih vrstah živil, vzorčevanih v okolici NEK (Pb-210-NEK) in drugod po Sloveniji (Pb-210-RP) (vrednost ± negotovost) t ea se o 5 i* 2 d d e >u S3 '3 6 u S3 "3 6 -0,05 Slika 7.12: Povprečne izmerjene specifične aktivnosti U-238 in Th-228 v različnih vrstah živil, vzorčevanih v okolici NEK (U-238-NEK, Th-228-NEK) in drugod po Sloveniji (U-238-RP, Th-228-RP) (vrednost ± negotovost) 0 M B so 0,9 A, se pojmuje, da je rezultat pod mejo kvantifikacije in ni zapisan v tabeli. Na isti način so poročani tudi rezultati meritev Sr-90 in H-3. Ta način poročanja rezultatov se nanaša na nizke aktivnosti, ki se določajo v bližini meje kvantifikacije (<5 Bq/kg za Cs-137). 4. V tabele ne pišemo spodnjih detekcijskih mej, ki so ocenjene iz velikosti ozadja in verjetnosti za detekcijo. Meja detekcije se poroča le za Pb-210, ki je zaradi visokega doznega faktorja pomembna pri oceni doz. Skladno s standardom Determination of the detection limit and decision threshold for ionizing radiation measurements - Part 7: Fundamentals and general applications (ISO 11929-7:2005) je interval zaupanja 95 %. Za druge nedetektirane radionuklide se predpostavlja, da so njihove meje detekcije zanemarljive v primerjavi z drugimi vrednostmi in se jih zaradi preglednosti v tabele ne piše. Pri izračunih letnih povprečij se prazna polja upoštevajo kot ničle. 5. Če je pri detektirani prisotnosti radionuklida negotovost aktivnosti večja od 80 % vrednosti izmerka, se poroča meja kvantifikacije - k vrednosti izmerka se prišteje negotovost, pomnožena s 1,65, rezultat pa se označi kot manjši (<) od dobljene številčne vrednosti. V tem primeru je verjetnost, da leži prava vrednost pod dobljeno številčno vrednostjo 95 %. Pri računanju povprečja upoštevamo podatke, ki so označeni z < a, kot 0 ± a (meja kvantifikacije). Kadar podatka v tabelah ni (kar pomeni, da radionuklid ni bil detektiran in je njegova koncentracija pod mejo detekcije), privzamemo 0 ± 0. Prednosti tega postopka so naslednje: - Negotovost povprečja je mogoče oceniti iz apriorne in aposteriorne negotovosti, to je iz negotovosti posameznih izmerkov in iz disperzije populacije izmerkov. V tabelah se kot negotovost povprečja navaja večja od apriorne ali aposteriorne negotovosti. - Povprečna vrednost ni odvisna od meje kvantifikacije, torej od pogojev merjenja. Od pogojev merjenja je odvisna le negotovost povprečja, podobno kot so od pogojev merjenja odvisne negotovosti posameznih izmerkov. - Vpliv negativnih vrednosti izmerkov, ki se pri računu povprečja upoštevajo kot ničle, se delno uravna z vplivom vrednosti, ki so pod mejo kvantifikacije, ki se prav tako upoštevajo kot ničle. Ker je meja kvantifikacije postavljena tik nad mejo detekcije, se vpliv negativnih vrednosti izmerkov dobro uravna z vplivom vrednosti, ki so pod mejo kvantifikacije. Interpretacija rezultatov blizu detekcijske meje vnese sistematski vpliv v merske rezultate. Merski rezultati, ki so v bližini detekcijske meje, so med seboj korelirani. Omenjeni sistematski vpliv je sicer manjši od negotovosti posameznih izmerkov, vendar pa bi se praviloma morale negotovosti teh rezultatov računati po postopku za korelirane vrednosti. Ker uporabljeni račun povprečja ni tak, so negotovosti povprečij izmerkov v bližini detekcijskih mej podcenjene. Ker se doze računajo iz povprečnih aktivnosti, so njihove negotovosti lahko zaradi omenjenega sistematskega vpliva podcenjene. 6. Število za znakom < je torej ali meja kvantifikacije ali številska vrednost meje detekcije pri danih pogojih meritve in se nanaša na interval zaupanja z 68-odstotno zanesljivostjo (le pri Pb-210). 7. Pri računu doz za neko časovno obdobje T (npr. dan, mesec, leto) predpostavljamo, da poteka vnos medija (npr. vode, zraka) v organizem s stalno hitrostjo dV/dt = V = konst. Ta predpostavka nam omogoča, da v organizem vneseno aktivnost A posameznih radionuklidov izrazimo s: ! časovnim integralom specifične aktivnosti (s časovnim integralom koncentracije aktivnosti) ali s ! povprečno specifično aktivostjo v obdobju T, ki je enaka specifični aktivnosti sestavljenega vzorca, zbranega v obobju T. Velja namreč: T 3 b 1 T A/(Bq) = fV/(m) • a(f)/(-y)• dt/(s) = ((• T)— fa(t) • dt = VT-(a(t)) = VT • aT o s m To kjer je: VT = (V •T— v času T vnesena količina (volumen) medija v organizem; (a (t)) = aT povprečna specifična aktivnost v obdobju T, ki je enaka specifični aktivnosti sestavljenega vzorca aT, zbranega iz enako velikih delnih vzorcev (volumnov) skozi obdobje T. Slednja enakost velja tudi za diskretno zbiranje sestavljenega vzorca, ko v enakih časovnih presledkih (skozi obdobje T) naberemo N delnih vzocev z volumnom v: 1 N aT = - 1 N —a = (a) T N•V j=1 Kadar računamo vneseno aktivnost za neko obdobje (npr. leto) iz zaporedja ločenih (diskretnih) meritev (npr. mesečnih sestavljenih vzorcev; T = mesec), nadomestimo zgornji integral z vsoto: 12 12 1 12 A =YV • a = V Ya =(V -12——Ya leto / , mes mes, mes / , mes, \ mes / ^ ~ / . mes, i =1 i=1 12 i=1 1 12 A = V • — V a leto leto , ~ mes,i 12 i =1 kjer je pomen veličin isti kot zgoraj. 8. Aktivnost Ra-226 je določena iz aktivnosti kratkoživih radonovih potomcev (Pb-214 in Bi-214). Faktor, ki opisuje ravnovesje med radijem in radonovimi potomci, izračunamo iz ekshalacije in časovnega intervala med pripravo in meritvijo vzorca. 9. Aktivnost urana je določena pri predpostavki, da je U-238 v ravnovesju s potomci Th-234 in Pa-234M ter da sta koncentraciji izotopov U-235 in U-238 v naravnem razmerju. 10. Notranje doze so izračunane iz vsebnosti radionuklidov v mediju, doznih faktorjev in iz predpostavljene porabe hrane, vode ali frekvence vdihovanja zraka. Negotovosti doz so izračunane iz negotovosti vsebnosti radionuklidov, povprečenih preko celega leta. Negotovosti porabe in doznih faktorjev v negotovostih doz niso upoštevane. 11. Negotovosti zunanjih doz so ocenjene tam, kjer obstaja več izmerkov. Ocena negotovosti temelji na stresanju izmerkov in pomeni njihovo standardno deviacijo. 12. Označba Sr-90/Sr-89 pomeni, da ni bila narejena analiza na Y-90. Ločitev za Y-90 se izvede samo v primerih, ko iz ponovitev meritev Sr-90/Sr-89 ugotovimo, da je izmerjena hitrost štetja res manjša od predhodno določene in je ta razlika hitrosti štetja posledica radioaktivnega razpada Sr-89. SEZNAM TABEL MERITEV IZ PROGRAMA IMISIJSKIH MERITEV 1. REKA SAVA - sestavljeni mesečni vzorci filtrirane vode in filtrskega ostanka - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Tabele Stran 1. KRŠKO BREŽICE JESENICE na Dolenjskem REKA SAVA - enkratni vzorci nefiltrirane vode - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 in H-3 T - 1, 2 T - 3, 4 T - 5, 6 M-2 M-3 M-6 2. KRŠKO BREŽICE JESENICE na Dolenjskem PODSUSED (R Hrvaška) REKA SAVA - sedimenti - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 T - 7 T - 9 T - 10 T - 11 M-8 M-9 M-9 M-10 2. KRŠKO BREŽICE JESENICE na Dolenjskem KRŠKO pod mostom pod jezom NEK PESJE BREŽICE JESENICE na Dolenjskem PODSUSED (R Hrvaška) REKA SAVA - vodna biota - ribe - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 T - 12 T - 13 T - 14 T - 15/p T - 16/p1 T - 16/p2 T - 16/p3 T - 17/p T - 18 M-10 M-11 M-11 M-12 M-12 M-13 M-13 M-14 M-14 KRŠKO BREŽICE JESENICE na Dolenjskem JESENICE na Dolenjskem OTOK (R Hrvaška) PODSUSED (R Hrvaška) T - 19 T - 21 T - 22 T - 22/p1 T - 24 T - 25 M-15 M-15 M-16 M-16 M-17 M-17 3. VODOVODI - enkratni vzorci pitne vode - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 vodovod KRŠKO vodovod BREŽICE vrtina E1 v NEK vrtina VOP-4 v Vrbini T - 28 T - 29 T - V1 T - V2 M-20 M-20 M-21 M-21 4. ČRPALIŠČA VODOVODOV - sestavljeni mesečni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 vodovod BREŽICE črpališče BREGE črpališče DRNOVO vodovod SPODNJI STARI GRAD črpališče BREŽICE - Glogov Brod 4. PODTALNICE - enkratni oz. sestavljeni mesečni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 MEDSAVE (R Hrvaška) ŠIBICE (R Hrvaška) 5. PADAVINE - mesečni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 T - 30 T - 31 T - 32 T - 33 T - 34 T - 35 T - 36 M-22 M-23 M-24 M-25 M-26 M-27 M-28 BREGE T - 37 M- 30 KRŠKO T - 38 M 32 DOBOVA T - 39 M- 34 LJUBLJANA *) T - 40 M- 36 PREGLED SPECIFIČNIH ANALIZ H-3 V DEŽEVNICI T - 41 M 38 6. SUHI USEDI - mesečni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama SUHI USED - vazelinske plošče T - 42 M-39 *) Iz programa nadzora nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju RS 7. ZRAK - zračni jod ter aerosoli - izotopska analiza sevalcev gama PREGLED MERITEV JODA V ZRAKU SPODNJI STARI GRAD STARA VAS LESKOVEC BREGE VIHRE GORNJI LENART LIBNA DOBOVA LJUBLJANA *) T - 43 T - 44 T - 45 T - 46 T - 47 T - 48 T - 49 T - 50 T - 51 T - 52 M-44 M-45 M-46 M-47 M-48 M-49 M-50 M-51 M-52 M-54 8. DOZA ZUNANJEGA SEVANJA TL-dozimetri v okolici NEK in na ograji NEK TL-dozimetri v Republiki Sloveniji TL-dozimetri v Republiki Hrvaški Kontinuirni merilniki hitrosti doze MFM-202 Izračun razredčitvenih in depozicijskih koeficientov po Lagrangeevem modelu (MEIS, d. o. o.) 9. ZEMLJA - enkratni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 GMAJNICE - neobdelana zemlja - normalno orana njiva KUSOVA VRBINA - neobdelana zemlja AMERIKA - neobdelana zemlja 10. MLEKO - enkratni oz. sestavljeni mesečni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90 in I-131 PESJE VIHRE BREGE PESJE, VIHRE, BREGE (I-131) 11. SADJE - enkratni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 JABOLKA HRUŠKE JAGODE VINO T - 53 T - 54 T - 55 T - 56 T - 57 T - 58 T - 59 T - 60 T - 61 T - 62 T - 63 T - 64 T - 65 T - 66 T - 67 T - 68 M-56 M-60 M-62 M-63 M-69 M-70 M-72 M-74 M-76 M-80 M-81 M-82 M-83 M-83 M-84 M-84 M-85 *) Iz programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju RS 12. POVRTNINE IN POLJŠČINE - enkratni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 SOLATA, BLITVA, BROKOLI, KUMARE ČEBULA, BUČKE, KROMPIR, GRAH PETERŠILJ, KORENJE, ZELJE, KOLERABA RDEČA PESA, JEČMEN, KORUZA, PŠENICA FIŽOL V ZRNJU, PARADIŽNIK, PAPRIKA, RADIČ T - 69 T - 70 T - 71 T - 72 T - 73 M-85 M-86 M-86 M-87 M-87 13. MESO IN KOKOŠJA JAJCA - enkratni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 KOKOŠJE MESO IN JAJCA SVINJSKO IN GOVEJE MESO T - 74 T - 75 M-88 M-88 TABELE REZULTATOV PRIMERJALNIH MERITEV M-89 1. VODA - REKA SAVA VODA - SESTAVLJENI MESEČNI VZORCI VODA - ENKRATNI VZORCI 2. SEDIMENTI VODNA BIOTA - RIBE Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Krško Datum vzor. Januar - Marec April - Junij Julij - September Oktober - December Kol. vzorca (L) 131,6 133,8 130,1 131,4 Pretok(m3/s) 77,9 154,2 105,4 394,2 Letno povprečje (*) Oznaki vzorca NEKVKRK112 NEKVKRK212 NEKVKRK312 NEKVKRK412 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 3,2E+00 ± 2E+00 6,2E+00 ± 9E-01 4,9E+00 ± 6E-01 5,2E+00 ± 1E+00 4,9E+00 ± 6E-01 Ra-226 4,0E-01 ± 1E-01 1,0E+00 ± 7E-02 9,9E-01 ± 1E-01 6,0E-01 ± 2E-01 Pb-210 1,0E+01 ± 2E+00 2,3E+00 ± 1E+00 1,7E+01 ± 1E+00 2,8E+01 ± 3E+00 1,4E+01 ± 5E+00 Ra-228 5,2E-01 ± 4E-01 1,3E+00 ± 2E-01 1,1E+00 ± 1E-01 7,0E-01 ± 2E-01 9,1E-01 ± 2E-01 Th-228 5,8E-01 ± 4E-01 2,1E-01 ± 2E-01 3,8E-01 ± 1E-01 2,7E+00 ± 8E-01 9,7E-01 ± 6E-01 Th-230 K-40 5,5E+01 ± 4E+00 4,3E+01 ± 3E+00 5,2E+01 ± 3E+00 4,0E+01 ± 3E+00 4,7E+01 ± 4E+00 Be-7 8,5E+00 ± 1E+00 8,0E+00 ± 8E-01 9,2E+01 ± 3E+00 1,8E+02 ± 6E+00 7,3E+01 ± 4E+01 I-131 5,0E+00 ± 7E-01 3,9E+00 ± 5E-01 7,9E+00 ± 1E+00 5,9E+00 ± 9E-01 5,7E+00 ± 8E-01 Cs-134 Cs-137 < 8E-01 < 3E-01 < 2E-01 < 4E-01 < 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,8E+00 ± 1E-01 1,7E+00 ± 1E-01 1,7E+00 ± 1E-01 2,0E+00 ± 1E-01 1,8E+00 ± 7E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 2a 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Krško Datum vzor. Januar - Marec April - Junij Julij - September Oktober - December Kol. vzorca (L) 145,6 145,6 147,2 147,2 Susp. snov (g) Letno povprečje (*) 0,77 1,69 1,46 2,51 Oznaka vzorca NEKFKRK112 NEKFKRK212 NEKFKRK312 NEKFKRK412 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 2,1E+00 ± 1E+00 2,7E+00 ± 7E-01 2,1E+00 ± 1E+00 1,7E+00 ± 6E-01 Ra-226 3,9E-01 ± 3E-01 1,6E-01 ± 8E-02 8,6E-01 ± 1E-01 3,5E-01 ± 2E-01 Pb-210 4,8E+00 ± 2E+00 5,6E+00 ± 2E+00 3,0E+00 ± 2E+00 9,0E+00 ± 2E+00 5,6E+00 ± 1E+00 Ra-228 4,4E-01 ± 3E-01 4,0E-01 ± 3E-01 9,9E-01 ± 3E-01 4,6E-01 ± 2E-01 Th-228 5,1E-01 ± 3E-01 6,4E-01 ± 3E-01 2,9E-01 ± 2E-01 Th-230 K-40 2,8E+00 ± 2E+00 2,9E+00 ± 1E+00 1,4E+01 ± 2E+00 4,8E+00 ± 3E+00 Be-7 3,1E+01 ± 2E+00 7,7E+00 ± 8E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 < 6E-01 < 5E-01 5,4E-01 ± 1E-01 1,4E-01 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 8,6E-01 ± 8E-02 < 7E-02 < 6E-02 < 5E-02 2,1E-01 ± 2E-01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. 90 Institut AA "Jožef Stefan" LETO 2012 T - 1b • • Ljubljana 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrirane vode (voda + fina susp. snov) * Slovenija Specifična analiza H-3 (**) Vzorč. mesto Krško Datum vzor. Kol. vzorca (L) Pretok(m3/s) Oznaka vzorca Januar 1,0 99,4 NEKVKR0112 Februar 1,0 67,0 NEKVKR0212 Marec 1,0 67,4 NEKVKR0312 April 1,0 154,2 NEKVKR0412 Maj 1,0 155,8 NEKVKR0512 Junij 1,0 152,5 NEKVKR0612 Polletno povprečje (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) H-3 6,9E+02 ± 1E+02 4,2E+02 ± 7E+01 6,6E+02 ± 8E+01 6,7E+02 ± 8E+01 8,0E+02 ± 1E+02 8,2E+02 ± 9E+01 6,8E+02 ± 6E+01 Vzorč. mesto Krško Datum vzor. Kol. vzorca (L) Pretok(m3/s) Oznaka vzorca Julij 1,0 91,4 NEKVKR0712 Avgust 1,0 56,9 NEKVKR0812 September 1,0 168,0 NEKVKR0912 Oktober 1,0 312,9 NEKVKR1012 November 1,0 553,0 NEKVKR1112 December 1,0 316,7 NEKVKR1212 Letno povprečje (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) H-3 7,9E+02 ± 1E+02 7,2E+02 ± 1E+02 8,5E+02 ± 1E+02 5,9E+02 ± 1E+02 6,9E+02 ± 1E+02 6,8E+02 ± 8E+01 7,0E+02 ± 3E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2 . LETO 2012 T - 4c 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Brežice (kont. vz.) - 8,2 km od NEK Datum vzor. Kol. vzorca (L) Susp. snov (g/m3) Oznaka vzorca Januar - Marec 275,2 0,4 NEKFBR112 April - Junij 274,4 0,4 NEKFBR212 Julij - September 274,0 0,7 NEKFBR312 Oktober - December 288,5 2,0 NEKFBR412 Letno povprečje (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Sr-90 < 3E-02 < 2E-02 < 3E-02 < 3E-02 < 1E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90 in H-3 (**) ZVD Vzorč. mesto Brežice (kont. vz.) - 8,2 km od NEK Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (L) 47,97 44,80 48,20 48 48,15 46,55 Pretok(m3/s) Polletno povprečje (*) 99,4 67,0 67,4 154,2 155,8 152,5 Oznaka vzorca NEKVBR0112 NEKVBR0212 NEKVBR0312 NEKVBR0412 NEKVBR0512 NEKVBR0612 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 4,1E+01 ± 6E+00 1,9E+00 ± 1E+00 5,1E+01 ± 7E+00 5,0E+00 ± 1E+00 < 4E+00 1,7E+01 ± 1E+01 Ra-226 5,8E+00 ± 3E-01 1,4E+00 ± 3E-01 4,2E-01 ± 3E-01 1,3E+00 ± 9E-01 Pb-210 3,7E+01 ± 4E+00 4,7E+00 ± 2E+00 7,1E+00 ± 2E+00 1,5E+00 ± 1E+00 < 4E+00 8,4E+00 ± 6E+00 Ra-228 6,4E+00 ± 4E-01 1,6E+00 ± 7E-01 3,1E+00 ± 1E+00 6,3E-01 ± 6E-01 9,0E-01 ± 4E-01 2,1E+00 ± 1E+00 Th-228 5,1E+00 ± 5E-01 6,0E-01 ± 4E-01 9,5E-01 ± 8E-01 Th-230 K-40 1,1E+02 ± 6E+00 4,0E+01 ± 5E+00 4,1E+01 ± 5E+00 3,2E+01 ± 4E+00 2,8E+01 ± 3E+00 3,7E+01 ± 3E+00 4,9E+01 ± 1E+01 Be-7 1,9E+00 ± 1E+00 9,4E+01 ± 3E+00 1,5E+01 ± 1E+00 1,9E+01 ± 2E+01 I-131 4,7E+00 ± 7E-01 1,5E+01 ± 2E+00 1,8E+00 ± 5E-01 3,4E+00 ± 8E-01 4,0E+00 ± 8E-01 2,5E+00 ± 5E-01 5,2E+00 ± 2E+00 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 < 2E+00 < 2E+00 < 1E+00 < 8E-01 < 6E-01 < 5E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 3,3E+00 ± 3E-01 1,7E+00 ± 2E-01 1,1E+00 ± 2E-01 2,4E+00 ± 2E-01 1,9E+00 ± 2E-01 1,0E+00 ± 2E-01 1,9E+00 ± 3E-01 H-3 6,8E+02 ± 6E+01 1,6E+04 ± 2E+03 2,9E+04 ± 3E+03 2,9E+03 ± 5E+02 2,8E+03 ± 4E+02 1,2E+03 ± 1E+02 8,8E+03 ± 5E+03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 so bile opravljene na ZVD, radiokemijske analize H-3 pa na IJS na Odseku F-2. LETO 2012 T - 4a 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Izotopska analiza sevalcev gama ZVD Vzorč. mesto Brežice (kont. vz.) - 8,2 km od NEK Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (L) 92,6 88,1 94,5 91,3 93,4 89,7 Susp. snov (g) Polletno povprečje (*) 0,24 0,60 0,51 0,02 0,86 0,37 Oznaka vzorca NEKFBR0112 NEKFBR0212 NEKFBR0312 NEKFBR0412 NEKFBR0512 NEKFBR0612 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,1E+00 ± 7E-01 2,2E+00 ± 1E+00 2,1E+00 ± 8E-01 < 2E+00 9,0E-01 ± 4E-01 Ra-226 3,3E-01 ± 2E-01 3,7E-01 ± 1E-01 4,0E-01 ± 2E-01 3,4E-01 ± 2E-01 2,4E-01 ± 8E-02 Pb-210 < 2E+00 < 1E+00 < 1E+00 < 2E+00 1,3E+00 ± 1E+00 2,2E-01 ± 5E-01 Ra-228 7,8E-01 ± 5E-01 1,3E-01 ± 1E-01 Th-228 4,1E-01 ± 3E-01 3,0E+00 ± 1E+00 5,7E-01 ± 5E-01 Th-230 K-40 3,8E+00 ± 2E+00 < 2E+00 1,5E+00 ± 1E+00 2,4E+00 ± 2E+00 < 8E+00 < 3E+00 1,3E+00 ± 2E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 < 7E-01 < 6E-01 < 6E-01 < 5E-01 < 8E-01 8,7E-01 ± 1E-01 1,5E-01 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90 in H-3 (**) ZVD Vzorč. mesto Brežice (kont. vz.) - 8,2 km od NEK Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzorca (L) 48,0 43,7 46,4 49,6 44,8 49,7 Pretok(m3/s) 91,4 56,9 168,0 312,9 553,0 316,7 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca NEKVBR0712 NEKVBR0812 NEKVBR0912 NEKVBR1012 NEKVBR1112 NEKVBR1212 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 5,3E+00 ± 1E+00 5,5E+00 ± 2E+00 5,0E+00 ± 1E+00 7,9E+00 ± 2E+00 8,0E+00 ± 2E+00 6,7E+00 ± 3E+00 1,1E+01 ± 5E+00 Ra-226 7,7E-01 ± 3E-01 7,0E-01 ± 3E-01 7,9E-01 ± 3E-01 7,3E-01 ± 3E-01 5,5E+00 ± 3E-01 4,9E-01 ± 2E-01 1,4E+00 ± 6E-01 Pb-210 1,8E+01 ± 2E+00 1,6E+01 ± 2E+00 3,5E+00 ± 2E+00 1,9E+01 ± 2E+00 2,3E+01 ± 3E+00 3,2E+01 ± 5E+00 1,3E+01 ± 4E+00 Ra-228 9,0E-01 ± 4E-01 6,2E-01 ± 4E-01 1,4E+00 ± 5E-01 1,5E+00 ± 6E-01 1,2E+00 ± 5E-01 1,5E+00 ± 5E-01 Th-228 1,8E+00 ± 5E-01 1,8E+00 ± 5E-01 7,8E-01 ± 4E-01 Th-230 K-40 3,7E+01 ± 3E+00 4,0E+01 ± 5E+00 4,1E+01 ± 4E+00 4,5E+01 ± 5E+00 5,6E+01 ± 5E+00 4,5E+01 ± 4E+00 4,6E+01 ± 6E+00 Be-7 8,8E+01 ± 3E+00 6,9E+01 ± 3E+00 4,2E+01 ± 2E+00 3,7E+02 ± 1E+01 4,3E+01 ± 3E+00 6,0E+01 ± 3E+01 I-131 3,0E+00 ± 5E-01 4,7E+00 ± 1E+00 3,3E+00 ± 1E+00 Cs-134 Cs-137 < 7E-01 < 1E+00 < 8E-01 < 1E+00 8,7E-01 ± 2E-01 3,0E-01 ± 9E-02 9,8E-02 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,3E+00 ± 2E-01 2,9E+00 ± 3E-01 2,0E+00 ± 2E-01 3,2E+00 ± 3E-01 2,5E+00 ± 2E-01 2,1E+00 ± 2E-01 2,2E+00 ± 2E-01 H-3 7,1E+02 ± 1E+02 7,3E+02 ± 1E+02 1,6E+03 ± 2E+02 5,1E+03 ± 8E+02 2,3E+03 ± 2E+02 2,1E+03 ± 2E+02 5,4E+03 ± 2E+03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 so bile opravljene na ZVD, radiokemijske analize H-3 pa na IJS na Odseku F-2. LETO 2012 T - 4b 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Izotopska analiza sevalcev gama ZVD Vzorč. mesto Brežice (kont. vz.) - 8,2 km od NEK Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzorca (L) Susp. snov (g) 97,0 0,73 91,2 0,73 85,8 0,75 99,8 2,19 92,6 2,62 96,2 1,12 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca NEKFBR0712 NEKFBR0812 NEKFBR0912 NEKFBR1012 NEKFBR1112 NEKFBR1212 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 3,4E+01 ± 4E+00 3,6E+00 ± 9E-01 1,3E+00 ± 1E+00 3,5E+00 ± 1E+00 5,2E+00 ± 1E+00 5,7E+00 ± 2E+00 4,9E+00 ± 3E+00 Ra-226 1,3E+00 ± 1E-01 2,2E-01 ± 1E-01 5,6E-01 ± 3E-01 5,0E-01 ± 2E-01 1,1E+00 ± 2E-01 4,3E-01 ± 1E-01 Pb-210 1,5E+01 ± 2E+00 3,1E+00 ± 1E+00 4,2E+00 ± 4E+00 3,9E+00 ± 3E+00 2,3E+00 ± 1E+00 Ra-228 3,3E+00 ± 2E-01 4,8E-01 ± 4E-01 1,3E+00 ± 4E-01 1,1E+00 ± 4E-01 5,8E-01 ± 3E-01 Th-228 1,4E+00 ± 2E-01 4,9E-01 ± 4E-01 4,0E-01 ± 3E-01 1,9E+00 ± 5E-01 4,7E-01 ± 3E-01 6,7E-01 ± 3E-01 Th-230 K-40 3,5E+01 ± 2E+00 < 3E+00 < 5E+00 1,5E+01 ± 3E+00 2,2E+01 ± 3E+00 5,5E+00 ± 2E+00 7,1E+00 ± 3E+00 Be-7 2,3E+00 ± 6E-01 3,8E+00 ± 1E+00 5,1E-01 ± 4E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 5E-01 1,4E-01 ± 6E-02 < 9E-01 < 9E-01 < 1E+00 < 8E-01 8,4E-02 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 S-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzor. (L) 272,8 255,0 272,4 263,9 272,6 266,7 Polletno povprečje (*) Pretok(m3/s) 115,0 84.4 84.4 165,0 180,0 184,0 Oznaka vzorca JFV01-12 JFV02-12 JFV03-12 JFV04-12 JFV05-12 JFV06-12 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 7,9E+00 ± 1E+00 9,1E+00 ± 2E+00 8,7E+00 ± 2E+00 6,4E+00 ± 1E+00 6,0E+00 ± 1E+00 5,2E+00 ± 1E+00 7,2E+00 ± 7E-01 Ra-226 1,1E+00 ± 2E-01 2,1E+00 ± 5E-01 1,8E+00 ± 4E-01 1,1E+00 ± 3E-01 1,1E+00 ± 3E-01 1,1E+00 ± 2E-01 1,4E+00 ± 2E-01 Pb-210 Ra-228 1,3E+00 ± 5E-01 8,1E-01 ± 5E-01 7,9E-01 ± 5E-01 9,0E-01 ± 4E-01 1,0E+00 ± 4E-01 9,0E-01 ± 4E-01 9,5E-01 ± 2E-01 Th-228 Th-230 K-40 6,3E+01 ± 8E+00 6,4E+01 ± 8E+00 6,0E+01 ± 8E+00 5,5E+01 ± 7E+00 4,7E+01 ± 6E+00 4,8E+01 ± 6E+00 5,6E+01 ± 3E+00 Be-7 2,6E+00 ± 1E+00 3,0E+00 ± 1E+00 4,0E+00 ± 1E+00 1,6E+00 ± 7E-01 I-131 8,4E+00 ± 2E+00 1,0E+01 ± 3E+00 9,0E+00 ± 2E+00 7,1E+00 ± 6E+00 3,6E+00 ± 7E-01 3,3E+00 ± 7E-01 6,9E+00 ± 1E+00 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,8E+00 ± 3E-01 2,8E+00 ± 3E-01 2,8E+00 ± 3E-01 2,8E+00 ± 3E-01 2,6E+00 ± 2E-01 2,3E+00 ± 3E-01 2,7E+00 ± 1E-01 H-3 6,0E+03 ± 4E+02 6,8E+03 ± 6E+02 1,6E+04 ± 1E+03 1,3E+03 ± 2E+02 8,7E+02 ± 2E+02 < 4E+02 5,2E+03 ± 2E+03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 6a 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. Izotopska analiza sevalcev gama snov) \llSlilHti' (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzor. (L) 272,6 272,3 256,7 268,6 259,7 272,5 Letno povprečje (*) Pretok(m3/s) 107,0 64,3 230,0 393,0 679,0 430,0 Oznaka vzorca JFV07-12 JFV08-12 JFV09-12 JFV10-12 JFV11-12 JFV12-12 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 6,1E+00 ± 1E+00 5,4E+00 ± 1E+00 9,9E+00 ± 2E+00 5,9E+00 ± 1E+00 6,9E+00 ± 1E+00 6,6E+00 ± 1E+00 7,0E+00 ± 4E-01 Ra-226 1,1E+00 ± 3E-01 1,1E+00 ± 2E-01 1,3E+00 ± 3E-01 1,6E+00 ± 3E-01 1,5E+00 ± 3E-01 1,1E+00 ± 3E-01 1,3E+00 ± 1E-01 Pb-210 Ra-228 1,2E+00 ± 4E-01 1,6E+00 ± 4E-01 1,3E+00 ± 4E-01 1,6E+00 ± 6E-01 1,3E+00 ± 6E-01 9,5E-01 ± 4E-01 1,1E+00 ± 1E-01 Th-228 Th-230 K-40 5,5E+01 ± 7E+00 7,1E+01 ± 8E+00 6,6E+01 ± 8E+00 6,4E+01 ± 8E+00 5,7E+01 ± 7E+00 4,5E+01 ± 6E+00 5,8E+01 ± 2E+00 Be-7 3,4E+00 ± 1E+00 2,6E+00 ± 8E-01 4,0E+00 ± 1E+00 2,4E+00 ± 1E+00 2,7E+00 ± 9E-01 1,5E+00 ± 7E-01 2,2E+00 ± 4E-01 I-131 3,2E+00 ± 1E+00 2,2E+00 ± 9E-01 2,9E+00 ± 6E-01 2,5E+00 ± 1E+00 3,9E+00 ± 1E+00 3,1E+00 ± 8E-01 4,9E+00 ± 8E-01 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,8E+00 ± 3E-01 2,3E+00 ± 2E-01 2,3E+00 ± 4E-01 3,9E+00 ± 4E-01 3,8E+00 ± 5E-01 2,9E+00 ± 3E-01 2,8E+00 ± 2E-01 H-3 7,7E+02 ± 1E+02 1,6E+03 ± 2E+02 6,9E+02 ± 1E+02 1,4E+03 ± 2E+02 6,4E+02 ± 1E+02 6,9E+02 ± 1E+02 3,1E+03 ± 1E+03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 6b 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Izotopska analiza sevalcev gama (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. Kol. vzorca (L) Susp. snov (g/m3) Oznaka vzorca Januar - Marec 819,0 3,2 JST-I-12 April - Junij 819,0 9,8 JST-II-12 Julij - September 828,0 20,5 JST-III-12 Oktober - December 828,0 13,0 JST-IV-12 Letno povprečje (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Sr-90 < 1E+00 < 1E+00 < 1E+00 < 1E+00 < 5E-01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 7 1. REKA SAVA - VODA - enkratni vzorci nefiltrirane vode Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) ZVD Vzorč. mesto Krško Datum vzor. 16. 2. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 4. 12. 2012 Kol. vzorca (kg) 43,62 45,90 45,72 44,68 Letno povprečje (*) Oznaki vzorca RSKRK112 RSKRK212 RSKRK312 RSKRK412 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 6,1E+00 ± 2E+00 6,8E+00 ± 2E+00 8,8E+00 ± 2E+00 9,2E+00 ± 2E+00 7,7E+00 ± 1E+00 Ra-226 2,8E+00 ± 3E-01 1,8E+00 ± 3E-01 9,0E-01 ± 3E-01 1,4E+00 ± 6E-01 Pb-210 3,5E+00 ± 1E+00 2,2E+00 ± 2E+00 1,7E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 6E+00 1,1E+01 ± 5E+00 Ra-228 8,1E-01 ± 6E-01 2,6E+00 ± 7E-01 8,5E-01 ± 6E-01 Th-228 8,5E-01 ± 6E-01 2,1E-01 ± 2E-01 Th-230 K-40 4,5E+01 ± 4E+00 2,5E+01 ± 4E+00 5,7E+01 ± 6E+00 3,5E+01 ± 4E+00 4,1E+01 ± 7E+00 Be-7 1,1E+01 ± 2E+00 1,4E+02 ± 6E+00 3,4E+01 ± 3E+00 4,7E+01 ± 3E+01 I-131 1,8E+01 ± 2E+00 4,3E+00 ± 7E-01 2,2E+00 ± 3E-01 6,1E+00 ± 4E+00 Cs-134 Cs-137 < 9E-01 < 1E+00 < 2E+00 3,4E-01 ± 1E-01 8,5E-02 ± 6E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,2E+00 ± 2E-01 1,3E+00 ± 2E-01 2,7E+00 ± 3E-01 3,0E+00 ± 2E-01 2,0E+00 ± 5E-01 H-3 7,2E+02 ± 1E+02 8,1E+02 ± 1E+02 7,0E+02 ± 8E+01 1,1E+02 ± 1E+01 5,8E+02 ± 2E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijska analiza Sr-90/Sr-89 sta bili opravljeni na ZVD, analiza H-3 pa na IJS na Odseku F-2 . Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90 in H-3 (**) ZVD Vzorč. mesto Brežice Datum vzor. 16. 2. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 4. 12. 2012 Kol. vzorca (kg) 40,10 43,80 44,25 44,16 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca RSBRK112 RSBRK212 RSBRK312 RSBRK412 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 6,3E+00 ± 4E+00 3,8E+00 ± 3E+00 1,0E+01 ± 3E+00 3,8E+00 ± 2E-01 6,1E+00 ± 2E+00 Ra-226 8,3E-01 ± 3E-01 1,3E+00 ± 4E-01 1,8E+00 ± 4E-01 9,8E-01 ± 4E-01 Pb-210 < 1E+01 < 3E+00 9,2E+01 ± 1E+01 7,0E+00 ± 2E+00 2,5E+01 ± 2E+01 Ra-228 2,1E+00 ± 1E+00 1,2E+00 ± 5E-01 8,3E-01 ± 5E-01 Th-228 7,5E-01 ± 7E-01 1,1E+00 ± 9E-01 4,6E-01 ± 3E-01 Th-230 K-40 7,3E+01 ± 6E+00 3,0E+01 ± 5E+00 7,3E+01 ± 8E+00 4,2E+01 ± 4E+00 5,5E+01 ± 1E+01 Be-7 7,0E+00 ± 2E+00 3,0E+02 ± 2E+01 2,8E+01 ± 1E+00 8,3E+01 ± 7E+01 I-131 1,7E+01 ± 1E+00 5,8E+00 ± 1E+00 4,0E+00 ± 5E-01 1,3E+00 ± 2E-01 7,1E+00 ± 3E+00 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 < 2E+00 < 2E+00 < 1E+00 < 8E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,2E+00 ± 2E-01 2,8E+00 ± 3E-01 2,6E+00 ± 3E-01 3,1E+00 ± 3E-01 2,4E+00 ± 4E-01 H-3 8,8E+02 ± 8E+01 7,4E+02 ± 1E+02 6,0E+02 ± 6E+01 2,0E+03 ± 2E+02 1,0E+03 ± 3E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijska analiza Sr-90/Sr-89 sta bili opravljeni na ZVD, analiza H-3 pa na IJS na Odseku F-2 . LETO 2012 T - 10 1. REKA SAVA - VODA - enkratni vzorci nefiltrirane vode Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90 in H-3 (**) ZVD Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. 16. 2. 2012 29. 5. 2012 27. 9 2012 4. 12. 2012 Kol. vzorca (kg) 41,82 42,70 41,80 42,78 Letno povprečje (*) Oznaki vzorca RSJEK112 RSJEK212 RSJEK312 RSJEK412 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,5E+01 ± 3E+00 5,9E+00 ± 3E+00 3,6E+00 ± 3E+00 5,0E+00 ± 2E+00 7,4E+00 ± 3E+00 Ra-226 9,0E-01 ± 3E-01 1,1E+00 ± 4E-01 1,6E+00 ± 4E-01 5,5E+00 ± 4E-01 2,3E+00 ± 1E+00 Pb-210 2,1E+00 ± 1E+00 6,3E+00 ± 2E+00 4,8E+01 ± 1E+01 8,7E+00 ± 2E+00 1,6E+01 ± 1E+01 Ra-228 1,2E+00 ± 6E-01 2,9E+00 ± 1E+00 1,9E+00 ± 6E-01 1,5E+00 ± 6E-01 Th-228 7,5E-01 ± 5E-01 1,8E+00 ± 1E+00 1,3E+00 ± 6E-01 9,6E-01 ± 4E-01 Th-230 K-40 4,7E+01 ± 4E+00 2,5E+01 ± 5E+00 6,7E+01 ± 8E+00 2,8E+01 ± 4E+00 4,2E+01 ± 1E+01 Be-7 1,5E+01 ± 2E+00 3,9E+01 ± 4E+00 5,2E+01 ± 2E+00 2,7E+01 ± 1E+01 I-131 1,2E+01 ± 1E+00 2,0E+00 ± 1E+00 1,2E+00 ± 3E-01 3,9E+00 ± 3E+00 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 < 2E+00 6,2E-01 ± 7E-02 3,1E-01 ± 2E-02 2,3E-01 ± 5E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,6E+00 ± 2E-01 2,4E+00 ± 3E-01 2,6E+00 ± 3E-01 2,9E+00 ± 2E-01 2,4E+00 ± 3E-01 H-3 6,9E+02 ± 6E+01 7,4E+02 ± 1E+02 8,1E+02 ± 1E+02 1,1E+03 ± 1E+02 8,3E+02 ± 9E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijska analiza Sr-90/Sr-89 sta bili opravljeni na ZVD, analiza H-3 pa na IJS na Odseku F-2 . Specifična analiza H-3 Vzorč. mesto Podsused (R Hrvaška) Datum vzor. Oznaki vzorca Januar - Marec PO-I-12 April - Junij PO-II-12 Julij - September PO-III-12 Oktober - December PO-IV-12 Letno povprečje (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) H-3 6,9E+02 ± 1E+02 < 4E+02 < 4E+02 < 4E+02 2,1E+02 ± 2E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 12 2. REKA SAVA - SEDIMENTI - enkratni vzorci sedimentov Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Krško Datum vzor. 16. 2. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 4. 12. 2012 Kol. vzor. (kg) 0,0755 0,0676 0,0698 0,0688 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SDKRK112 SDKRK212 SDKRK312 SDKRK412 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 3,3E+01 ± 4E+00 4,3E+01 ± 5E+00 4,2E+01 ± 5E+00 3,0E+01 ± 4E+00 3,7E+01 ± 3E+00 Ra-226 2,8E+01 ± 7E-01 3,7E+01 ± 8E-01 3,1E+01 ± 8E-01 3,1E+01 ± 9E-01 3,2E+01 ± 2E+00 Pb-210 3,4E+01 ± 4E+00 5,5E+01 ± 6E+00 4,4E+01 ± 5E+00 5,3E+01 ± 6E+00 4,7E+01 ± 5E+00 Ra-228 2,4E+01 ± 9E-01 3,0E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 1E+00 2,9E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 1E+00 Th-228 2,1E+01 ± 1E+00 2,6E+01 ± 1E+00 2,5E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 2E+00 2,5E+01 ± 1E+00 Th-230 K-40 3,1E+02 ± 2E+01 3,3E+02 ± 2E+01 3,2E+02 ± 2E+01 3,5E+02 ± 2E+01 3,3E+02 ± 9E+00 Be-7 4,2E+00 ± 1E+00 1,4E+01 ± 2E+00 3,8E+01 ± 3E+00 8,0E+00 ± 2E+00 1,6E+01 ± 7E+00 I-131 7,7E-01 ± 2E-01 1,9E-01 ± 2E-01 Cs-134 Cs-137 2,4E+00 ± 2E-01 9,5E+00 ± 4E-01 4,3E+00 ± 3E-01 4,1E+00 ± 3E-01 5,1E+00 ± 2E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,6E-01 ± 1E-01 < 2E-01 3,3E-01 ± 1E-01 < 1E-01 1,2E-01 ± 8E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 Vzorč. mesto Brežice Datum vzor. 16. 2. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 4. 12. 2012 Kol. vzor. (kg) 0,0752 0,0767 0,0649 0,0799 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SDBRK112 SDBRK212 SDBRK312 SDBRK412 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 3,2E+01 ± 4E+00 2,3E+01 ± 3E+00 3,0E+01 ± 5E+00 3,0E+01 ± 4E+00 2,9E+01 ± 2E+00 Ra-226 2,5E+01 ± 7E-01 2,1E+01 ± 6E-01 3,1E+01 ± 9E-01 2,7E+01 ± 6E-01 2,6E+01 ± 2E+00 Pb-210 4,8E+01 ± 6E+00 2,2E+01 ± 5E+00 7,2E+01 ± 7E+00 2,1E+01 ± 4E+00 4,1E+01 ± 1E+01 Ra-228 2,2E+01 ± 8E-01 2,1E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 1E+00 1,9E+01 ± 8E-01 2,2E+01 ± 2E+00 Th-228 2,0E+01 ± 1E+00 1,8E+01 ± 1E+00 2,8E+01 ± 2E+00 1,9E+01 ± 9E-01 2,1E+01 ± 2E+00 Th-230 K-40 3,3E+02 ± 3E+01 2,6E+02 ± 2E+01 3,2E+02 ± 2E+01 2,5E+02 ± 1E+01 2,9E+02 ± 2E+01 Be-7 3,2E+00 ± 2E+00 1,3E+01 ± 2E+00 3,2E+01 ± 3E+00 1,2E+01 ± 7E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 2,3E+00 ± 2E-01 2,5E+00 ± 3E-01 6,3E+00 ± 4E-01 1,6E+00 ± 2E-01 3,2E+00 ± 1E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,2E-01 ± 9E-02 < 2E-01 1,8E-01 ± 1E-01 < 1E-01 7,5E-02 ± 7E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 14 2. REKA SAVA - SEDIMENTI - enkratni vzorci sedimentov Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD ZVD Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. 16. 2. 2012 29. 5. 2012 27. 9. 2012 4. 12. 2012 Kol. vzor. (kg) 0,0725 0,0686 0,0591 0,0791 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SDJEK112 SDJEK212 SDJEK312 SDJEK412 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 3,2E+01 ± 4E+00 3,4E+01 ± 4E+00 3,1E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 2E+00 Ra-226 2,6E+01 ± 8E-01 3,7E+01 ± 9E-01 2,2E+01 ± 7E-01 2,4E+01 ± 5E-01 2,7E+01 ± 3E+00 Pb-210 4,4E+01 ± 5E+00 4,2E+01 ± 6E+00 7,3E+01 ± 7E+00 2,1E+01 ± 2E+00 4,5E+01 ± 1E+01 Ra-228 2,5E+01 ± 1E+00 2,6E+01 ± 1E+00 2,3E+01 ± 1E+00 1,9E+01 ± 6E-01 2,3E+01 ± 2E+00 Th-228 2,2E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 1E+00 2,1E+01 ± 1E+00 1,8E+01 ± 8E-01 2,1E+01 ± 1E+00 Th-230 K-40 2,8E+02 ± 2E+01 2,7E+02 ± 2E+01 2,7E+02 ± 2E+01 2,1E+02 ± 1E+01 2,6E+02 ± 2E+01 Be-7 3,2E+00 ± 4E+00 3,8E+01 ± 3E+00 8,8E+01 ± 5E+00 3,2E+01 ± 2E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 3,6E+00 ± 3E-01 3,8E+00 ± 3E-01 3,5E+00 ± 3E-01 1,2E+00 ± 1E-01 3,0E+00 ± 6E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 < 2E-01 < 2E-01 7,4E-01 ± 2E-01 < 1E-01 1,9E-01 ± 2E-01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Krško pod mostom Datum vzor. 2. 3. 2012 5. 6. 2012 23 8. 2012 28. 11. 2012 Kol. vzor. (k) 0,174 0,123 0,183 0,164 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SIZ03-12 SIZ06-12 SIZ08-12 SIZ11-12 IZOTOP AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 2,9E+01 ± 6E+00 2,9E+01 ± 7E+00 2,3E+01 ± 5E+00 2,7E+01 ± 5E+00 2,7E+01 ± 3E+00 Ra-226 3,4E+01 ± 4E+00 3,1E+01 ± 4E+00 2,5E+01 ± 3E+00 2,7E+01 ± 3E+00 2,9E+01 ± 2E+00 Pb-210 Ra-228 3,3E+01 ± 5E+00 3,4E+01 ± 5E+00 2,1E+01 ± 4E+00 2,7E+01 ± 4E+00 2,9E+01 ± 3E+00 Th-228 Th-230 K-40 3,6E+02 ± 4E+01 3,8E+02 ± 4E+01 2,4E+02 ± 3E+01 3,2E+02 ± 4E+01 3,3E+02 ± 3E+01 Be-7 1,5E+02 ± 2E+01 4,9E+00 ± 2E+00 7,9E+00 ± 3E+00 4,0E+01 ± 4E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 6,4E+00 ± 8E-01 6,7E+00 ± 1E+00 1,1E+00 ± 3E-01 2,6E+00 ± 6E-01 4,2E+00 ± 1E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 16/p1 2. REKA SAVA - SEDIMENTI Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Krško pod jezom NEK Datum vzor. 2. 3. 2012 5. 6. 2012 23 8. 2012 28. 11. 2012 Kol. vzor. (kg) 0,187 0,157 0,156 0,188 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SIS03-12 SIS06-12 SIS08-12 SIS11-12 IZOTOP AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 1,8E+01 ± 4E+00 3,1E+01 ± 8E+00 2,4E+01 ± 5E+00 2,3E+01 ± 5E+00 2,4E+01 ± 3E+00 Ra-226 2,8E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,5E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 2E+00 Pb-210 Ra-228 2,5E+01 ± 4E+00 2,9E+01 ± 5E+00 2,3E+01 ± 4E+00 2,5E+01 ± 4E+00 2,6E+01 ± 2E+00 Th-228 Th-230 K-40 2,8E+02 ± 3E+01 3,5E+02 ± 4E+01 3,1E+02 ± 4E+01 3,1E+02 ± 4E+01 3,1E+02 ± 2E+01 Be-7 9,3E+00 ± 8E+00 3,0E+01 ± 7E+00 1,6E+01 ± 5E+00 1,4E+01 ± 6E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 1,7E+00 ± 4E-01 3,2E+00 ± 5E-01 2,1E+00 ± 6E-01 2,0E+00 ± 5E-01 2,2E+00 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Pesje Datum vzor. 2. 3. 2012 5. 6. 2012 23. 8 2012 28. 11. 2012 Kol. vzor. (kg) 0,189 0,163 0,172 0,179 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SPE03- 12 SPE06- 12 SPE08- 12 SPE11-12 IZOTOP AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 1,4E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 5E+00 2,0E+01 ± 5E+00 1,7E+01 ± 2E+00 Ra-226 2,5E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 1E+00 Pb-210 Ra-228 2,1E+01 ± 4E+00 2,5E+01 ± 4E+00 2,1E+01 ± 4E+00 2,6E+01 ± 4E+00 2,3E+01 ± 2E+00 Th-228 Th-230 K-40 2,7E+02 ± 3E+01 3,3E+02 ± 4E+01 2,9E+02 ± 3E+01 3,1E+02 ± 4E+01 3,0E+02 ± 2E+01 Be-7 2,0E+01 ± 5E+00 1,5E+01 ± 4E+00 8,6E+00 ± 5E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 8,9E-01 ± 4E-01 2,5E+00 ± 6E-01 1,3E+00 ± 4E-01 1,8E+00 ± 4E-01 1,6E+00 ± 4E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 16/p3 2. REKA SAVA - SEDIMENTI Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Brežice Datum vzor. 2. 3. 2012 5. 6. 2012 23 8. 2012 28. 11. 2012 Kol. vzor. (k) 0,159 0,168 0,166 0,187 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SBR03- 12 SBR06- 12 SBR08-12 SBR11-12 IZOTOP AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 2,7E+01 ± 8E+00 2,2E+01 ± 5E+00 2,0E+01 ± 5E+00 2,7E+01 ± 6E+00 2,4E+01 ± 3E+00 Ra-226 3,3E+01 ± 4E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 3E+00 2,9E+01 ± 3E+00 2,7E+01 ± 3E+00 Pb-210 Ra-228 3,0E+01 ± 5E+00 2,6E+01 ± 4E+00 2,0E+01 ± 4E+00 3,0E+01 ± 4E+00 2,7E+01 ± 2E+00 Th-228 Th-230 K-40 3,7E+02 ± 4E+01 3,2E+02 ± 4E+01 3,0E+02 ± 3E+01 2,8E+02 ± 3E+01 3,2E+02 ± 2E+01 Be-7 1,3E+01 ± 6E+00 2,4E+01 ± 4E+00 1,4E+01 ± 4E+00 1,3E+01 ± 5E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 3,6E+00 ± 7E-01 2,0E+00 ± 5E-01 1,4E+00 ± 4E-01 1,3E+00 ± 4E-01 2,1E+00 ± 5E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. 2. 3. 2012 5. 6. 2012 23. 8 2012 28. 11. 2012 Kol. vzor. (kg) 0,194 0,176 0,131 0,199 Letno povprečje (*) Oznaki vzorca SJE03-12 SJE06-12 SJE08-12 SJE11-12 IZOTOP AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 1,9E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 5E+00 2,5E+01 ± 6E+00 1,8E+01 ± 4E+00 2,0E+01 ± 2E+00 Ra-226 2,4E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 1E+00 Pb-210 Ra-228 2,2E+01 ± 4E+00 2,4E+01 ± 4E+00 2,5E+01 ± 4E+00 2,0E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 2E+00 Th-228 Th-230 K-40 2,5E+02 ± 3E+01 2,6E+02 ± 3E+01 3,2E+02 ± 4E+01 2,3E+02 ± 3E+01 2,6E+02 ± 2E+01 Be-7 1,2E+01 ± 4E+00 1,2E+02 ± 1E+01 3,2E+01 ± 3E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,1E+00 ± 3E-01 1,6E+00 ± 4E-01 5,4E+00 ± 9E-01 1,5E+00 ± 4E-01 2,4E+00 ± 1E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 18 2. REKA SAVA - SEDIMENTI Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 Vzorč. mesto Podsused (R Hrvaška) Datum vzor. 2. 3. 2012 5. 6. 2012 23. 8. 2012 28. 11. 2012 Kol. vzor. (kg) 0,199 0,200 0,197 0,188 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SPO03- 12 SPO06- 12 SPO08-12 SPO11- 12 IZOTOP AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 1,6E+01 ± 6E+00 1,4E+01 ± 4E+00 1,6E+01 ± 4E+00 2,0E+01 ± 4E+00 1,6E+01 ± 2E+00 Ra-226 2,0E+01 ± 3E+00 1,8E+01 ± 2E+00 1,9E+01 ± 2E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,0E+01 ± 1E+00 Pb-210 Ra-228 1,4E+01 ± 3E+00 1,7E+01 ± 3E+00 1,9E+01 ± 3E+00 2,0E+01 ± 3E+00 1,7E+01 ± 2E+00 Th-228 Th-230 K-40 2,1E+02 ± 3E+01 2,2E+02 ± 3E+01 2,0E+02 ± 2E+01 2,4E+02 ± 3E+01 2,2E+02 ± 1E+01 Be-7 1,1E+01 ± 3E+00 2,6E+00 ± 3E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 7,3E-01 ± 2E-01 4,7E-01 ± 2E-01 8,3E-01 ± 4E-01 5,1E-01 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 < 1E+00 < 1E+00 < 1E+00 < 1E+00 < 5E-01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 Vzorč. mesto Krško Vrsta vzorca podust som klen mrena Datum vzor. 5. 7. 2012 5. 7. 2012 31. 8. 2012 31. 8. 2012 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca RIKR0212 RIKR0512 RIKR0812 RIKR1112 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 3,7E-01 ± 2E 01 4,0E-01 ± 2E-01 1,9E-01 ± 1E-01 Ra-226 8,9E-02 ± 3E 02 3,3E-02 ± 2E-02 3,1E-02 ± 2E-02 Pb-210 2,6E-01 ± 1E-01 6,5E-02 ± 7E-02 Ra-228 Th-228 2,0E-01 ± 5E 02 3,4E-02 ± 3E-02 4,2E-02 ± 4E-02 1,9E-01 ± 7E-02 1,2E-01 ± 5E-02 Th-230 K-40 9,3E+01 ± 5E+00 6,7E+01 ± 3E+00 1,0E+02 ± 6E+00 8,7E+01 ± 5E+00 8,7E+01 ± 7E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 4,0E-02 ± 1E 02 6,5E-02 ± 1E-02 9,6E-02 ± 1,4E-02 < 2E-01 5,0E-02 ± 4E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,1E-01 ± 4E 02 1,1E-03 ± 2E-02 6,0E-02 ± 3E-02 6,9E-02 ± 4E-02 6,0E-02 ± 2E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 21 2. REKA SAVA - VODNA BIOTA - RIBE Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD ZVD Vzorč. mesto Brežice Vrsta vzorca mrena klen podust klen Datum vzor. 5. 7. 2012 5. 7. 2012 31. 8. 2012 31. 8. 2012 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca RIBR0112 RIBR0412 RIBR0712 RIBR1012 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 1,5E-01 ± 1E-01 1,1E+00 ± 3E-01 3,0E-01 ± 3E-01 Ra-226 8,5E-02 ± 4E 02 1,3E-01 ± 2E-02 8,0E-02 ± 4E-02 7,4E-02 ± 3E-02 Pb-210 4,7E-01 ± 2E 01 4,6E-01 ± 2E-01 < 6E-01 2,3E-01 ± 2E-01 Ra-228 1,9E-01 ± 9E-02 4,8E-02 ± 5E-02 Th-228 1,7E-01 ± 6E-02 4,3E-02 ± 4E-02 Th-230 K-40 8,7E+01 ± 6E+00 8,8E+01 ± 6E+00 8,8E+01 ± 6E+00 8,5E+01 ± 5E+00 8,7E+01 ± 3E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 4,2E-02 ± 1E 02 5,6E-02 ± 2E-02 < 2E-01 3,0E-02 ± 2E-02 3,2E-02 ± 5E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,4E-01 ± 5E 02 9,2E-02 ± 3E-02 < 6E-02 4,7E-02 ± 3E-02 6,9E-02 ± 3E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Vrsta vzorca klen mrena podust klen Datum vzor. 5. 7. 2012 31. 8 2012 31. 8. 2012 31. 8. 2012 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca RIJE0312 RIJE0612 RIJE0912 RIJE1212 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/lg) U-238 7,3E-01 ± 2E-01 7,0E+00 ± 8E-01 3,9E-01 ± 3E-01 2,0E+00 ± 2E+00 Ra-226 5,3E-02 ± 3E-02 4,3E-01 ± 3E-02 1,8E-01 ± 5E-02 5,2E-02 ± 2E 02 1,8E-01 ± 9E-02 Pb-210 < 4E-01 4,4E+00 ± 8E-01 5,0E-01 ± 4E-01 1,2E+00 ± 1E+00 Ra-228 1,2E-01 ± 9E-02 6,7E-01 ± 6E-02 4,6E-01 ± 1E-01 3,1E-01 ± 2E-01 Th-228 3,4E-01 ± 6E-02 9,9E-02 ± 4E 02 1,1E-01 ± 8E-02 Th-230 K-40 8,4E+01 ± 5E+00 9,5E+01 ± 4E+00 9,9E+01 ± 6E+00 8,5E+01 ± 5E+00 9,0E+01 ± 4E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 9,7E-02 ± 2E-02 9,3E-02 ± 2E-02 < 2E-01 6,3E-02 ± 1E 02 6,3E-02 ± 6E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 3,4E-01 ± 6E-02 < 6E-02 2,0E-01 ± 4E-02 7,0E-02 ± 3E 02 1,5E-01 ± 8E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 22/p1 2. REKA SAVA - VODNA BIOTA - RIBE Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Vrsta vzorca Platnica Rutiluspigus virgo Klen Acer campestre Sivi tolstolobik Aristichthys nobilis Mrena Barbus barbus Podust Chondrostoma nasus Datum vzor. Kol. vzor. (l) 15. 5. 2012 0,433 15. 5. 2012 0,473 15. 5. 2012 0,382 15. 11. 2012 0,451 15. 11. 2012 0,447 Letno povprečje (*) Odstoteksuhe snovi 28,67 24,57 31,25 29,48 28,46 Oznaka vzorca JE0512R1 JE0512R2 JE0512R3 JE1112R1 JE1112R2 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/k>) U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-228 Th-230 K-40 1,2E+02 ± 1E+01 1,0E+02 ± 1E+01 1,1E+02 ± 1E+01 1E+02 ± 1E+01 1,1E+02 ± 1E+01 1,1E+02 ± 6E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Otok (R Hrvaška) Jez Mrena Mrena Jez Podust Vrsta vzorca Leuciscus idus Barbus barbus Barbus barbus Leuciscus idus Chondrostoma nasus Datum vzor. 15. 5. 2012 15. 5. 2012 15. 11. 2012 15. 11. 2012 15. 11. 2012 Letno povprečje (*) Kol. vzor. (kg) 0,482 0,477 0,450 0,430 0,432 Odstoteksuhe snovi 27,50 26,79 30,24 31,36 30,25 Oznaka vzorca OT0512R1 OT0512R2 OT1112R1 OT1112R2 OT1112R3 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-228 Th-230 K-40 1,1E+02 ± 1E+01 1,1E+02 ± 1E+01 9,0E+01 ± 1E+01 1E+02 ± 1E+01 1,2E+02 ± 1E+01 1,1E+02 ± 6E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 25 2. REKA SAVA - VODNA BIOTA - RIBE Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Podsused (R Hrvaška) Mrena Podust Ščuka Podust Vrsta vzorca Barbus barbus Chondrostoma nasus Esox lucius Chondrostoma nasus Datum vzor. 15. 5. 2012 15. 5. 2012 15. 11. 2012 15. 11. 2012 Letno povprečje (*) Kol. vzor. (kg) 0,432 0,504 0,432 0,423 Odstoteksuhe snovi 28,61 30,26 30,01 31,17 Oznaka vzorca PO0512R1 PO0512R2 PO1112R1 PO1112R2 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-228 Th-230 K-40 1,1E+02 ± 1E+01 1,0E+02 ± 1E+01 1,1E+02 ± 1E+01 1,1E+02 ± 1E+01 1,1E+02 ± 6E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. VODOVODI, ČRPALIŠČA in ZAJETJA 3. ENKRATNI VZORCI PITNE VODE PODTALNICE 4. ČRPALIŠČA VODOVODA KRŠKO IN BREŽICE Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Krško (Petrol) Datum vzor. 22. 2. 2012 22. 5. 2012 26. 7. 2012 11. 10. 2012 Kol. vzorca (L) 48,26 48,02 47,92 48,08 Letno povprečje (*) Oznaki vzorca K12VD121 K12VD151 K12VD171 K12VD1A1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 5,1E+00 ± 6E-01 < 1E+01 < 8E+00 6,9E+00 ± 2E+00 3,0E+00 ± 2E+00 Ra-226 2,3E+00 ± 1E+00 1,5E+00 ± 8E-01 4,4E+00 ± 8E-01 5,2E+00 ± 7E-01 3,4E+00 ± 9E-01 Pb-210 1,8E+00 ± 5E-01 < 3E+00 < 3E+00 3,5E+00 ± 1E+00 1,3E+00 ± 8E-01 Ra-228 9,9E-01 ± 2E-01 1,2E+00 ± 5E-01 9,6E-01 ± 3E-01 8,4E-01 ± 3E-01 9,9E-01 ± 2E-01 Th-228 2,9E-01 ± 1E-01 5,1E-01 ± 4E-01 1,1E+00 ± 1E-01 < 4E-01 4,8E-01 ± 2E-01 Th-230 K-40 2,4E+01 ± 3E+00 4,3E+01 ± 5E+00 5,0E+01 ± 5E+00 5,0E+01 ± 5E+00 4,1E+01 ± 6E+00 Be-7 1,4E+00 ± 1E+00 2,3E+00 ± 2E+00 9,4E-01 ± 6E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 6E-02 < 1E-01 < 2E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 < 9E-01 5,1E-01 ± 9E-02 < 8E-01 4,7E-01 ± 7E-02 2,4E-01 ± 2E-01 H-3 8,6E+02 ± 2E+02 7,8E+02 ± 2E+02 9,3E+02 ± 2E+02 8,1E+02 ± 2E+02 8,5E+02 ± 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. LETO 2012 T - 29 3. VODOVOD BREŽICE - enkratni vzorci Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Brežice (Petrol) Datum vzor. 22. 2. 2012 22. 5. 2012 26. 7. 2012 11. 10. 2012 Kol. vzorca (L) 49,18 47,34 50,6 51,56 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VD321 K12VD351 K12VD371 K12VD3A1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 < 3E+00 < 5E+00 5,1E+00 ± 2E+00 < 6E+00 1,3E+00 ± 1E+00 Ra-226 < 1E+00 < 3E+00 6,6E+00 ± 3E+00 3,0E+00 ± 1E+00 2,4E+00 ± 2E+00 Pb-210 < 3E+00 < 3E+00 < 2E+00 3,4E+00 ± 2E+00 8,4E-01 ± 8E-01 Ra-228 1,1E+00 ± 5E-01 7,2E-01 ± 4E-01 < 1E+00 1,0E+00 ± 4E-01 7,2E-01 ± 3E-01 Th-228 < 1E+00 6,7E-01 ± 3E-01 5,5E-01 ± 3E-01 4,7E-01 ± 3E-01 4,2E-01 ± 2E-01 Th-230 K-40 2,3E+01 ± 5E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,0E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 2E+00 Be-7 1,3E+00 ± 9E-01 7,1E+00 ± 1E+00 2,1E+00 ± 2E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 < 2E+00 < 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 6,5E-01 ± 1E-01 < 5E-01 5,7E-01 ± 9E-02 < 4E-01 3,0E-01 ± 2E-01 H-3 < 4E+02 < 4E+02 < 5E+02 < 4E+02 < 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. 00 Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija 00 Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana # Slovenija LETO 2012 T - V1 •• J0?* Stefan" 0 0 Ljubljana 3. VRTINA E1 V NEK - enkratni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto Vrtina E-1, NEK Datum vzor. 22. 2. 2012 22. 5. 2012 26.7.2012 11. 10. 2012 Kol. vzorca (L) 47,16 50,4 50,66 44,74 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VRE121 K12VRE151 K12VRE171 K12VRE1A1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 3,5E+00 ± 2E+00 3,1E+00 ± 1E+00 6,7E+00 ± 2E+00 2,6E+00 ± 9E-01 4,0E+00 ± 9E-01 Ra-226 4,6E+00 ± 3E+00 2,2E+00 ± 8E-01 3,5E+00 ± 9E-01 2,7E+00 ± 8E-01 3,2E+00 ± 7E-01 Pb-210 < 3E+00 < 2E+00 1,7E+00 ± 1E+00 4,2E+00 ± 3E+00 1,5E+00 ± 1E+00 Ra-228 1,8E+00 ± 3E-01 1,5E+00 ± 5E-01 1,8E+00 ± 4E-01 1,2E+00 ± 3E-01 1,6E+00 ± 2E-01 Th-228 1,1E+00 ± 1E-01 < 9E-01 5,1E-01 ± 3E-01 5,7E-01 ± 2E-01 5,5E-01 ± 2E-01 Th-230 K-40 1,3E+02 ± 1E+01 1,1E+02 ± 1E+01 1,3E+02 ± 1E+01 1,5E+02 ± 1E+01 1,3E+02 ± 7E+00 Be-7 2,6E+00 ± 2E+00 6,6E-01 ± 7E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 < 3E-01 < 8E-01 < 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 3,3E+00 ± 2E-01 1,1E+00 ± 1E-01 3,9E+00 ± 3E-01 3,3E+00 ± 2E-01 2,9E+00 ± 6E-01 H-3 1,1E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 2E+02 1,5E+03 ± 2E+02 1,2E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. Institut LETO 2012 T - V2 •• "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 3. VRTINA VOP-4 V VRBINI - enkratni vzorci • Slovenija Specifična analiza H-3 (**) Vzorč. mesto VRTINA VOP4 Datum vzor. Kol. vzorca (L) Oznaka vzorca 27. 12. 2011 1,00 K12VRP411 1. 2. 2012 1,00 K12VRP421 1. 3. 2012 1,00 K12VRP431 2. 4. 2012 1,00 K12VRP441 3. 5. 2012 1,00 K12VRP451 4. 6. 2012 1,00 K12VRP461 Polletno povprečje (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) H-3 4,9E+03 ± 3E+02 4,8E+03 ± 7E+02 7,5E+03 ± 1E+03 1 3,2E+04 ± 3E+03 2,4E+03 ± 3E+02 2,2E+03 ± 2E+02 9,0E+03 ± 5E+03 Vzorč. mesto VRTINA VOP4 Datum vzor. Kol. vzorca (L) Oznaka vzorca 2. 7. 2012 1,00 K12VRP471 1. 8. 2012 1,00 K12VRP481 3. 9. 2012 1,00 K12VRP491 1. 10. 2012 1,00 K12VRP4A1 5. 11. 2012 1,00 K12VRP4B1 3. 12. 2012 1,00 K12VRP4C1 Letno povprečje (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) H-3 2,4E+03 ± 3E+02 1,5E+03 ± 3E+02 1,8E+03 ± 2E+02 1 9,8E+02 ± 1E+02 8,4E+02 ± 1E+02 1,1E+04 ± 2E+03 6,0E+03 ± 3E+03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2. LETO 2012 T - 30a 8% '^leanT"" 4. VODOVOD BREŽICE - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Brežice (M. Volčanšek) Datum vzor. 19. 12. 2011 - 16. 1. 2011 16 . 1. 2012 - 16. 2. 2012 16 . 2. 2012 - 19. 3. 2012 19. 3. 2012 - 16.4. 2012 16. 4. 2012 - 16. 5. 2012 1 6. 5. 2012 18. 6. 2012 Kol. vzorca (L) 49,31 45,4 43,34 47,04 45,58 48 Polletno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VC3111 K12VC3121 K12VC3131 K12VC3141 K12VC3151 K12VC3161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 9,3E+00 ± 2E+00 2,7E+00 ± 2E+00 < 6E+00 3,9E+00 ± 2E+00 < 7E+00 2,7E+00 ± 1E+00 Ra-226 2,2E+00 ± 1E+00 < 5E+00 1,3E+00 ± 8E-01 1,8E+00 ± 1E+00 1,0E+00 ± 5E-01 < 2E+00 1,0E+00 ± 7E-01 Pb-210 2,4E+00 ± 1E+00 < 2E+00 < 2E+00 < 1E+01 < 2E+01 < 3E+00 4,1E-01 ± 2E+00 Ra-228 < 6E-01 1,0E+00 ± 6E-01 8,9E-01 ± 6E-01 1,5E+00 ± 7E-01 9,9E-01 ± 7E-01 7,3E-01 ± 2E-01 Th-228 < 3E-01 4,9E-01 ± 3E-01 < 5E-01 1,3E+00 ± 7E-01 9,6E-01 ± 6E-01 < 8E-01 4,6E-01 ± 2E-01 Th-230 K-40 2,3E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 5E+00 2,2E+01 ± 3E+00 2,0E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 4E+00 2,4E+01 ± 4E+00 2,3E+01 ± 1E+00 Be-7 2,4E+00 ± 9E-01 4,0E-01 ± 4E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 9E-01 < 1E-01 < 2E-01 < 1E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 6,9E-01 ± 1E-01 5,3E-01 ± 8E-02 < 5E-01 < 5E-01 < 4E-01 < 4E-01 2,0E-01 ± 1E-01 H-3 1,1E+02 ± 2E+01 1,4E+02 ± 2E+01 9,3E+01 ± 1E+01 1,0E+02 ± 3E+01 < 7E+01 7,8E+01 ± 2E+01 8,8E+01 ± 2E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. •• Institut LETO 2012 T - 30b •• "Jožef ntefan" •• Ljubljana 4. VODOVOD BREŽICE - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Brežice (M. Volčanšek) Datum vzor. 18. 6. 2012 - 16.7. 2012 16 . 7. 2012 - 16. 8. 2012 16 . 8. 2012 - 17.9. 2012 17. 9. 2012 - 16.10. 2012 16. 10. 2012 - 19.11. 2012 19. 11. 2012 - 1 7. 12. 2012 Kol. vzorca (L) 44,58 46,5 46,84 45,92 44,6 44,56 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VC3171 K12VC3181 K12VC3191 K12VC31A1 K12VC31B1 K12VC31C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 6,6E+00 ± 3E+00 3,8E+00 ± 2E+00 5,2E+00 ± 2E+00 2,3E+00 ± 5E-01 5,0E+00 ± 2E+00 3,5E+00 ± 6E-01 3,5E+00 ± 8E-01 Ra-226 < 2E+00 1,2E+00 ± 5E-01 4,8E-01 ± 2E-01 1,1E+00 ± 6E-01 8,4E-01 ± 5E-01 8,3E-01 ± 3E-01 Pb-210 < 6E+00 < 3E+00 < 9E+00 3,5E+00 ± 4E-01 7,8E+00 ± 2E+00 7,7E+00 ± 3E+00 1,8E+00 ± 1E+00 Ra-228 9,6E-01 ± 5E-01 5,8E-01 ± 4E-01 1,1E+00 ± 4E-01 5,8E-01 ± 2E-01 Th-228 4,5E-01 ± 2E-01 3,7E-01 ± 2E-01 < 5E-01 7,5E-02 ± 4E-02 < 6E-01 3,6E-01 ± 7E-02 3,3E-01 ± 1E-01 Th-230 K-40 3,1E+01 ± 5E+00 3,4E+01 ± 4E+00 3,3E+01 ± 4E+00 2,2E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 3E+00 2,5E+01 ± 1E+00 Be-7 2,4E+00 ± 7E-01 8,4E+00 ± 2E+00 5,7E+00 ± 8E-01 1,6E+00 ± 8E-01 Cs-134 Cs-137 < 5E-01 < 5E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 < 4E-01 < 3E-01 < 4E-01 < 4E-01 < 4E-01 4,3E-01 ± 8E-02 1,4E-01 ± 7E-02 H-3 3,3E+02 ± 6E+01 2,8E+02 ± 4E+01 1,3E+02 ± 3E+01 1,7E+02 ± 4E+01 < 8E+01 1,4E+02 ± 2E+01 1,3E+02 ± 3E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2012 T - 31a "^fT" 4. ČRPALIŠČE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Brege Datum vzor. 19. 12. 2011 - 16. 1. 2012 16. 1. 2012 - 16. 2. 2012 16. 2. 2012 - 19.3. 2012 19. 3. 2012 - 16. 4. 2012 16.4.2012 - 16. 5. 2012 16. 5. 2012 - 8. 6. 2012 Kol. vzorca (L) 48,89 42,22 48,92 48,36 46,92 49,52 Polletno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VC1111 K12VC1121 K12VC1131 K12VC1141 K12VC1151 K12VC1161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 < 9E+00 3,7E+00 ± 2E+00 < 1E+01 3,5E+00 ± 2E+00 < 5E+00 < 6E+00 1,2E+00 ± 2E+00 Ra-226 4,7E+00 ± 3E+00 1,4E+00 ± 1E+00 1,4E+00 ± 1E+00 1,6E+00 ± 6E-01 1,5E+00 ± 7E-01 Pb-210 < 4E+00 3,4E+00 ± 2E+00 1,3E+00 ± 9E-01 7,2E+00 ± 2E+00 < 2E+00 < 5E+00 2,0E+00 ± 1E+00 Ra-228 1,4E+00 ± 6E-01 1,5E+00 ± 7E-01 < 2E+00 2,2E+00 ± 6E-01 < 2E+00 1,3E+00 ± 6E-01 1,1E+00 ± 4E-01 Th-228 4,0E-01 ± 2E-01 5,5E-01 ± 4E-01 3,9E-01 ± 2E-01 4,0E-01 ± 3E-01 < 5E-01 3,0E-01 ± 2E-01 3,4E-01 ± 1E-01 Th-230 K-40 7,0E+01 ± 8E+00 6,9E+01 ± 8E+00 8,4E+01 ± 9E+00 7,3E+01 ± 8E+00 7,6E+01 ± 8E+00 7,6E+01 ± 8E+00 7,5E+01 ± 3E+00 Be-7 1,6E+00 ± 8E-01 2,7E-01 ± 3E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-01 < 5E-01 < 6E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,4E+00 ± 2E-01 1,1E+00 ± 2E-01 9,9E-01 ± 2E-01 6,8E-01 ± 1E-01 8,8E-01 ± 1E-01 8,9E-01 ± 1E-01 9,9E-01 ± 1E-01 H-3 9,7E+02 ± 1E+02 9,4E+02 ± 1E+02 8,9E+02 ± 1E+02 9,7E+02 ± 1E+02 1,0E+03 ± 9E+01 8,9E+02 ± 1E+02 9,4E+02 ± 5E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2012 T - 31b 4. ČRPALIŠČE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci • • Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Brege Datum vzor. 18. 6. 2012 - 16. 7. 2012 16. 7. 2012 - 16.8. 2012 16 . 8. 2012 - 17. 9. 2012 17. 9. 2012 - 1 6. 10. 2012 16. 10. 2012 - 19. 11. 2012 19. 11. 2012 - 17. 12. 2012 Kol. vzorca (L) 42,28 47,78 48,84 43,36 47,78 49,99 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VC1171 K12VC1181 K12VC1191 K12VC11A1 K12VC11B1 K12VC11C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 < 6E+00 < 4E+00 3,3E+00 ± 1E+00 2,4E+00 ± 1E+00 2,9E+00 ± 1E+00 1,3E+00 ± 1E+00 Ra-226 4,1E+00 ± 8E-01 7,5E-01 ± 5E-01 9,6E-01 ± 5E-01 4,4E+00 ± 1E+00 1,7E+00 ± 1E+00 1,8E+00 ± 5E-01 Pb-210 2,5E+00 ± 2E+00 < 2E+00 < 3E+00 8,3E+00 ± 4E+00 < 2E+00 4,9E+00 ± 1E+00 2,3E+00 ± 9E-01 Ra-228 1,2E+00 ± 4E-01 8,0E-01 ± 5E-01 6,6E-01 ± 2E-01 4,9E-01 ± 3E-01 < 5E-01 5,9E-01 ± 4E-01 8,5E-01 ± 2E-01 Th-228 4,0E-01 ± 1E-01 2,4E-01 ± 2E-01 < 3E-01 7,2E-01 ± 3E-01 4,5E-01 ± 3E-01 4,7E-01 ± 2E-01 3,6E-01 ± 7E-02 Th-230 K-40 6,9E+01 ± 7E+00 5,8E+01 ± 7E+00 6,9E+01 ± 7E+00 7,6E+01 ± 8E+00 7,2E+01 ± 7E+00 7,5E+01 ± 8E+00 7,2E+01 ± 2E+00 Be-7 1,3E+00 ± 9E-01 1,6E+00 ± 7E-01 7,3E+00 ± 2E+00 2,8E+00 ± 2E+00 4,8E+00 ± 1E+00 1,6E+00 ± 7E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 2E-01 < 2E-01 < 1E-01 < 3E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,1E+00 ± 2E-01 7,4E-01 ± 1E-01 7,5E-01 ± 9E-02 6,5E-01 ± 1E-01 6,2E-01 ± 1E-01 7,7E-01 ± 1E-01 8,8E-01 ± 7E-02 H-3 9,1E+02 ± 1E+02 8,5E+02 ± 1E+02 9,3E+02 ± 1E+02 8,2E+02 ± 1E+02 8,9E+02 ± 1E+02 1,1E+03 ± 1E+02 9,3E+02 ± 3E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. t Tim^-v m* m t* ®® "Jožef Stefan" LETO 2012 T - 32a • • Ljubljana 4. ČRPALIŠČE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Drnovo Datum vzor. 19 12. 2011 - 16. 1. 2012 16. 1. 2012 - 16. 2. 2012 16. 2. 2012 - 19. 3. 2012 19. 3. 2012 - 16. 4. 2012 16. 4. 2012 - 16. 5. 2012 16. 5. 2012 - 18. 6. 2012 Kol. vzorca (L) 42,55 40,3 42,8 8 45,8 44,86 47,8 i Polletno povprečje (*) Oznaka vzor ca K12VC1211 K12VC1221 K12VC1231 K12VC1241 K12VC1251 K12VC1261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 2,7E+00 ± 2E+00 5,8E+00 ± 3E+00 3,1E+00 ± 2E+00 < 3E+00 2,0E+00 ± 1E+00 6,0E+00 ± 2E+00 3,3E+00 ± 9E-01 Ra-226 4,8E+00 ± 3E+00 < 3E+00 3,2E+00 ± 6E-01 1,3E+00 ± 9E-01 Pb-210 < 4E+00 5,0E+00 ± 3E+00 < 3E+00 < 2E+00 4,3E+00 ± 2E+00 < 2E+00 1,6E+00 ± 1E+00 Ra-228 < 2E+00 1,1E+00 ± 3E-01 < 2E+00 4,9E-01 ± 4E-01 < 6E-01 3,4E-01 ± 2E-01 3,2E-01 ± 3E-01 Th-228 < 7E-01 7,5E-01 ± 2E-01 4,7E-01 ± 2E-01 < 3E-01 5,0E-01 ± 1E-01 2,9E-01 ± 1E-01 Th-230 K-40 3,8E+01 ± 6E+00 3,5E+01 ± 4E+00 4,1E+01 ± 7E+00 4,0E+01 ± 4E+00 4,2E+01 ± 4E+00 3,9E+01 ± 4E+00 3,9E+01 ± 2E+00 Be-7 2,2E+00 ± 9E-01 4,9E+00 ± 1E+00 1,2E+00 ± 8E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 5E-01 < 2E-01 < 5E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,2E+00 ± 2E-01 8,3E-01 ± 2E-01 7,2E-01 ± 1E-01 < 1E+00 < 6E-01 6,2E-01 ± 1E-01 5,7E-01 ± 2E-01 H-3 9,3E+02 ± 1E+02 9,3E+02 ± 7E+01 9,5E+02 ± 1E+02 9,4E+02 ± 1E+02 9,5E+02 ± 1E+02 8,1E+02 ± 8E+01 9,2E+02 ± 4E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2012 T - 32b 4. ČRPALIŠČE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci • • Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Drnovo Datum vzor. 1 . 6. 2012 - 16.7. 2012 16 . 7. 2012 - 16. 8. 2012 1 . 8. 2012 - 17.9. 2012 17. 9. 2012 - 16. 10. 2012 16.10.2012 - 19.11.2012 19 11. 2012 - 17. 12. 2012 Kol. vzorca (L) 41,92 46,26 47,84 41 44,18 38,09 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VC1271 K12VC1281 K12VC1291 K12VC12A1 K12VC12B1 K12VC12C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 4,8E+00 ± 3E+00 2,6E+00 ± 2E+00 3,4E+00 ± 2E+00 < 3E+00 5,0E+00 ± 3E+00 < 9E+00 3,0E+00 ± 8E-01 Ra-226 < 5E+00 6,7E-01 ± 3E-01 1,6E+00 ± 5E-01 < 3E+00 < 2E+00 8,5E-01 ± 5E-01 Pb-210 < 4E+00 < 4E+00 < 2E+00 < 4E+00 3,8E+00 ± 1E+00 5,9E+00 ± 2E+00 1,6E+00 ± 7E-01 Ra-228 < 1E+00 1,8E+00 ± 6E-01 < 9E-01 1,4E+00 ± 7E-01 8,2E-01 ± 5E-01 1,5E+00 ± 8E-01 6,2E-01 ± 2E-01 Th-228 < 4E-01 3,8E-01 ± 2E-01 3,4E-01 ± 2E-01 5,2E-01 ± 3E-01 6,1E-01 ± 4E-01 < 7E-01 3,0E-01 ± 8E-02 Th-230 K-40 4,0E+01 ± 7E+00 4,9E+01 ± 7E+00 4,4E+01 ± 5E+00 3,6E+01 ± 6E+00 3,9E+01 ± 5E+00 4,6E+01 ± 5E+00 4,1E+01 ± 2E+00 Be-7 5,1E+00 ± 2E+00 8,7E+00 ± 2E+00 1,7E+00 ± 8E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-01 < 2E-01 < 6E-01 < 5E-01 < 5E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 < 4E-01 < 4E-01 < 5E-01 7,0E-01 ± 1E-01 < 5E-01 < 6E-01 3,4E-01 ± 1E-01 H-3 1,1E+03 ± 1E+02 8,6E+02 ± 1E+02 8,8E+02 ± 1E+02 7,9E+02 ± 2E+02 7,5E+02 ± 6E+01 8,2E+02 ± 1E+02 8,9E+02 ± 3E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2012 T - 33a •• "Jožef Stefan" v A A Ljubljana 4. ZAJETJE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Spodnji Stari Grad Datum vzor. 19. 12. 2011 16. 1. 2012 16 . 1. 2012 - 16.2. 2012 16. 2. 2012 - 19. 3. 2012 19. 3. 2012 - 16.4. 2012 16.4.2012 - 16.5.2012 16. 5. 2012 - 18.6. 2012 Kol. vzorca (L) 46,21 47,42 45,8 8 45,62 43,68 47,02 Polletno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VC211 K12VC221 K12VC231 K12VC241 K12VC251 K12VC261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 9,3E+00 ± 3E+00 < 4E+00 3,2E+00 ± 1E+00 2,2E+00 ± 2E+00 < 7E+00 < 4E+00 2,5E+00 ± 1E+00 Ra-226 3,1E+00 ± 2E+00 < 4E+00 < 2E+00 2,1E+00 ± 8E-01 < 1E+00 8,6E-01 ± 6E-01 Pb-210 4,9E+00 ± 3E+00 < 3E+00 < 3E+00 < 2E+00 < 3E+00 < 2E+00 8,2E-01 ± 8E-01 Ra-228 1,3E+00 ± 5E-01 1,2E+00 ± 5E-01 1,1E+00 ± 4E-01 1,0E+00 ± 4E-01 1,2E+00 ± 4E-01 1,2E+00 ± 4E-01 1,2E+00 ± 2E-01 Th-228 4,4E-01 ± 2E-01 < 2E+00 < 6E-01 < 6E-01 < 1E+00 5,4E-01 ± 3E-01 1,6E-01 ± 3E-01 Th-230 1,7E+01 ± 1E+01 2,8E+00 ± 3E+00 K-40 8,3E+01 ± 9E+00 6,7E+01 ± 7E+00 8,1E+01 ± 8E+00 8,5E+01 ± 9E+00 7,6E+01 ± 8E+00 6,5E+01 ± 7E+00 7,6E+01 ± 3E+00 Be-7 1,6E+00 ± 1E+00 2,7E-01 ± 3E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 2E-01 < 7E-01 < 7E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,8E+00 ± 2E-01 1,0E+00 ± 1E-01 1,1E+00 ± 1E-01 6,7E-01 ± 8E-02 < 7E-01 6,4E-01 ± 1E-01 8,7E-01 ± 2E-01 H-3 1,0E+03 ± 8E+01 1,0E+03 ± 1E+02 9,1E+02 ± 1E+02 9,8E+02 ± 1E+02 1,0E+03 ± 2E+02 9,0E+02 ± 2E+02 9,7E+02 ± 6E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2012 T - 33b 4. ZAJETJE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci • • Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Spodnji Stari Grad Datum vzor. 18. 6. 2012 - 16. 7. 2012 16. 7. 2012 - 16.8. 2012 16. 8. 2012 - 17. 9. 2012 17. 9. 2012 - 1 6. 10. 2012 16. 10. 2012 - 19. 11. 2012 19. 11. 2012 - 17. 12. 2012 Kol. vzorca (L) 45,32 48,32 48,22 43,84 45,34 45,39 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VC271 K12VC281 K12VC291 K12VC2A1 K12VC2B1 K12VC2C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 5,2E+00 ± 2E+00 < 1E+01 < 6E+00 4,8E+00 ± 1E+00 < 5E+00 1,1E+00 ± 6E-01 2,2E+00 ± 9E-01 Ra-226 1,6E+00 ± 5E-01 9,3E-01 ± 3E-01 1,8E+00 ± 9E-01 1,4E+00 ± 8E-01 < 5E+00 2,0E+00 ± 3E-01 1,1E+00 ± 4E-01 Pb-210 < 2E+00 < 2E+00 < 3E+00 3,1E+00 ± 1E+00 < 5E+00 4,1E+00 ± 6E-01 1,0E+00 ± 5E-01 Ra-228 1,4E+00 ± 5E-01 1,2E+00 ± 3E-01 1,1E+00 ± 4E-01 1,5E+00 ± 5E-01 1,4E+00 ± 8E-01 8,0E-01 ± 4E-01 1,2E+00 ± 1E-01 Th-228 3,2E-01 ± 2E-01 6,4E-01 ± 3E-01 3,0E-01 ± 2E-01 < 5E-01 < 6E-01 3,9E-01 ± 1E-01 2,2E-01 ± 1E-01 Th-230 8,8E+00 ± 7E+00 2,1E+00 ± 2E+00 K-40 7,6E+01 ± 8E+00 6,4E+01 ± 6E+00 5,0E+01 ± 5E+00 6,8E+01 ± 7E+00 6,9E+01 ± 8E+00 7,1E+01 ± 8E+00 7,1E+01 ± 3E+00 Be-7 3,1E+00 ± 1E+00 5,6E+00 ± 1E+00 6,4E+00 ± 3E+00 3,3E+00 ± 1E+00 1,7E+00 ± 7E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 6,3E-01 ± 9E-02 9,0E-01 ± 1E-01 6,9E-01 ± 1E-01 6,6E-01 ± 9E-02 6,9E-01 ± 1E-01 8,9E-01 ± 1E-01 8,1E-01 ± 1E-01 H-3 9,5E+02 ± 1E+02 7,6E+02 ± 1E+02 9,3E+02 ± 9E+01 9,3E+02 ± 1E+02 8,8E+02 ± 1E+02 1,0E+03 ± 1E+02 9,4E+02 ± 4E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2012 T - 34a "^fT" 4. ČRPALIŠČE VODOVODA BREŽICE - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Brežice (Glogov Brod novo) Datum vzor. 19. 12. 2011 - 16. 1. 2012 16. 1. 2012 - 16.2. 2012 16 . 2. 2012 - 19.3. 2012 19. 3. 2012 - 16.4. 2012 16.4.2012 - 16.5.2012 1 6. 5. 2012 - 18. 6. 2012 Kol. vzorca (L) 41,85 46,53 48,16 41,54 44,36 49,3 Polletno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VC3211 K12VC3221 K12VC3231 K12VC3241 K12VC3251 K12VC3261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 < 8E+00 3,0E+00 ± 1E+00 2,4E+00 ± 1E+00 3,2E+00 ± 2E+00 2,5E+00 ± 9E-01 8,3E+00 ± 3E+00 3,2E+00 ± 1E+00 Ra-226 < 1E+00 2,9E+00 ± 2E+00 2,2E+00 ± 5E-01 < 3E+00 8,4E-01 ± 5E-01 Pb-210 5,4E+00 ± 2E+00 5,1E+00 ± 1E+00 7,0E+00 ± 5E+00 5,2E+00 ± 2E+00 < 3E+00 < 3E+00 3,8E+00 ± 1E+00 Ra-228 1,4E+00 ± 5E-01 < 1E+00 6,6E-01 ± 3E-01 < 1E+00 < 7E-01 < 8E-01 3,5E-01 ± 2E-01 Th-228 < 2E-01 3,1E-01 ± 1E-01 < 1E+00 < 4E-01 2,0E-01 ± 2E-01 3,4E-01 ± 1E-01 1,4E-01 ± 2E-01 Th-230 K-40 2,8E+01 ± 5E+00 2,6E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,2E+01 ± 5E+00 2,1E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 1E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E-01 < 1E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 < 5E-01 < 5E-01 4,9E-01 ± 8E-02 < 5E-01 < 4E-01 < 3E-01 8,2E-02 ± 1E-01 H-3 7,5E+01 ± 1E+01 8,9E+01 ± 2E+01 < 9E+01 1,6E+02 ± 3E+01 < 7E+01 1,1E+02 ± 2E+01 7,1E+01 ± 3E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. •• Institut LETO 2012 T - 34b •• "Jožef Stefan" 4. ČRPALIŠČE VODOVODA BREŽICE - mesečni sestavljeni vzorci • SCj Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Brežice (Glogov Brod novo) Datum vzor. 18. 6. 2012 - 16. 7. 2012 16. 7. 2012 - 16. 8. 2012 16. 8. 2012 - 17. 9. 2012 17. 9. 2012 - 16. 10. 2012 16. 10. 2012 - 19. 11. 2012 19. 11. 2012 - 17. 12. 2012 Kol. vzorca (L) 41,46 46,06 47,62 43,18 50,98 41,84 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12VC3271 K12VC3281 K12VC3291 K12VC32A1 K12VC32B1 K12VC32C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 2,8E+00 ± 2E+00 3,1E+00 ± 2E+00 4,9E+00 ± 2E+00 < 9E+00 3,6E+00 ± 2E+00 3,8E+00 ± 2E+00 3,1E+00 ± 8E-01 Ra-226 3,7E+00 ± 7E-01 1,7E+00 ± 1E+00 3,0E+00 ± 6E-01 1,1E+00 ± 7E-01 < 2E+00 9,9E-01 ± 6E-01 1,3E+00 ± 4E-01 Pb-210 3,7E+00 ± 2E+00 6,2E+00 ± 2E+00 9,8E+00 ± 1E+00 4,5E+00 ± 2E+00 4,5E+00 ± 2E+00 6,6E+00 ± 2E+00 4,8E+00 ± 8E-01 Ra-228 < 1E+00 1,0E+00 ± 4E-01 7,0E-01 ± 3E-01 9,4E-01 ± 3E-01 7,8E-01 ± 4E-01 9,5E-01 ± 7E-01 5,4E-01 ± 1E-01 Th-228 1,4E-01 ± 1E-01 7,2E-01 ± 3E-01 < 5E-01 3,4E-01 ± 2E-01 < 3E-01 < 4E-01 1,7E-01 ± 1E-01 Th-230 < 2E+01 < 1E+00 K-40 2,2E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 3E+00 2,2E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 3E+00 1,1E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 1E+00 Be-7 6,5E+00 ± 9E-01 4,6E+00 ± 8E-01 3,8E+00 ± 1E+00 1,2E+00 ± 7E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 4E-01 < 1E-01 < 2E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 < 4E-01 < 4E-01 < 4E-01 < 5E-01 < 4E-01 < 4E-01 4,1E-02 ± 7E-02 H-3 1,4E+02 ± 3E+01 1,4E+02 ± 3E+01 1,4E+02 ± 2E+01 9,2E+01 ± 2E+01 < 8E+01 1,4E+02 ± 2E+01 8,9E+01 ± 2E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto MEDSAVE (R Hrvaška) Datum vzor. 11.1.20 12 3. 2. 20 12 15. 3.20 12 5. 4. 2012 3. 5. 20 12 6. 6. 2012 Kol. vzorca (L) 56,1 52,6 52,2 53,5 52,2 48,6 Polletno povprečje (*) Oznaki vzorca MED01- 12 MED02- 12 MED03- 12 MED04-12 MED05- 12 MED06-12 SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,1E+01 ± 3E+00 1,3E+01 ± 4E+00 1,1E+01 ± 5E+00 9,9E+00 ± 5E+00 7,4E+00 ± 2E+00 Ra-226 2,1E+00 ± 8E-01 3,6E-01 ± 4E-01 Pb-210 Ra-228 Th-228 Th-230 K-40 4,9E+01 ± 8E+00 6,0E+01 ± 9E+00 7,3E+01 ± 1E+01 6,6E+01 ± 1E+01 5,9E+01 ± 1E+01 6,7E+01 ± 1E+01 6,2E+01 ± 5E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,5E+00 ± 3E-01 3,8E+00 ± 4E-01 2,7E+00 ± 3E-01 2,5E+00 ± 3E-01 2,4E+00 ± 2E-01 3,1E+00 ± 4E-01 2,8E+00 ± 2E-01 H-3 1,4E+03 ± 2E+02 4,8E+03 ± 4E+02 9,3E+03 ± 8E+02 8,9E+03 ± 8E+02 1,5E+03 ± 2E+02 1,9E+03 ± 2E+02 4,6E+03 ± 2E+03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 35b 4. PODTALNICA - R HRVAŠKA - enkratni vzorci nefiltrirane vode Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto MEDSAVE (R Hrvaška) Datum vzor. 9. 7. 20 12 6. 8.20 12 24. 9. 2012 3. 10. 2012 5. 11.2012 3. 12. 20 12 Kol. vzorca (L) 62,8 52,8 53,9 51,8 51,4 51,3 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca MED07- 12 MED08- 12 MED09- 12 MED10-12 MED11- 12 MED12- 12 SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 6,8E+00 ± 3E+00 4,7E+00 ± 2E+00 6,4E+00 ± 2E+00 9,2E+00 ± 3E+00 6,0E+00 ± 2E+00 5,6E+00 ± 2E+00 6,9E+00 ± 1E+00 Ra-226 3,7E+00 ± 2E+00 4,0E-01 ± 2E-01 4,5E-01 ± 2E-01 4,1E-01 ± 3E-01 2,2E-01 ± 2E-01 6,1E-01 ± 3E-01 Pb-210 Ra-228 1,2E+00 ± 8E-01 9,9E-02 ± 1E-01 Th-228 Th-230 K-40 5,3E+01 ± 8E+00 5,6E+01 ± 8E+00 6,0E+01 ± 9E+00 5,4E+01 ± 8E+00 5,7E+01 ± 8E+00 7,0E+01 ± 1E+01 6,0E+01 ± 3E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,2E+00 ± 2E-01 2,4E+00 ± 2E-01 2,6E+00 ± 3E-01 1,7E+00 ± 3E-01 2,5E+00 ± 3E-01 2,6E+00 ± 3E-01 2,6E+00 ± 1E-01 H-3 2,8E+03 ± 3E+02 2,0E+03 ± 2E+02 6,9E+02 ± 2E+02 9,5E+02 ± 2E+02 8,6E+02 ± 2E+02 2,4E+03 ± 3E+02 3,1E+03 ± 9E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto ŠIBICE (R Hrvaška) Datum vzor. 11.1.2012 3. 2. 2012 15. 3. 2012 5. 4. 2012 3. 5. 2012 6. 6. 2012 Kol. vzorca (L) 56,9 55,6 n 56,4 56,5 52,0 Polletno povprečje (*) Oznaka vzorca SIB01-12 SIB02-12 SIB03-12 SIB04-12 SIB05-12 SIB06-12 SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 9,4E+00 ± 3E+00 1,2E+01 ± 3E+00 7,6E+00 ± 5E+00 5,8E+00 ± 2E+00 Ra-226 8,8E-01 ± 3E-01 7,5E-01 ± 3E-01 2,1E+00 ± 9E-01 2,1E+00 ± 9E-01 1,2E+00 ± 4E-01 Pb-210 Ra-228 2,1E+00 ± 8E-01 2,1E+00 ± 9E-01 8,5E-01 ± 5E-01 Th-228 Th-230 K-40 6,1E+01 ± 9E+00 6,1E+01 ± 9E+00 5,0E+01 ± 1E+01 5,4E+01 ± 1E+01 5,4E+01 ± 1E+01 5,6E+01 ± 5E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 3,5E+00 ± 4E-01 3,6E+00 ± 4E-01 2,8E+00 ± 3E-01 2,9E+00 ± 3E-01 3,4E+00 ± 4E-01 3,2E+00 ± 2E-01 H-3 5,4E+02 ± 1E+02 5,0E+02 ± 1E+02 4,7E+02 ± 1E+02 5,8E+02 ± 1E+02 2,2E+03 ± 3E+02 8,6E+02 ± 3E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 36b 4. PODTALNICA - R HRVAŠKA - enkratni vzorci nefiltrirane vode Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto ŠIBICE (R Hrvaška) Datum vzor. 9. 7. 2012 6. 8. 20 12 24. 9. 20 12 3. 10. 2012 5. 11. 2012 3. 12. 20 12 Kol. vzorca (L) 53,3 53,5 52,8 52,9 54,5 55,2 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SIB07-12 SIB08- 12 SIB09-12 SIB10-12 SIB11-12 SIB12-12 SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,3E+01 ± 3E+00 9,7E+00 ± 3E+00 1,3E+01 ± 3E+00 9,3E+00 ± 3E+00 7,8E+00 ± 3E+00 7,0E+00 ± 3E+00 8,0E+00 ± 1E+00 Ra-226 9,1E-01 ± 4E-01 6,5E-01 ± 3E-01 9,8E-01 ± 4E-01 1,0E+00 ± 4E-01 4,9E-01 ± 3E-01 7,8E-01 ± 3E-01 9,7E-01 ± 2E-01 Pb-210 Ra-228 1,3E+00 ± 7E-01 1,7E+00 ± 8E-01 1,3E+00 ± 8E-01 2,1E+00 ± 8E-01 9,6E-01 ± 3E-01 Th-228 Th-230 K-40 4,7E+01 ± 7E+00 4,7E+01 ± 7E+00 5,8E+01 ± 9E+00 6,5E+01 ± 9E+00 5,0E+01 ± 8E+00 5,3E+01 ± 8E+00 5,5E+01 ± 3E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,7E+00 ± 3E-01 3,3E+00 ± 3E-01 2,6E+00 ± 4E-01 3,3E+00 ± 6E-01 2,9E+00 ± 4E-01 2,6E+00 ± 7E-01 3,0E+00 ± 1E-01 H-3 2,4E+03 ± 2E+02 1,5E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 2E+02 1,4E+03 ± 2E+02 6,4E+02 ± 2E+02 < 4E+02 1,1E+03 ± 2E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. 5. PADAVINE IN USEDI 6. USEDI - VAZELINSKE PLOŠČE LETO 2012 T - 37a • • Ljubljana 5. PADAVINE - mesečni sestavljeni vzorci ® S|ovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Brege Datum vzor. 27 12. 2011 - 1. 2. 2012 1. 2. 2012 - 1. 3. 2012 1. 3. 2012 2. 4 . 2012 2. 4. 2012 - 3.5.2012 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 4 6. 2012 - 2. 7. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm)*** 5,2 16,8 12,1 45,6 2,3 0,3 18,3 61,7 36,6 88,5 35,4 129,3 Polletni used (*) Oznaka vzorca K12PD211 K12PD221 K12PD231 K12PD241 K12PD251 K12PD261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 3,2E-02 ± 1E-02 3,2E-02 ± 1E-02 U-238 < 3E-01 < 1E+00 < 2E+00 < 1E+00 Ra-226 1,6E-01 ± 1E-01 < 4E-01 < 2E-01 1,6E-01 ± 3E-01 Pb-210 1,1E+01 ± 8E-01 2,2E+01 ± 1E+00 7,6E-02 ± 1E- 02 1,3E+00 ± 7E-01 2,0E+00 ± 2E-01 7,7E-01 ± 4E-01 3,8E+01 ± 2E+00 Ra-228 < 2E-01 1,8E-01 ± 7E-02 1,9E-01 ± 8E-02 < 4E-02 2,1E-01 ± 8E-02 5,7E-01 ± 2E-01 Th-230 Th-228 1,2E-01 ± 3E-02 < 1E-01 1,5E-03 ± 1E 03 < 9E-02 < 4E-02 < 2E-01 1,2E-01 ± 1E-01 K-40 1,1E+00 ± 5E-01 1,5E+00 ± 4E-01 < 5E- 02 4,4E-01 ± 2E-01 6,4E-01 ± 1E-01 1,1E+00 ± 3E-01 4,7E+00 ± 8E-01 Be-7 2,1E+01 ± 1E+00 3,3E+01 ± 2E+00 3,0E-01 ± 2E 02 5,9E+00 ± 4E-01 2,7E+01 ± 1E+00 1,9E+01 ± 1E+00 1,1E+02 ± 3E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 5,2E-02 ± 2E-02 8,9E-02 ± 2E-02 2,4E-03 ± 8E 04 < 4E-02 < 1E-02 1,4E-01 ± 4E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 < 7E-02 9,5E-02 ± 2E-02 < 3E 03 6,9E-02 ± 1E-02 < 5E-02 < 7E-02 1,6E-01 ± 7E-02 H-3 3,8E+01 ± 4E+00 6,4E+01 ± 1E+01 4,3E-01 ± 9E- 02 1,2E+02 ± 2E+01 2,3E+02 ± 3E+01 2,2E+02 ± 4E+01 6,8E+02 ± 6E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Brege Datum vzor. 2 7. 2012 1. 8. 2012 1. 8. 2012 - 3.9. 2012 3. 9. 2012 - 1.10. 2012 1. 10. 2012 - 5.11. 2012 5. 11. 2012 - 3.12. 2012 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm)*** 16,38 53,1 29,18 29,2 46,64 229,5 49,46 159,8 36,01 115,6 23,21 87,3 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12PD271 K12PD281 K12PD291 K12PD2A1 K12PD2B1 K12PD2C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 3,0E-02 ± 3E-02 U-238 < 9E+00 < 1E+01 2,3E+00 ± 2E+00 < 2E+00 1,9E-01 ± 2E+00 Ra-226 < 4E+00 < 2E+00 1,3E+00 ± 9E-01 2,2E+00 ± 9E-01 5,9E-01 ± 5E-01 Pb-210 7,3E+00 ± 5E+00 1,2E+01 ± 3E+00 7,6E+00 ± 2E+00 4,4E+01 ± 3E+00 5,7E+01 ± 2E+01 1,8E+02 ± 1E+01 1,5E+02 ± 6E+01 Ra-228 < 3E+00 3,6E-01 ± 2E-01 < 1E+00 < 2E+00 7,4E-01 ± 7E-01 Th-230 1,8E+01 ± 8E+00 1,5E+00 ± 1E+00 Th-228 1,7E+00 ± 1E+00 1,1E+00 ± 3E-01 < 6E-01 3,4E-01 ± 2E-01 4,5E-01 ± 2E-01 7,6E-01 ± 1E-01 1,4E+00 ± 7E-01 K-40 < 2E+01 2,3E+01 ± 7E+00 3,1E+00 ± 1E+00 4,8E+00 ± 2E+00 5,9E+00 ± 2E+00 1,3E+01 ± 9E+00 Be-7 1,2E+02 ± 7E+00 2,3E+02 ± 1E+01 8,7E+01 ± 4E+00 2,4E+02 ± 1E+01 3,5E+02 ± 2E+01 3,4E+02 ± 2E+01 4,1E+02 ± 1E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 < 6E-01 < 5E-01 < 1E-01 6,1E-01 ± 1E-01 1,1E+00 ± 7E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,2E+00 ± 2E-01 < 8E-01 < 4E-01 5,8E-01 ± 1E-01 < 6E-01 < 9E-01 4,1E-01 ± 6E-01 H-3 1,8E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 2E+02 1,5E+03 ± 2E+02 1,1E+03 ± 2E+02 1,2E+03 ± 2E+02 1,8E+03 ± 2E+02 1,7E+03 ± 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Brege Datum vzor. 2 7. 2012 - 1. 8. 2012 1. 8. 2012 - 3. 9. 2012 3. 9. 2012 - 1.10. 2012 1. 10. 2012 - 5.11. 2012 5. 11. 2012 - 3.12.2012 3. 12. 2012 . 27. 12. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm)*** 16,4 53,1 29,2 29,2 46,6 229,5 49,5 159,8 36,0 115,6 23.2 87.3 Letni used (*) Oznaka vzorca K12PD271 K12PD281 K12PD291 K12PD2A1 K12PD2B1 K12PD2C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 3,2E-02 ± 1E-02 U-238 < 5E-01 < 4E-01 3,6E-01 ± 2E-01 < 2E-01 3,6E-01 ± 1E+00 Ra-226 < 2E-01 < 4E-01 2,1E-01 ± 1E-01 1,9E-01 ± 7E-02 5,7E-01 ± 4E-01 Pb-210 3,9E-01 ± 2E-01 3,6E-01 ± 9E-02 1,7E+00 ± 4E-01 7,1E+00 ± 4E-01 6,6E+00 ± 2E+00 1,6E+01 ± 8E-01 7,0E+01 ± 3E+00 Ra-228 < 2E-01 8,3E-02 ± 4E-02 < 2E-01 < 1E-01 6,6E-01 ± 3E-01 Th-230 1,6E+00 ± 7E-01 1,6E+00 ± 7E-01 Th-228 9,1E-02 ± 6E-02 3,3E-02 ± 1E-02 < 1E-01 5,5E-02 ± 3E-02 5,3E-02 ± 2E-02 6,6E-02 ± 1E-02 4,2E-01 ± 2E-01 K-40 < 1E+00 6,7E-01 ± 2E-01 7,1E-01 ± 2E-01 7,7E-01 ± 3E-01 5,2E-01 ± 2E-01 7,4E+00 ± 1E+00 Be-7 6,5E+00 ± 4E-01 6,6E+00 ± 3E-01 2,0E+01 ± 1E+00 3,8E+01 ± 2E+00 4,0E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 2E+00 2,5E+02 ± 4E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-02 < 2E-02 < 1E-02 5,3E-02 ± 1E-02 2,0E-01 ± 4E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 6,3E-02 ± 1E-02 < 2E-02 < 9E-02 9,3E-02 ± 2E-02 < 7E-02 < 8E-02 3,2E-01 ± 1E-01 H-3 9,5E+01 ± 1E+01 3,8E+01 ± 6E+00 3,4E+02 ± 5E+01 1,8E+02 ± 3E+01 1,3E+02 ± 2E+01 1,6E+02 ± 2E+01 1,6E+03 ± 9E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Krško Datum vzor. 27. 12. 2011 - 1. 2. 2012 1 2. 2012 - 1. 3. 2012 1 . 3. 2012 - 2. 4. 2012 2. 4. 2012 - 3. 5. 2012 3 5. 2012 - 4. 6. 2012 4 . 6. 2012 - 2.7.2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 5,1 23,6 11,06 42,5 1,88 0,2 14,04 64,7 28,58 98,8 32,9 130,6 Polletno povprečje (*) Oznaka vzorca K12PD311 K12PD321 K12PD331 K12PD341 K12PD351 K12PD361 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 6,6E-01 ± 3E-01 1,1E-01 ± 1E-01 U-238 < 2E+01 < 1E+02 < 1E+01 9,1E+00 ± 2E+00 1,5E+00 ± 1E+01 Ra-226 < 8E+00 < 1E+02 < 5E+00 < 2E+00 < 1E+01 Pb-210 2,2E+02 ± 2E+01 4,0E+02 ± 4E+01 1,3E+02 ± 3E+01 2,0E+01 ± 5E+00 3,2E+01 ± 3E+00 4,1E+01 ± 7E+00 1,4E+02 ± 6E+01 Ra-228 1,1E+01 ± 5E+00 < 9E+00 < 5E+01 < 1E+00 < 2E+00 1,9E+00 ± 5E+00 Th-230 Th-228 < 1E+01 < 5E+00 7,9E+00 ± 5E+00 < 1E+00 < 2E+00 6,3E-01 ± 2E-01 1,4E+00 ± 1E+00 K-40 < 3E+01 1,6E+01 ± 8E+00 < 1E+02 3,2E+01 ± 8E+00 4,0E+01 ± 4E+00 2,6E+01 ± 4E+00 1,9E+01 ± 1E+01 Be-7 4,4E+02 ± 3E+01 7,2E+02 ± 6E+01 2,6E+02 ± 8E+01 1,5E+02 ± 8E+00 2,5E+02 ± 1E+01 4,5E+02 ± 2E+01 3,8E+02 ± 8E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,1E+00 ± 7E-01 < 9E+00 1,8E-01 ± 9E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 3,7E+00 ± 6E-01 2,0E+00 ± 4E-01 < 1E+01 < 2E+00 < 7E-01 < 6E-01 9,4E-01 ± 1E+00 H-3 1,2E+03 ± 3E+02 1,2E+03 ± 3E+02 1,3E+03 ± 2E+02 1,8E+03 ± 3E+02 1,5E+03 ± 3E+02 1,4E+03 ± 2E+02 1,4E+03 ± 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Krško Datum vzor. 27 12. 2011 - 1. 2 . 2012 1 . 2. 2012 - 1. 3. 2012 1 . 3. 2012 2. 4 . 2012 2. 4. 2012 - 3.5.2012 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 4 6. 2012 - 2. 7. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 5,1 23,6 11,1 42,5 1,9 0,2 14,0 64,7 28,6 98,8 32,9 130,6 Polletni used (*) Oznaka vzorca K12PD311 K12PD321 K12PD331 K12PD341 K12PD351 K12PD361 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 4,3E-02 ± 2E-02 4,3E-02 ± 2E-02 U-238 < 1E+00 < 2E 02 < 1E+00 1,2E+00 ± 3E-01 1,2E+00 ± 1E+00 Ra-226 < 3E-01 < 3E 02 < 3E-01 < 3E-01 < 3E-01 Pb-210 5,2E+00 ± 4E- 01 1,7E+01 ± 2E+00 2,5E-02 ± 6E- 03 1,3E+00 ± 3E-01 3,2E+00 ± 3E-01 5,4E+00 ± 9E-01 3,2E+01 ± 2E+00 Ra-228 2,7E-01 ± 1E 01 < 4E-01 < 9E 03 < 1E-01 < 2E-01 2,7E-01 ± 3E-01 Th-230 Th-228 < 2E 01 < 2E-01 1,6E-03 ± 1E- 03 < 8E-02 < 2E-01 8,2E-02 ± 3E-02 8,4E-02 ± 2E-01 K-40 < 6E- 01 7,0E-01 ± 3E-01 < 2E 02 2,0E+00 ± 5E-01 3,9E+00 ± 4E-01 3,4E+00 ± 5E-01 1,0E+01 ± 1E+00 Be-7 1,0E+01 ± 6E- 01 3,1E+01 ± 2E+00 5,3E-02 ± 2E 02 9,4E+00 ± 5E-01 2,5E+01 ± 1E+00 5,9E+01 ± 3E+00 1,3E+02 ± 4E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 4,7E-02 ± 3E-02 < 2E 03 4,7E-02 ± 3E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 8,6E-02 ± 1E- 02 8,5E-02 ± 2E-02 < 2E 03 < 1E-01 < 6E-02 < 7E-02 1,7E-01 ± 9E-02 H-3 2,9E+01 ± 6E+00 5,2E+01 ± 1E+01 2,6E-01 ± 4E- 02 1,2E+02 ± 2E+01 1,5E+02 ± 3E+01 1,8E+02 ± 3E+01 5,3E+02 ± 4E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Krško Datum vzor. 2. 7. 2012 1. 8. 2012 1. 8. 2012 - 3. 9. 2012 3. 9. 2012 - 1.10. 2012 10. 2012 - 5.11. 2012 5. 11. 2012 - 3.12.2012 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 17,46 59,8 29,46 71,4 49,24 219,6 51,08 166,6 29,17 116,3 23,22 89,3 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12PD371 K12PD381 K12PD391 K12PD3A1 K12PD3B1 K12PD3C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 5,5E-02 ± 5E-02 U-238 1,0E+01 ± 4E+00 4,3E+00 ± 2E+00 < 9E+00 < 2E+01 2,0E+00 ± 6E+00 Ra-226 7,0E+00 ± 2E+00 < 2E+00 < 2E+00 3,8E+00 ± 2E+00 9,0E-01 ± 7E+00 Pb-210 6,2E+01 ± 9E+00 2,8E+01 ± 7E+00 6,8E+01 ± 6E+00 4,9E+01 ± 3E+00 8,5E+01 ± 7E+00 1,5E+02 ± 9E+00 1,1E+02 ± 3E+01 Ra-228 3,1E+00 ± 2E+00 1,0E+00 ± 5E-01 < 1E+00 < 3E+00 1,3E+00 ± 2E+00 Th-230 Th-228 7,6E-01 ± 5E-01 7,0E-01 ± 2E-01 3,2E-01 ± 2E-01 < 2E+00 3,5E-01 ± 3E-01 6,4E-01 ± 4E-01 9,4E-01 ± 7E-01 K-40 3,0E+01 ± 6E+00 2,3E+01 ± 3E+00 9,3E+00 ± 2E+00 < 8E+00 9,1E+00 ± 2E+00 < 1E+01 1,5E+01 ± 6E+00 Be-7 5,8E+02 ± 3E+01 3,8E+02 ± 2E+01 6,2E+02 ± 3E+01 4,8E+02 ± 2E+01 5,9E+02 ± 3E+01 4,5E+02 ± 2E+01 4,5E+02 ± 5E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 4E-01 < 2E-01 < 3E-01 9,2E-02 ± 4E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 < 1E+00 < 9E-01 < 4E-01 < 4E-01 8,7E-01 ± 1E-01 < 9E-01 5,4E-01 ± 5E-01 H-3 1,4E+03 ± 3E+02 1,2E+03 ± 3E+02 1,4E+03 ± 3E+02 8,1E+02 ± 2E+02 1,1E+03 ± 2E+02 8,4E+02 ± 2E+02 1,3E+03 ± 8E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Krško Datum vzor. 2. 7. 2012 - 1. 8. 2012 1. 8. 2012 - 3. 9. 2012 3. 9. 2012 - 1.10. 2012 10. 2012 - 5.11. 2012 5. 11. 2012 - 3. 12. 2012 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 17,5 59,8 29,5 71,4 49,2 219,6 51,1 166,6 29,2 116,3 23.2 89.3 Letni used (*) Oznaka vzorca K12PD371 K12PD381 K12PD391 K12PD3A1 K12PD3B1 K12PD3C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 4,3E-02 ± 2E-02 U-238 6,2E-01 ± 3E-01 9,5E-01 ± 3E-01 < 2E+00 < 2E+00 2,8E+00 ± 2E+00 Ra-226 5,0E-01 ± 2E-01 < 5E-01 < 3E-01 4,5E-01 ± 2E-01 9,4E-01 ± 5E-01 Pb-210 3,7E+00 ± 5E-01 2,0E+00 ± 5E-01 1,5E+01 ± 1E+00 8,1E+00 ± 5E-01 9,9E+00 ± 8E-01 1,4E+01 ± 8E-01 8,5E+01 ± 3E+00 Ra-228 1,9E-01 ± 1E-01 2,2E-01 ± 1E-01 < 2E-01 < 2E-01 6,8E-01 ± 4E-01 Th-230 Th-228 4,5E-02 ± 3E-02 5,0E-02 ± 2E-02 6,9E-02 ± 5E-02 < 3E-01 4,0E-02 ± 3E-02 5,7E-02 ± 4E-02 3,5E-01 ± 3E-01 K-40 1,8E+00 ± 4E-01 1,6E+00 ± 2E-01 2,0E+00 ± 5E-01 < 1E+00 1,1E+00 ± 3E-01 < 1E+00 1,7E+01 ± 2E+00 Be-7 3,5E+01 ± 2E+00 2,7E+01 ± 1E+00 1,4E+02 ± 7E+00 7,9E+01 ± 4E+00 6,9E+01 ± 3E+00 4,0E+01 ± 2E+00 5,2E+02 ± 1E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-02 < 5E-02 < 6E-02 4,7E-02 ± 6E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 < 6E-02 < 6E-02 < 9E-02 < 7E-02 1,0E-01 ± 1E-02 < 8E-02 2,7E-01 ± 1E-01 H-3 8,4E+01 ± 2E+01 8,6E+01 ± 2E+01 3,1E+02 ± 5E+01 1,3E+02 ± 3E+01 1,3E+02 ± 2E+01 7,5E+01 ± 2E+01 1,3E+03 ± 8E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. Institut 00 "Jožef Stefan" LETO 2012 T - 39a • • Ljubljana 5. PADAVINE - mesečni sestavljeni vzorci S|ovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. 27 12. 2011 - 1. 2. 2012 1. 2. 2012 - 1. 3. 2012 1 3. 2012 - 2.4. 2012 2. 4. 2012 - 3.5. 2012 3 5. 2012 - 4. 6. 2012 4 6. 2012 - 2. 7. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 5,36 15,1 12,34 58,4 1,06 0,8 22,68 71,0 42,68 108,6 28,42 129,9 Polletno povprečje (*) Oznaka vzorca K12PD411 K12PD421 K12PD431 K12PD441 K12PD451 K12PD461 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 6,7E-01 ± 2E-01 < 2E+00 1,1E-01 ± 2E-01 U-238 < 4E+01 3,0E+00 ± 2E+00 7,9E+01 ± 6E+01 < 6E+00 < 2E+01 1,4E+01 ± 1E+01 Ra-226 < 1E+01 4,5E+00 ± 3E+00 < 7E+01 < 1E+00 7,4E-01 ± 8E+00 Pb-210 2,4E+02 ± 2E+01 6,8E+02 ± 4E+01 3,2E+02 ± 5E+01 3,9E+01 ± 8E+00 6,5E+01 ± 1E+01 6,6E+01 ± 4E+00 2,3E+02 ± 1E+02 Ra-228 2,1E+00 ± 9E-01 < 6E+01 < 1E+00 1,4E+00 ± 1E+00 2,6E+00 ± 9E-01 1,0E+00 ± 6E+00 Th-230 Th-228 < 1E+01 1,9E+00 ± 2E-01 < 3E+01 9,0E-01 ± 5E-01 4,4E-01 ± 2E-01 < 2E+00 5,5E-01 ± 3E+00 K-40 < 9E+01 2,9E+01 ± 5E+00 < 2E+01 < 2E+01 5,1E+00 ± 3E+00 5,7E+00 ± 9E+00 Be-7 8,0E+02 ± 4E+01 1,3E+03 ± 8E+01 6,7E+02 ± 7E+01 2,8E+02 ± 1E+01 7,3E+02 ± 4E+01 6,9E+02 ± 3E+01 7,4E+02 ± 1E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 < 2E+00 2,1E+00 ± 4E-01 < 1E+01 < 6E-01 < 6E-01 < 4E-01 3,4E-01 ± 1E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 3,7E+00 ± 6E-01 2,1E+00 ± 4E-01 < 2E+01 < 9E-01 7,3E-01 ± 9E-02 < 7E-01 1,1E+00 ± 2E+00 H-3 9,0E+02 ± 2E+02 1,2E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 2E+02 1,4E+03 ± 2E+02 1,6E+03 ± 3E+02 1,0E+03 ± 2E+02 1,2E+03 ± 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. 27 12. 2011 - 1. 2. 2012 1. 2. 2012 - 1. 3. 2012 1 . 3. 2012 2. 4 . 2012 2. 4. 2012 - 3. 5. 2012 3. 5. 2012 - 4.6.2012 4 6. 2012 - 2. 7. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 5,4 15,1 12.3 58.4 1,1 0,8 22,7 71,0 42,7 108,6 28,4 129,9 Polletni used (*) Oznaka vzorca K12PD411 K12PD421 K12PD431 K12PD441 K12PD451 K12PD461 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 7,3E-02 ± 2E-02 < 3E-01 7,3E-02 ± 2E-01 U-238 < 6E-01 1,7E-01 ± 1E-01 5,9E-02 ± 4E 02 < 7E-01 < 2E+00 2,3E-01 ± 1E+00 Ra-226 < 2E-01 2,6E-01 ± 2E-01 < 6E 02 < 1E-01 2,6E-01 ± 2E-01 Pb-210 3,6E+00 ± 3E-01 3,9E+01 ± 2E+00 2,4E-01 ± 4E 02 2,8E+00 ± 5E-01 7,0E+00 ± 1E+00 8,5E+00 ± 5E-01 6,2E+01 ± 3E+00 Ra-228 1,2E-01 ± 5E-02 < 4E 02 < 9E-02 1,5E-01 ± 1E-01 3,3E-01 ± 1E-01 6,1E-01 ± 2E-01 Th-230 Th-228 < 2E-01 1,1E-01 ± 1E-02 < 2E 02 6,4E-02 ± 4E-02 4,8E-02 ± 3E-02 < 2E-01 2,3E-01 ± 2E-01 K-40 < 1E+00 1,7E+00 ± 3E-01 < 1E+00 < 2E+00 6,7E-01 ± 3E-01 2,4E+00 ± 2E+00 Be-7 1,2E+01 ± 7E-01 7,6E+01 ± 5E+00 5,0E-01 ± 5E 02 2,0E+01 ± 1E+00 8,0E+01 ± 4E+00 8,9E+01 ± 4E+00 2,8E+02 ± 8E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 < 4E-02 1,2E-01 ± 2E-02 < 1E 02 < 4E-02 < 6E-02 < 5E-02 1,2E-01 ± 6E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 5,7E-02 ± 1E-02 1,2E-01 ± 2E-02 < 1E 02 < 6E-02 7,9E-02 ± 1E-02 < 9E-02 2,6E-01 ± 7E-02 H-3 1,4E+01 ± 3E+00 7,2E+01 ± 1E+01 9,5E-01 ± 2E 01 9,6E+01 ± 2E+01 1,7E+02 ± 3E+01 1,3E+02 ± 3E+01 4,9E+02 ± 5E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2 Institut 00 "Jožef Stefan" LETO 2012 T - 39b • • Ljubljana 5. PADAVINE - mesečni sestavljeni vzorci S|ovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. 2. 7. 2012 1. 8. 2012 1. 8. 2012 - 3. 9. 2012 3. 9. 2012 - 1. 10. 2012 1. 10. 2012 - 5. 11. 2012 11. 2012 - 3. 12. 2012 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 13,16 42,4 30,32 26,5 49,06 251,9 49,98 138,5 36,59 136,6 23,71 83,3 Letno povprečje (*) Oznaka vzor ca K12PD471 K12PD481 K12PD491 K12PD4A1 K12PD4B1 K12PD4C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 5,6E-02 ± 1E-01 U-238 8,4E+00 ± 6E+00 < 1E+01 < 5E+00 2,7E+00 ± 2E+00 2,9E+00 ± 2E+00 < 8E+01 8,0E+00 ± 7E+00 Ra-226 < 1E+00 1,5E+00 ± 7E-01 < 1E+00 1,6E+00 ± 9E-01 6,3E-01 ± 4E+00 Pb-210 4,2E+02 ± 2E+01 7,7E+01 ± 5E+00 1,1E+02 ± 1E+01 1,3E+02 ± 1E+01 1,0E+02 ± 5E+00 4,2E+02 ± 2E+01 2,2E+02 ± 6E+01 Ra-228 9,7E+00 ± 5E+00 1,1E+00 ± 6E-01 1,3E+00 ± 5E-01 8,0E-01 ± 5E-01 2,0E+00 ± 1E+00 1,7E+00 ± 3E+00 Th-230 Th-228 2,3E+00 ± 8E-01 1,1E+00 ± 3E-01 2,9E-01 ± 1E-01 3,5E-01 ± 3E-01 < 5E-01 1,7E+00 ± 3E-01 7,5E-01 ± 2E+00 K-40 2,6E+01 ± 1E+01 1,9E+00 ± 1E+00 3,2E+00 ± 2E+00 < 7E+00 < 2E+01 5,5E+00 ± 5E+00 Be-7 2,3E+03 ± 1E+02 9,9E+02 ± 5E+01 7,4E+02 ± 4E+01 8,3E+02 ± 4E+01 6,0E+02 ± 3E+01 7,1E+02 ± 4E+01 8,9E+02 ± 1E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 2,9E-01 ± 2E-01 3,3E-01 ± 2E-01 3,4E-01 ± 1E-01 8,9E-01 ± 3E-01 3,3E-01 ± 8E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 2,7E+00 ± 3E-01 8,2E-01 ± 1E-01 4,6E-01 ± 7E-02 < 4E-01 < 6E-01 1,1E+00 ± 2E-01 9,7E-01 ± 9E-01 H-3 1,6E+03 ± 2E+02 9,3E+02 ± 2E+02 1,1E+03 ± 2E+02 6,8E+02 ± 2E+02 < 5E+02 7,3E+02 ± 2E+02 1,0E+03 ± 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. 2. 7. 2012 1. 8. 2012 1. 8. 2012 - 3. 9. 2012 3.9. 2012 - 1.10.2012 1. 10. 2012 - . 11. 2012 5. 11.2012 .3.12.2012 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 13,2 42,4 30,3 26,5 49,1 251,9 50,0 138,5 36,6 136,6 23,7 83,3 Letni used (*) Oznaka vzorca K12PD471 K12PD481 K12PD491 K12PD4A1 K12PD4B1 K12PD4C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 7,3E-02 ± 2E-01 U-238 3,6E-01 ± 2E-01 < 3E-01 < 1E+00 3,8E-01 ± 2E-01 3,9E-01 ± 2E-01 < 7E+00 1,4E+00 ± 4E+00 Ra-226 < 3E-01 2,1E-01 ± 1E-01 < 1E-01 1,3E-01 ± 7E-02 6,1E-01 ± 3E-01 Pb-210 1,8E+01 ± 1E+00 2,0E+00 ± 1E-01 2,8E+01 ± 3E+00 1,8E+01 ± 2E+00 1,4E+01 ± 7E-01 3,5E+01 ± 2E+00 1,8E+02 ± 5E+00 Ra-228 4,1E-01 ± 2E-01 2,7E-01 ± 2E-01 1,8E-01 ± 8E-02 1,1E-01 ± 7E-02 1,7E-01 ± 1E-01 1,7E+00 ± 3E-01 Th-230 Th-228 9,7E-02 ± 3E-02 2,9E-02 ± 8E-03 7,3E-02 ± 3E-02 4,8E-02 ± 3E-02 < 7E-02 1,4E-01 ± 3E-02 6,1E-01 ± 2E-01 K-40 1,1E+00 ± 6E-01 4,9E-01 ± 3E-01 4,5E-01 ± 2E-01 < 9E-01 < 1E+00 4,4E+00 ± 2E+00 Be-7 1,0E+02 ± 5E+00 2,6E+01 ± 1E+00 1,9E+02 ± 9E+00 1,1E+02 ± 6E+00 8,2E+01 ± 4E+00 5,9E+01 ± 3E+00 8,4E+02 ± 2E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 6E-02 7,3E-02 ± 6E-02 4,6E-02 ± 2E-02 4,6E-02 ± 2E-02 7,5E-02 ± 3E-02 3,6E-01 ± 1E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,1E-01 ± 1E-02 2,2E-02 ± 3E-03 1,2E-01 ± 2E-02 < 5E-02 < 8E-02 9,5E-02 ± 1E-02 6,0E-01 ± 9E-02 H-3 6,7E+01 ± 1E+01 2,5E+01 ± 6E+00 2,7E+02 ± 5E+01 9,4E+01 ± 2E+01 < 6E+01 6,1E+01 ± 1E+01 1,0E+03 ± 8E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 in H-3 pa na Odseku O-2. LETO 2012 T - 40 a • • Ljubljana 5. PADAVINE - mesečni sestavljeni vzorci S|ovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Ljubljana IJS Datum vzor. 27 12.2011 - 1. 2. 2012 1. 2. 2012 - 1. 3. 2012 1. 3. 2012 - 2.4. 2012 2. 4. 2012 - 3. 5. 2012 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 4 6. 2012 - 2. 7. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm)*** 7,91 28,4 5,96 23,2 7,34 22,4 35,54 127,7 46,88 124,4 35,58 129,9 Polletno povprečje (*) Oznaka vzorca RP12PD111 RP12PD121 RP12PD131 RP12PD141 RP12PD151 RP12PD161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 5,9E-01 ± 3E-01 6,3E-01 ± 2E-01 2,0E-01 ± 1E-01 U-238 < 5E+01 1,7E+01 ± 1E+01 < 9E+01 < 8E+00 2,8E+00 ± 1E+01 Ra-226 < 4E+00 < 4E-01 Pb-210 2,4E+02 ± 2E+01 3,2E+02 ± 4E+01 3,6E+01 ± 9E+00 3,5E+01 ± 3E+00 4,8E+01 ± 4E+00 3,5E+01 ± 4E+00 1,2E+02 ± 5E+01 Ra-228 < 1E+01 5,2E+00 ± 4E+00 1,1E+00 ± 6E-01 7,3E-01 ± 4E-01 9,0E-01 ± 6E-01 1,3E+00 ± 1E+00 Th-230 Th-228 < 3E+00 2,3E+00 ± 1E+00 < 1E+00 4,7E-01 ± 3E-01 < 3E-01 < 1E+00 4,7E-01 ± 4E-01 K-40 3,0E+01 ± 1E+01 4,3E+01 ± 1E+01 < 1E+01 7,7E+00 ± 2E+00 < 5E+00 1,3E+01 ± 8E+00 Be-7 5,8E+02 ± 3E+01 5,4E+02 ± 3E+01 2,6E+02 ± 2E+01 2,3E+02 ± 1E+01 2,5E+02 ± 1E+01 3,8E+02 ± 2E+01 3,8E+02 ± 6E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 2E+00 < 3E+00 < 3E+00 < 4E-01 < 4E-01 < 4E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 H-3 5,0E+02 ± 2E+02 8,1E+02 ± 2E+02 8,0E+02 ± 2E+02 8,8E+02 ± 3E+02 1,0E+03 ± 2E+02 9,4E+02 ± 2E+02 8,3E+02 ± 9E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize H-3 pa na Odseku O-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Ljubljana IJS Datum vzor. 27 12. 2011 - 1. 2. 2012 1. 2. 2012 - 1. 3. 2012 1. 3. 2012 - 2. 4. 2012 2. 4. 2012 - 3.5.2012 3 5. 2012 - 4. 6. 2012 4 6. 2012 - 2.7.2012 Kol. vzorca (L) 7,9 6,0 7,3 35,5 46,9 35,6 Polletni used (*) Padavine (mm)*** 28,4 23,2 22,4 127,7 124,4 129,9 Oznaka vzorca RP12PD111 RP12PD121 RP12PD131 RP12PD141 RP12PD151 RP12PD161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 7,5E-02 ± 4E-02 7,8E-02 ± 3E-02 1,5E-01 ± 5E-02 U-238 < 2E+00 3,9E-01 ± 2E-01 < 2E+00 < 1E+00 3,9E-01 ± 2E+00 Ra-226 < 6E-01 < 3E-01 Pb-210 6,9E+00 ± 5E-01 7,4E+00 ± 9E-01 8,1E-01 ± 2E-01 4,5E+00 ± 4E-01 5,9E+00 ± 5E-01 4,5E+00 ± 5E-01 3,0E+01 ± 1E+00 Ra-228 < 3E-01 1,2E-01 ± 9E-02 1,4E-01 ± 8E-02 9,1E-02 ± 5E-02 1,2E-01 ± 8E-02 4,7E-01 ± 2E-01 Th-230 Th-228 < 9E-02 5,4E-02 ± 3E-02 < 2E-02 6,0E-02 ± 4E-02 < 4E-02 < 1E-01 1,1E-01 ± 1E-01 K-40 6,9E-01 ± 3E-01 9,7E-01 ± 3E-01 < 2E+00 9,5E-01 ± 2E-01 < 7E-01 2,6E+00 ± 1E+00 Be-7 1,7E+01 ± 8E-01 1,3E+01 ± 6E-01 5,8E+00 ± 4E-01 3,0E+01 ± 1E+00 3,2E+01 ± 2E+00 5,0E+01 ± 2E+00 1,5E+02 ± 3E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 < 6E-02 < 6E-02 < 6E-02 < 5E-02 < 4E-02 < 7E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 H-3 1,4E+01 ± 6E+00 1,9E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 4E+00 1,1E+02 ± 3E+01 1,3E+02 ± 3E+01 1,2E+02 ± 2E+01 4,1E+02 ± 5E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize H-3 pa na Odseku O-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). Institut 00 "Jožef Stefan" LETO 2012 T - 40 b • • Ljubljana 5. PADAVINE - mesečni sestavljeni vzorci S|ovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Ljubljana IJS Datum vzor. 2. 7. 2012 1. 8. 2012 1. 8. 2012 - 3. 9. 2012 3.9.2012 - 1.10. 2012 1. 10. 2012 - 5.11.2012 5. 11. 2012 - 3. 12. 2012 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 Kol. vzorca (L) 44,26 34,75 41,02 50,34 25,65 21,81 Letno povprečje (*) Padavine (mm)*** 113,0 66,2 227,3 222,8 155,7 97,5 Oznaka vzorca RP12PD171 RP12PD181 RP12PD191 RP12PD1A1 RP12PD1B1 RP12PD1C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 < 8E-01 2,6E-01 ± 2E-01 1,2E-01 ± 7E-02 U-238 < 4E+00 < 7E+00 1,9E+00 ± 1E+00 1,3E+01 ± 9E+00 2,7E+00 ± 6E+00 Ra-226 1,3E+00 ± 6E-01 2,9E+00 ± 9E-01 3,5E-01 ± 3E-01 Pb-210 1,5E+02 ± 8E+00 3,7E+02 ± 2E+01 2,0E+01 ± 3E+00 5,7E+01 ± 3E+00 6,4E+01 ± 4E+00 8,8E+01 ± 6E+00 1,2E+02 ± 4E+01 Ra-228 8,1E-01 ± 5E-01 8,5E-01 ± 5E-01 < 5E+00 8,0E-01 ± 7E-01 Th-230 < 2E+01 1,2E+01 ± 5E+00 9,6E-01 ± 1E+00 Th-228 8,2E-01 ± 4E-01 5,8E-01 ± 2E-01 2,7E-01 ± 2E-01 3,4E-01 ± 7E-02 7,0E-01 ± 1E-01 < 1E+00 4,6E-01 ± 2E-01 K-40 3,9E+00 ± 2E+00 1,4E+01 ± 3E+00 3,1E+00 ± 2E+00 4,5E+00 ± 1E+00 2,2E+00 ± 1E+00 9,0E+00 ± 4E+00 Be-7 1,4E+03 ± 7E+01 2,1E+03 ± 1E+02 1,1E+02 ± 5E+00 5,3E+02 ± 3E+01 3,9E+02 ± 3E+01 3,1E+02 ± 2E+01 5,9E+02 ± 2E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 7,8E-01 ± 1E-01 < 6E-01 6,5E-02 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 H-3 1,1E+03 ± 2E+02 6,4E+02 ± 2E+02 7,4E+02 ± 2E+02 < 4E+02 6,6E+02 ± 2E+02 4,4E+02 ± 2E+02 7,1E+02 ± 9E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize H-3 pa na Odseku O-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Ljubljana IJS Datum vzor. 2. 7. 2012 - 1. 8. 2012 1. 8. 2012 - 3. 9. 2012 3. 9. 2012 - 1. 10. 2012 1. 10. 2012 - 5.11. 2012 5. 11. 2012 - 3. 12. 2012 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 Kol. vzorca (L) Padavine (mm)*** 44,3 113,0 34,8 66,2 41,0 227,3 50,3 222,8 25,7 155,7 21,8 97,5 Letni used (*) Oznaka vzorca RP12PD171 RP12PD181 RP12PD191 RP12PD1A1 RP12PD1B1 RP12PD1C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 < 9E-02 4,0E-02 ± 2E-02 1,9E-01 ± 7E-02 U-238 < 4E-01 < 5E-01 3,0E-01 ± 2E-01 1,3E+00 ± 8E-01 2,0E+00 ± 2E+00 Ra-226 8,7E-02 ± 4E-02 6,7E-01 ± 2E-01 7,5E-01 ± 4E-01 Pb-210 1,7E+01 ± 9E-01 2,5E+01 ± 1E+00 4,5E+00 ± 7E-01 1,3E+01 ± 7E-01 1,0E+01 ± 6E-01 8,6E+00 ± 6E-01 1,1E+02 ± 2E+00 Ra-228 9,1E-02 ± 5E-02 5,7E-02 ± 4E-02 < 5E-01 6,2E-01 ± 4E-01 Th-230 < 2E+00 2,6E+00 ± 1E+00 2,6E+00 ± 1E+00 Th-228 9,3E-02 ± 4E-02 3,8E-02 ± 1E-02 6,1E-02 ± 4E-02 7,6E-02 ± 1E-02 1,1E-01 ± 2E-02 < 1E-01 4,9E-01 ± 1E-01 K-40 4,4E-01 ± 2E-01 9,1E-01 ± 2E-01 7,0E-01 ± 5E-01 1,0E+00 ± 2E-01 3,5E-01 ± 2E-01 6,0E+00 ± 1E+00 Be-7 1,6E+02 ± 8E+00 1,4E+02 ± 7E+00 2,5E+01 ± 1E+00 1,2E+02 ± 8E+00 6,1E+01 ± 4E+00 3,0E+01 ± 2E+00 6,8E+02 ± 1E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 5,1E-02 ± 9E-03 < 1E-01 5,1E-02 ± 1E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 H-3 1,2E+02 ± 3E+01 4,2E+01 ± 1E+01 1,7E+02 ± 5E+01 < 1E+02 1,0E+02 ± 2E+01 4,3E+01 ± 1E+01 8,9E+02 ± 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize H-3 pa na Odseku O-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). LETO 2012 T - 41 #S* ™Stefan" 5. PREGLED SPECIFIČNIH ANALIZ H-3 V DEŽEVNICI V LETU 2012 S^j Specifična analiza H-3 (**) preračunana na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN in ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Krško Brege Dobova Ljubljana Mesec vzorčevanja Padavine*** Specifična aktivnost Padavine*** Specifična aktivnost Padavine*** Specifična aktivnost Padavine** * Specifična aktivnost mm kBq/m3 kBq/m2 mm kBq/m3 kBq/m2 mm kBq/m3 kBq/m2 mm kBq/m3 kBq/m2 Januar 23,6 1,2E+00 2,9E-02 16,8 2,3E+00 3,8E-02 15,1 9,0E-01 1,4E-02 28,4 5,0E-01 1,4E-02 Februar 42,5 1,2E+00 5,2E-02 45,6 1,4E+00 6,4E-02 58,4 1,2E+00 7,2E-02 23,2 8,1E-01 1,9E-02 Marec 0,2 1,3E+00 2,6E-04 0,3 1,4E+00 4,3E-04 0,8 1,3E+00 9,5E-04 22,4 8,0E-01 1,8E-02 April 64,7 1,8E+00 1,2E-01 61,7 2,0E+00 1,2E-01 71,0 1,4E+00 9,6E-02 127,7 8,8E-01 1,1E-01 Maj 98,8 1,5E+00 1,5E-01 88,5 2,6E+00 2,3E-01 108,6 1,6E+00 1,7E-01 124,4 1,0E+00 1,3E-01 Junij 130,6 1,4E+00 1,8E-01 129,3 1,7E+00 2,2E-01 129,9 1,0E+00 1,3E-01 129,9 9,4E-01 1,2E-01 Julij 59,8 1,4E+00 8,4E-02 53,1 1,8E+00 9,5E-02 42,4 1,6E+00 6,7E-02 113,0 1,1E+00 1,2E-01 Avgust 71,4 1,2E+00 8,6E-02 29,2 1,3E+00 3,8E-02 26,5 9,3E-01 2,5E-02 66,2 6,4E-01 4,2E-02 September 219,6 1,4E+00 3,1E-01 229,5 1,5E+00 3,4E-01 251,9 1,1E+00 2,7E-01 227,3 7,4E-01 1,7E-01 Oktober 166,6 8,1E-01 1,3E-01 159,8 1,1E+00 1,8E-01 138,5 6,8E-01 9,4E-02 222,8 November 116,3 1,1E+00 1,3E-01 115,6 1,2E+00 1,3E-01 136,6 155,7 6,6E-01 1,0E-01 December 89,3 8,4E-01 7,5E-02 87,3 1,8E+00 1,6E-01 83,3 7,3E-01 6,1E-02 97,5 4,4E-01 4,3E-02 Letno povprečje (lBq/m3) 1,27E+00 ± 7,9E-02 1,67E+00 ± 1,3E-01 1,03E+00 ± 1,3E-01 7,10E-01 ± 8,5E-02 Celotna vrednost 1083 mm 1,3E+00 kBq/m2 1017 mm 1,6E+00 kBq/m2 1063 mm 1,0E+00 kBq/m2 1339 mm 8,9E-01 kBq/m2 (**) Radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na Odseku O-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). "Jožef Stefan" 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE • • Ljubljana, ® Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto širša okolica NEK (mesta 2-5) Datum vzor. Kol. vzorca (g) Padavine (mm)*** Oznaka vzor ca 27. 12. 2011 - 1. 2. 2012 70,9 20,2 K12PV211 1. 2. 2012 - 1.3. 2012 63,8 44,1 K12PV221 1. 3. 2012 - 2. 4. 2012 72,1 0,3 K12PV231 2. 4. 2012 - 3.5. 2012 64,6 63,2 K12PV241 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 58,2 93,7 K12PV251 4. 6. 2012 - 2. 7. 2012 55,2 130,0 K12PV261 Polletna vsota Polletni used (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m?) Na-22 U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-230 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 < 6E-01 1,7E-01 ± 8E-02 2,6E+00 ± 2E-01 < 8E-02 6,7E-02 ± 2E-02 < 3E-01 1,1E+01 ± 6E-01 < 6E-02 < 4E-01 8,5E-02 ± 5E-02 1,3E+00 ± 2E-01 4,0E-02 ± 2E-02 < 3E-01 5,5E+00 ± 3E-01 < 2E-02 < 7E-01 7,5E-02 ± 3E-02 2,0E+00 ± 2E-01 < 1E-01 6,2E-02 ± 5E-02 6,6E-01 ± 2E-01 1,9E+01 ± 1E+00 4,5E-02 ± 1E-02 < 2E-01 5,1E+00 ± 4E-01 1,0E-01 ± 7E-02 4,7E-02 ± 1E-02 5,2E-01 ± 1E-01 2,6E+01 ± 1E+00 < 3E-02 < 3E-01 < 2E-02 9,4E+00 ± 6E-01 < 9E-02 1,8E-01 ± 1E-01 4,9E+01 ± 2E+00 1,4E-02 ± 9E-03 1,3E-01 ± 6E-02 5,4E+00 ± 3E-01 < 8E-02 8,3E-02 ± 2E-02 5,6E-01 ± 2E-01 3,2E+01 ± 2E+00 2,0E-02 ± 7E-03 < 6E-01 4,5E-01 ± 2E-01 2,6E+01 ± 9E-01 1,0E-01 ± 1E-01 3,0E-01 ± 8E-02 1,9E+00 ± 4E-01 1,4E+02 ± 3E+00 7,9E-02 ± 4E-02 < 3E+00 2,3E+00 ± 8E-01 1,3E+02 ± 4E+00 5,2E-01 ± 7E-01 1,5E+00 ± 4E-01 9,6E+00 ± 2E+00 7,1E+02 ± 2E+01 3,9E-01 ± 2E-01 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). LETO 2012 T - 42/1b #J* "Jftefan" 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE • • Ljubljana 9 Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto širša okolica NEK (mesta 2-5) Datum vzor. Kol. vzorca (g) Padavine (mm)*** Oznaka vzorca 2. 7. 2012 - 1. 8. 2012 61,5 56,5 K12PV271 1. 8. 2012 - 3. 9. 2012 60,2 50,3 K12PV281 3. 9. 2012 - 1. 10. 2012 64,9 224,6 K12PV291 1. 10. 2012 - 5.11. 2012 53,5 163,2 K12PV2A1 5. 11. 2012 - 3.12. 2012 67,1 116,0 K12PV2B1 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 67,1 K12PV2C1 Letna vsota Letni used (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-230 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 2,3E-01 ± 9E-02 1,3E-01 ± 6E-02 5,8E+00 ± 3E-01 6,0E-02 ± 3E-02 1,8E-01 ± 1E-02 6,9E-01 ± 1E-01 3,5E+01 ± 2E+00 3,4E-02 ± 8E-03 < 4E-01 6,8E+00 ± 5E-01 7,1E-01 ± 4E-02 5,5E-01 ± 1E-01 3,0E+01 ± 1E+00 1,9E-02 ± 8E-03 < 2E-01 1,9E-02 ± 8E-03 6,3E+00 ± 3E-01 1,8E-02 ± 5E-03 1,6E-01 ± 6E-02 3,0E+01 ± 2E+00 7,8E-03 ± 3E-03 7,3E-01 ± 8E-02 2,0E-02 ± 1E-02 2,4E+00 ± 1E-01 1,9E-02 ± 8E-03 < 3E-01 3,1E+01 ± 2E+00 6,1E- 02 ± 4E-02 3,5E+00 ± 3E-01 < 9E-02 2,8E-02 ± 2E-02 3,4E-01 ± 1E-01 1,0E+01 ± 5E-01 1,3E-02 ± 9E-03 7,2E-02 ± 4E-02 4,1E- 02 ± 1E-02 5,9E-01 ± 6E-02 1,1E-02 ± 5E-03 1,4E+00 ± 1E-01 5,3E-03 ± 4E-03 1,0E+00 ± 7E-01 7,3E-01 ± 3E-01 5,1E+01 ± 1E+00 1,6E-01 ± 1E-01 1,3E+00 ± 9E-02 3,7E+00 ± 5E-01 2,8E+02 ± 5E+00 1,6E-01 ± 5E-02 5,1E+00 ± 3E+00 3,6E+00 ± 1E+00 2,6E+02 ± 6E+00 8,2E-01 ± 7E-01 6,3E+00 ± 4E-01 1,8E+01 ± 2E+00 1,4E+03 ± 3E+01 7,9E-01 ± 2E-01 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). mm institut Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto daljna okolica NEK Datum vzor. 27. 12. 2011 . 1. 2. 2012 1. 2. 2012 . 1.3. 2012 1. 3. 2012 . 2.4.2012 2. 4. 2012 . 3.5. 2012 3. 5. 2012 . 4. 6. 2102 4. 6. 2012 . 2. 7. 2012 Kol. vzorca (g) Padavine (mm) 18,6 15,1 18,2 58,4 17,9 0,8 16,6 71,0 13,5 108,6 12,6 129,9 Polletna vsota Polletni used (*) Oznaka vzor ca K12PV2611 K12PV2621 K12PV2631 K12PV2641 K12PV2651 K12PV2661 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m?) Na-22 U-238 1,8E+00 ± 1E+00 < 7E-01 < 8E-01 < 7E-01 < 6E-01 < 1E+00 1,8E+00 ± 2E+00 8,8E+00 ± 9E+00 Ra-226 < 3E-01 6,8E-01 ± 5E-01 1,0E+00 ± 7E-01 < 5E-02 1,7E+00 ± 9E-01 8,5E+00 ± 4E+00 Pb-210 2,3E+00 ± 4E-01 4,9E-01 ± 3E-01 1,8E+00 ± 3E-01 3,7E+00 ± 4E-01 8,4E+00 ± 7E-01 5,4E+00 ± 4E-01 2,2E+01 ± 1E+00 1,1E+02 ± 5E+00 Ra-228 < 4E-01 1,7E-01 ± 1E-01 < 2E-01 2,3E-01 ± 1E-01 4,1E-01 ± 3E-01 2,0E+00 ± 2E+00 Th-230 Th-228 1,1E-01 ± 4E-02 4,7E-02 ± 3E-02 8,9E-02 ± 5E-02 1,6E-01 ± 6E-02 < 2E-02 < 1E-01 4,0E-01 ± 1E-01 2,0E+00 ± 6E-01 K-40 < 1E+00 4,3E-01 ± 2E-01 7,4E-01 ± 5E-01 1,2E+00 ± 9E-01 5,9E+00 ± 4E+00 Be-7 5,1E+00 ± 5E-01 4,5E+00 ± 7E-01 1,9E+01 ± 1E+00 2,2E+01 ± 5E+00 3,5E+01 ± 2E+00 2,9E+01 ± 1E+00 1,1E+02 ± 5E+00 5,7E+02 ± 3E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 9E-02 4,0E-02 ± 3E-02 < 8E-02 2,1E-02 ± 1E-02 < 5E-02 6,0E-02 ± 9E-02 3,0E-01 ± 4E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. •A Institut LETO 2012 T - 42/2b •• "Jožef Stefan" 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE jj»a Izotopska analiza sevalcev gama (**) (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE • • Ljub|jana 0 Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto ožja okolica NEK (mesta 1,7,8) Datum vzor. Kol. vzorca (g) Padavine (mri) Oznaha vzor ca 27. 12. 2011 . 1.2. 2012 53,8 23,6 K12PV311 1. 2. 2012 . 1. 3. 2012 48,3 42,5 K12PV321 1. 3. 2012 . 2. 4. 2012 52,7 0,2 K12PV331 2. 4. 2012 . 3. 5. 2012 46,7 64,7 K12PV341 3. 5. 2012 . 4. 6. 2012 40,5 98,8 K12PV351 4. 6. 2012 . 2. 7. 2012 41,1 130,6 K12PV361 Polletna vsota Polletni used (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-230 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 2,4E+00 ± 2E-01 3,8E-02 ± 2E-02 < 5E-01 8,4E+00 ± 4E-01 < 3E-02 < 4E-01 9,1E-02 ± 6E-02 3,7E-01 ± 2E-01 < 5E-02 < 2E-01 2,9E-01 ± 1E-01 4,8E+00 ± 3E-01 < 4E-02 1,9E-01 ± 1E-01 < 1E-01 2,1E+00 ± 2E-01 1,0E-01 ± 4E-02 6,2E-02 ± 4E-02 6,7E-01 ± 2E-01 1,9E+01 ± 1E+00 < 3E-02 < 2E+00 1,0E-01 ± 8E-02 4,8E+00 ± 4E-01 8,5E-02 ± 6E-02 7,5E-02 ± 3E-02 4,4E-01 ± 2E-01 2,6E+01 ± 1E+00 3,7E-02 ± 3E-02 < 6E-01 < 8E-02 8,7E+00 ± 4E-01 4,5E-02 ± 2E-02 < 4E-02 2,3E-01 ± 1E-01 3,9E+01 ± 2E+00 1,6E-02 ± 7E-03 < 4E-01 < 2E-01 4,8E+00 ± 3E-01 < 9E-02 2,0E-01 ± 3E-02 2,2E-01 ± 2E-01 2,4E+01 ± 1E+00 1,6E-02 ± 9E-03 1,9E-01 ± 1E+00 1,9E-01 ± 2E-01 2,3E+01 ± 7E-01 2,3E-01 ± 1E-01 3,8E-01 ± 1E-01 1,8E+00 ± 5E-01 1,2E+02 ± 3E+00 6,9E-02 ± 5E-02 9,3E-01 ± 6E+00 9,6E-01 ± 9E-01 1,2E+02 ± 4E+00 1,1E+00 ± 5E-01 1,9E+00 ± 6E-01 9,2E+00 ± 2E+00 6,1E+02 ± 1E+01 3,4E-01 ± 2E-01 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. 00 Institut LETO 2012 T - 42/3b Jf^" 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto ožja okolica NEK (mesta 1,7,8) Datum vzor. Kol. vzorca (g) Padavine (mm) Oznaka vzorca 2. 7. 2012 - 1. 8. 2012 38,5 59,8 K12PV371 1. 8. 2012 - 3. 9. 2012 39 71,4 K12PV381 3. 9. 2012 - 1.10. 2012 40 219,6 K12PV391 1. 10. 2012 - 5.11. 2012 37,8 166,6 K12PV3A1 5. 11. 2012 - 3.12. 2012 50,3 116,3 K12PV3B1 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 47,8 89,3 K12PV3C1 Letna vsota Letni used (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-230 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 < 2E-01 3,4E+00 ± 3E-01 3,4E-02 ± 1E-02 5,3E-01 ± 1E-01 2,5E+01 ± 1E+00 1,8E-02 ± 9E-03 < 2E-01 7,3E+00 ± 5E-01 5,7E-02 ± 3E-02 1,9E-01 ± 2E-02 4,3E-01 ± 1E-01 2,5E+01 ± 1E+00 3,1E-02 ± 9E-03 < 4E-02 3,0E-02 ± 2E-02 5,9E+00 ± 3E-01 1,1E+00 ± 5E-01 2,4E-02 ± 7E-03 1,8E-01 ± 9E-02 2,8E+01 ± 2E+00 < 8E-03 5,1E-01 ± 2E-01 < 4E-01 5,8E+00 ± 4E-01 < 3E-01 4,9E-02 ± 2E-02 < 8E-01 2,2E+01 ± 1E+00 < 3E-02 < 5E-01 < 6E-01 3,0E+00 ± 3E-01 7,5E-02 ± 5E-02 6,8E-01 ± 3E-02 < 6E-01 7,9E+00 ± 4E-01 < 2E-02 < 2E-02 2,6E-01 ± 1E-01 < 1E-01 < 8E-02 7,7E-01 ± 1E-01 7,0E-01 ± 1E+00 2,2E-01 ± 5E-01 4,9E+01 ± 1E+00 3,6E-01 ± 2E-01 1,1E+00 ± 5E-01 1,4E+00 ± 1E-01 3,0E+00 ± 8E-01 2,3E+02 ± 4E+00 1,2E-01 ± 5E-02 3,5E+00 ± 6E+00 1,1E+00 ± 3E+00 2,4E+02 ± 5E+00 1,8E+00 ± 1E+00 5,3E+00 ± 3E+00 6,8E+00 ± 7E-01 1,5E+01 ± 4E+00 1,1E+03 ± 2E+01 5,9E-01 ± 3E-01 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto Ljubljana IJS Datum vzor. 27. 12. 2011 1. 2. 2012 1. 2. 2012 . 1.3.2012 1. 3. 2012 2. 4. 2012 2. 4. 2012 . 3.5.2012 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 4. 6. 2012 2. 7. 2012 Kol. vzorca (g) Padavine (mn)*** 17,9 28,4 16,3 23,2 16,2 22,4 16 127,7 11,9 124,4 15,3 129,9 Polletna vsota Polletni used Oznaka vzor ca L12PV111 L12PV121 L12PV131 L12PV141 L12PV151 L12PV161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m?) Na-22 U-238 5,8E-01 ± 4E-01 6,7E-01 ± 3E-01 < 9E-01 2,1E-01 ± 1E-01 < 2E+00 8,8E-01 ± 5E-01 2,3E+00 ± 1E+00 1,2E+01 ± 7E+00 Ra-226 < 3E-01 1,5E-01 ± 1E-01 < 2E-01 5,2E-02 ± 2E-02 < 6E-01 < 7E-01 2,1E-01 ± 6E-01 1,0E+00 ± 3E+00 Pb-210 1,8E+00 ± 4E-01 1,5E+00 ± 3E-01 5,8E+00 ± 5E-01 9,5E+00 ± 6E-01 1,0E+01 ± 1E+00 6,1E+00 ± 4E-01 3,5E+01 ± 2E+00 1,7E+02 ± 8E+00 Ra-228 < 2E-01 1,9E-01 ± 1E-01 1,2E-01 ± 9E-02 < 7E-01 3,1E-01 ± 5E-01 1,5E+00 ± 2E+00 Th-230 Th-228 7,5E-02 ± 4E-02 < 2E-01 5,3E-02 ± 4E-02 3,7E-02 ± 2E-02 1,2E-01 ± 6E-02 5,7E-02 ± 4E-02 3,4E-01 ± 1E-01 1,7E+00 ± 7E-01 K-40 4,1E-01 ± 3E-01 < 8E-01 5,4E-01 ± 2E-01 3,4E-01 ± 2E-01 < 1E+00 5,7E-01 ± 4E-01 1,9E+00 ± 1E+00 9,3E+00 ± 5E+00 Be-7 8,6E+00 ± 5E-01 7,7E+00 ± 7E-01 3,9E+01 ± 2E+00 5,6E+01 ± 3E+00 5,3E+01 ± 3E+00 5,0E+01 ± 3E+00 2,2E+02 ± 5E+00 1,1E+03 ± 3E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 5,8E-02 ± 2E-02 < 7E-02 3,2E-02 ± 2E-02 < 3E-02 < 5E-02 < 3E-01 9,0E-02 ± 2E-01 4,5E-01 ± 1E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). •• Institut "Jožef Stefan" LETO 2012 T - 42/4b • • Ljubljana 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto Ljubljana IJS Datum vzor. 2. 7. 2012 - 1. 8. 2012 1. 8. 2012 - 3.9.2012 3. 9. 2012 . 10. 2012 1. 10. 2012 - 5.11. 2012 5. 11. 2012 - 3. 12. 2012 3. 12. 2012 - 27.12.2012 Kol. vzorca (g) Padavine (mm)*** 12,6 113,0 12,8 66,2 13,7 227,3 12,2 222,8 14,3 155,7 16,3 97,5 Letna vsota Letni used Oznak vzor ca L12PV171 L12PV181 L12PV191 L12PV1A1 L12PV1B1 L12PV1C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 U-238 4,2E-01 ± 2E-01 < 7E-01 5,2E-01 ± 3E-01 < 2E+00 < 9E-01 < 1E+00 3,3E+00 ± 2E+00 1,6E+01 ± 1E+01 Ra-226 7,8E-02 ± 5E-02 2,4E-01 ± 1E-01 1,4E-01 ± 9E-02 6,6E-01 ± 2E-01 < 2E-01 1,3E+00 ± 7E-01 6,6E+00 ± 3E+00 Pb-210 9,2E+00 ± 1E+00 4,5E+00 ± 2E+00 6,7E+00 ± 6E-01 9,5E+00 ± 6E-01 4,8E+00 ± 6E-01 < 4E-01 6,9E+01 ± 3E+00 3,5E+02 ± 2E+01 Ra-228 < 2E-01 1,7E-01 ± 8E-02 < 2E-01 < 2E-01 1,2E-01 ± 8E-02 6,0E-01 ± 5E-01 3,0E+00 ± 3E+00 Th-230 Th-228 < 1E-01 4,5E-02 ± 3E-02 1,2E-01 ± 4E-02 1,2E-01 ± 4E-02 1,6E-01 ± 4E-02 < 3E-01 7,8E-01 ± 2E-01 3,9E+00 ± 1E+00 K-40 < 7E-01 < 1E+00 < 8E-01 < 6E-01 1,9E+00 ± 1E+00 9,3E+00 ± 7E+00 Be-7 4,4E+01 ± 2E+00 2,5E+01 ± 3E+00 4,6E+01 ± 2E+00 1,7E+01 ± 9E-01 5,7E+00 ± 4E-01 8,8E-01 ± 3E-01 3,5E+02 ± 7E+00 1,8E+03 ± 3E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 6E-02 < 5E-02 < 9E-02 9,0E-02 ± 2E-01 4,5E-01 ± 1E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. *** Meritve količine padavin je opravila in posredovala Agencija RS za okolje (ARSO). 7. ZRAK I-131 V ZRAKU AEROSOLI Specifična analiza I-131 v zraku (aerosolni, atomami, CH3I) (**) Vzorč. mesto Spodnji Stari Grad Stara vas Leskovec Brege Vihre Gornji Lenart Libna Datum vzor. Volumen prečrpanega zraka V (m3) in specifična aktivnost SA (Bq/m3) od do V SA V SA V SA V SA V SA V SA V SA 27. 12. 2011 16.1. 2012 1513,9 < 5E 05 1677,3 < 4E 05 2026,4 < 8E 05 1677,3 < 7E 05 1461,6 < 6E 05 1465,2 < 7E 05 1675,3 < 3E 05 16.1.2012 1. 2. 2012 1187,6 < 6E 05 1321,8 < 3E 05 1415,7 < 6E 05 1376,0 < 3E 05 1455,1 < 4E 05 1121,4 < 4E 05 1220,3 < 6E 05 1. 2. 2012 16. 2. 2012 1102,1 < 1E 04 1084,5 < 3E 05 1307,8 < 5E 05 951,9 < 1E 04 1088,7 < 1E 04 1062,0 < 6E 05 1215,3 < 7E 05 16. 2. 2012 1. 3. 2012 1159,2 < 5E 05 1138,8 < 8E 05 1412,5 < 4E 05 1115,1 < 8E 05 1120,2 < 1E 04 995,8 < 1E 04 449,8 < 3E 04 1. 3. 2012 19. 3. 2012 1349,6 < 5E 05 1271,2 < 4E 05 1593,3 < 8E 05 1348,8 < 6E 05 1455,9 < 5E 05 1207,3 < 9E 05 1478,6 < 6E 05 19.3.2012 2. 4. 2012 1075,0 < 1E 04 1134,2 < 5E 05 1444,7 < 6E 05 1072,0 < 7E 05 1178,2 < 1E 04 1000,4 < 7E 05 1120,7 < 7E 05 2. 4. 2012 16. 4. 2012 1180,3 < 3E 05 1219,2 < 1E 04 1261,2 < 8E 05 1141,3 < 9E 05 1180,3 < 7E 05 1060,6 < 6E 05 1131,0 < 5E 05 16. 4. 2012 3. 5. 2012 1294,8 < 4E 05 1295,8 < 8E 05 1712,7 < 5E 05 1279,4 < 3E 05 1373,7 < 5E 05 1239,5 < 4E 05 1661,0 < 4E 05 3. 5. 2012 16. 5. 2012 1106,6 < 2E 05 1099,6 < 1E 04 1163,7 < 6E 05 1064,8 < 3E 04 1136,7 < 1E 04 994,1 < 1E 04 727,8 < 8E 05 16. 5. 2012 4. 6. 2012 1621,8 < 2E 05 1584,0 < 4E 05 1910,0 < 6E 05 1455,2 < 7E 05 1500,3 < 8E 05 1385,4 < 5E 05 1518,4 < 4E 05 4. 6. 2012 18. 6. 2012 1024,4 < 8E 05 1233,3 < 4E 05 1355,1 < 6E 05 1147,5 < 1E 04 1085,5 < 5E 05 1070,6 < 7E 05 1137,7 < 2E 05 18. 6. 2012 2. 7. 2012 1203,2 < 1E 04 1206,6 < 5E 05 1285,6 < 6E 05 1045,3 < 7E 05 1055,3 < 1E 04 1057,8 < 9E 05 1218,5 < 8E 05 2. 7. 2012 16. 7. 2012 1188,3 < 5E 05 1143,7 < 8E 05 1425,6 < 6E 05 1185,1 < 3E 05 1223,0 < 2E 05 1085,7 < 3E 05 1237,0 < 6E 05 16. 7. 2012 1. 8. 2012 1387,5 < 4E 05 1319,4 < 2E 05 1405,8 < 5E 05 1328,5 < 4E 05 1094,6 < 1E 04 1209,1 < 5E 05 1302,6 < 3E 05 1. 8. 2012 16.8.2012 1230,8 < 1E 04 1150,5 < 3E 05 1485,4 < 4E 05 1090,2 < 7E 05 1171,6 < 1E 04 1089,7 < 6E 05 1183,6 < 6E 05 16. 8. 2012 3. 9. 2012 1522,3 < 8E 05 1580,6 < 4E 05 1765,4 < 5E 05 1465,5 < 1E 04 1688,8 < 6E 05 1425,3 < 1E 04 1379,8 < 4E 05 3. 9. 2012 17. 9. 2012 1080,2 < 7E 05 1094,7 < 9E 05 1369,3 < 2E 04 1160,0 < 1E 04 1175,7 < 3E 05 1040,4 < 6E 05 1103,5 < 6E 05 17. 9. 2012 1. 10. 2012 1162,8 < 9E 05 1082,2 < 1E 04 1179,4 < 1E 04 1160,4 < 1E 04 1637,9 < 2E 05 1035,7 < 4E 05 1120,5 < 1E 04 1. 10. 2012 16. 10. 2012 1232,8 < 9E 05 1259,2 < 1E 04 1412,5 < 5E 05 1265,5 < 6E 05 1865,7 < 2E 05 1103,9 < 4E 05 1279,1 < 5E 05 16.10. 2012 5. 11. 2012 1533,1 < 4E 05 1658,8 < 7E 05 1728,3 < 5E 05 1497,0 < 8E 05 1724,9 < 5E 05 1497,9 < 6E 05 1611,3 < 5E 05 5. 11. 2012 19. 11.2012 1110,0 < 7E 05 1079,3 < 6E 05 1205,2 < 9E 05 1141,2 < 1E 04 1324,9 < 3E 05 1061,6 < 6E 05 1085,5 < 3E 05 19. 11.2012 3. 12. 2012 1111,5 < 5E 05 1120,6 < 8E 05 1143,9 < 3E 05 1052,6 < 5E 05 1198,3 < 6E 05 1054,9 < 1E 04 1132,1 < 5E 05 3. 12. 2012 17. 12. 2012 1044,7 < 7E 05 1030,6 < 7E 05 1210,4 < 4E 05 1012,9 < 9E 05 988,4 < 1E 04 969,8 < 2E 04 1086,4 < 9E 05 17. 12. 2012 27. 12. 2012 797,4 < 9E 05 813,0 < 3E 05 937,1 < 6E 05 754,0 < 3E 04 869,5 < 2E 04 754,3 < 1E 04 775,1 < 6E 05 (**) Specifična analiza I-131 je bila opravljena z visokoločljivostno spektrometrijo gama na Odseku F-2. 00 Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. 00 Institut LETO 2012 T - 44b JflT" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • " Izotopska analiza sevalcev gama Slovenija Vzorč. mesto Spodnji Stari Grad Datum vzor. 2. 7. 2012 - 1.8. 2012 1. 8. 2012 - 3. 9 . 2012 3 9. 2012 - 1. 10. 2012 1. 10. 2012 - 5. 11. 2012 5. 11. 2012 - 3. 12 . 2012 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 Kol. vzorca (m3) 9757,1 10246,7 8301,3 12029,12 11354,5 9585,9 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12AE17S K12AE18S K12AE19S K12AE1AS K12AE1BS K12AE1CS IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 2,4E-07 ± 2E-07 U-238 < 3E-05 < 3E 05 < 3E-05 < 2E-05 < 6E- 05 < 1E-05 1,7E-06 ± 6E-06 Ra-226 Pb-210 7,4E-04 ± 6E-05 9,4E-04 ± 7E 05 9,4E-04 ± 7E-05 9,7E-04 ± 1E-04 8,1E-04 ± 5E- 05 9,6E-04 ± 5E-05 7,8E-04 ± 6E-05 Ra-228 < 1E-05 < 1E-05 < 6E-06 < 1E- 05 < 5E-06 5,5E-07 ± 1E-06 Th-230 3,9E-04 ± 2E-04 6,8E-05 ± 4E-05 5,6E-05 ± 4E-05 Th-228 2,8E-06 ± 2E-06 < 6E 06 < 5E-06 < 7E-06 < 4E- 06 < 3E-06 2,3E-07 ± 8E-07 K-40 < 2E-05 Be-7 6,1E-03 ± 3E-04 5,8E-03 ± 3E 04 5,2E-03 ± 4E-04 3,6E-03 ± 2E-04 1,9E-03 ± 1E- 04 1,5E-03 ± 1E-04 4,4E-03 ± 5E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 < 2E-06 1,7E-06 ± 1E 06 < 4E-06 1,7E-06 ± 8E-07 1,3E-06 ± 8E- 07 3,0E-06 ± 8E-07 1,0E-06 ± 3E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Stara vas Datum vzor. Kol. vzorca (m3) Oznaka vzorca 27. 12. 2011 - 1. 2. 2012 13380,03 K12AE21S 1. 2. 2012 - 1. 3. 2012 10566,09 K12AE22S 1. 3. 2012 - 2. 4. 2012 12087,16 K12AE23S 2. 4. 2012 - 3. 5. 2012 11759,3 K12AE24S 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 12111,7 K12AE25S 4. 6. 2012 - 2. 7. 2012 10628,8 K12AE26S Polletno povprečje (*) IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-230 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 < 7E-05 7,6E-04 ± 5E-05 < 5E-06 < 5E-06 < 2E-04 2,5E-03 ± 3E-04 < 1E-06 9,6E-04 ± 5E-05 < 9E-06 < 3E-04 4,3E-03 ± 2E-04 2,7E-06 ± 1E-06 5,2E-04 ± 3E-05 < 4E-06 5,1E-03 ± 3E-04 3,7E-06 ± 2E-06 < 4E-05 4,5E-04 ± 3E-05 < 2E-05 < 5E-06 4,6E-03 ± 2E-04 < 3E-06 4,9E-04 ± 3E-05 < 5E-06 6,0E-03 ± 3E-04 < 1E-06 2,3E-05 ± 1E-05 6,6E-04 ± 6E-05 < 6E-06 6,2E-03 ± 3E-04 < 3E-06 3,9E-06 ± 8E-06 6,4E-04 ± 8E-05 < 2E-06 < 1E-06 < 4E-05 4,8E-03 ± 5E-04 1,1E-06 ± 7E-07 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Institut 'Jožef Stefan" LETO 2012 T - 45b 5% Jf 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • S|ovenija Izotopska analiza sevalcev gama (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 46a •• "Jožef Stefan" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) S^Veij Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Leskovec Datum vzor. Kol. vzorca (m3) Oznaka vzorca 27. 12. 2011 - 1. 2. 2012 13479,78 K12AE31S 1. 2. 2012 - 1.3.2012 10793,43 K12AE32S 1. 3. 2012 - 2. 4. 2012 12416 K12AE33S 2. 4. 2012 - 3. 5. 2012 12138,3 K12AE34S 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 12505,1 K12AE35S 4. 6. 2012 - 2. 7. 2012 10960,2 K12AE36S Polletno povprečje (*) IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-230 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 < 2E-05 7,1E-04 ± 1E-04 < 3E-06 < 3E-06 2,5E-03 ± 1E-04 1,6E-06 ± 4E-07 < 3E-05 9,1E-04 ± 5E-05 7,8E-06 ± 5E-06 < 3E-04 4,0E-03 ± 2E-04 1,9E-06 ± 1E-06 1,6E-06 ± 1E-06 < 2E-05 4,7E-04 ± 4E-05 4,5E-06 ± 3E-06 < 2E-04 < 7E-06 < 2E-04 4,8E-03 ± 2E-04 < 5E-06 < 3E-05 3,8E-04 ± 2E-05 < 8E-06 < 2E-04 4,3E-03 ± 2E-04 < 1E-06 < 3E-05 4,2E-04 ± 2E-05 < 1E-05 5,4E-03 ± 3E-04 3,1E-06 ± 2E-06 < 2E-04 5,7E-04 ± 4E-05 < 6E-06 5,6E-03 ± 3E-04 < 3E-06 2,7E-07 ± 3E-07 < 2E-05 5,8E-04 ± 8E-05 2,0E-06 ± 2E-06 < 2E-05 < 1E-06 < 4E-05 4,4E-03 ± 5E-04 1,1E-06 ± 7E-07 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Institut "Jožef Stefan" LETO 2012 T - 46b Ljubljana 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • S|ovenija Izotopska analiza sevalcev gama (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Brege Datum vzor. Kol. vzorca (m3) Oznaka vzorca 27. 12. 2011 - 1. 2. 2012 13305,6 K12AE41S 1. 2. 2012 - 1. 3. 2012 10203,96 K12AE42S 1. 3. 2012 - 2. 4. 2012 12489,74 K12AE43S 2. 4. 2012 - 3. 5. 2012 11763,6 K12AE44S 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 11702,8 K12AE45S 4. 6. 2012 - 2. 7. 2012 9652 K12AE46S Polletno povprečje (*) IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-230 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 1,3E-03 ± 7E-05 4,7E-06 ± 3E-06 3,8E-03 ± 2E-04 2,6E-06 ± 8E-07 < 3E-05 1,5E-03 ± 2E-04 1,2E-05 ± 7E-06 < 6E-06 5,7E-03 ± 3E-04 3,2E-06 ± 1E-06 < 2E-05 7,4E-04 ± 4E-05 4,7E-06 ± 4E-06 < 3E-04 6,9E-03 ± 4E-04 1,2E-05 ± 7E-06 < 3E-05 6,6E-04 ± 4E-05 6,3E-03 ± 3E-04 < 3E-06 < 5E-05 6,8E-04 ± 3E-05 4,5E-06 ± 4E-06 8,1E-03 ± 4E-04 2,2E-06 ± 2E-06 3,7E-06 ± 1E-06 < 5E-05 1,0E-03 ± 6E-05 8,9E-06 ± 7E-06 < 7E-06 9,0E-03 ± 5E-04 4,3E-06 ± 2E-06 6,2E-07 ± 6E-07 < 9E-06 9,9E-04 ± 1E-04 5,8E-06 ± 2E-06 < 9E-07 < 3E-05 6,6E-03 ± 8E-04 4,1E-06 ± 2E-06 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 47b »J* "joftetan" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) Si^i Izotopska analiza sevalcev gama (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Vihre Datum vzor. 27. 12. 2011 - 1. 2 . 2012 1. 2. 2012 - 1.3.2012 1. 3. 2012 2. 4. 2012 2. 4. 2012 - 3. 5. 2012 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 4. 6. 2012 - 2. 7. 2012 Kol. vzorca (m3) 12294,5 9701,04 11022,25 10666,3 10629,5 9626,8 Polletao povprečje (*) Oznaka vzorca K12AE51S K12AE52S K12AE53S K12AE54S K12AE55S K12AE56S IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 3,7E-06 ± 2E-06 6,1E-07 ± 6E-07 U-238 < 4E-05 < 4E-05 3,0E-05 ± 2E-05 5,0E-06 ± 6E-06 Ra-226 Pb-210 1,0E-03 ± 5E- 05 1,1E-03 ± 8E-05 6,0E-04 ± 5E-05 4,6E-04 ± 3E-05 5,1E-04 ± 3E-05 8,1E-04 ± 4E-05 7,4E-04 ± 1E-04 Ra-228 < 9E- 06 4,1E-06 ± 3E-06 < 8E-06 8,2E-06 ± 4E-06 2,0E-06 ± 1E-06 Th-230 < 7E-04 < 7E-05 Th-228 < 6E-06 < 3E-06 4,0E-06 ± 2E-06 6,7E-07 ± 8E-07 K-40 < 3E- 04 < 6E-04 < 6E-05 Be-7 2,9E-03 ± 1E- 04 4,4E-03 ± 2E-04 5,5E-03 ± 3E-04 4,7E-03 ± 2E-04 5,9E-03 ± 3E-04 6,5E-03 ± 3E-04 5,0E-03 ± 5E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 1,7E-06 ± 1E-06 < 4E-06 < 1E-06 3,1E-06 ± 1E-06 < 1E-06 8,1E-07 ± 5E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Institut LETO 2012 T - 48b •• "J°^f Stefan" 0 0 Ljubljana 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Vihre Datum vzor. 2. 7. 2012 - 1.8 . 2012 1. 8. 2012 - 3. 9. 2012 3 9. 2012 - 1.10. 2012 1. 10. 2012 - 5. 11. 2012 5. 11. 2012 3. 12. 2012 3. 12. 2012 - 27. 12. 2012 Kol. vzorca (m3) 10289,9 11296,4 10232,5 13771,1 10911,8 8994,4 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K12AE57S K12AE58S K12AE59S K12AE5AS K12AE5BS K12AE5CS IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 3,1E-07 ± 3E-07 U-238 < 3E 05 < 2E-05 2,4E-05 ± 7E-06 1,3E-05 ± 1E-05 2,3E-05 ± 2E-05 7,5E-06 ± 4E-06 Ra-226 Pb-210 7,4E-04 ± 4E 05 9,2E-04 ± 5E-05 7,2E-04 ± 4E-05 7,5E-04 ± 6E-05 7,9E-04 ± 5E-05 9,3E-04 ± 6E-05 7,8E-04 ± 5E-05 Ra-228 < 5E-06 < 3E-06 1,1E-05 ± 8E-06 < 7E-06 < 1E-05 1,9E-06 ± 1E-06 Th-230 8,5E-05 ± 4E-05 7,1E-06 ± 3E-05 Th-228 < 4E-06 < 4E-06 3,3E-07 ± 5E-07 K-40 < 3E-04 < 4E-05 Be-7 5,9E-03 ± 3E 04 5,2E-03 ± 3E-04 4,0E-03 ± 3E-04 2,9E-03 ± 1E-04 1,8E-03 ± 9E-05 1,3E-03 ± 7E-05 4,3E-03 ± 5E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 < 9E 07 < 8E-07 < 6E-07 < 2E-06 < 2E-06 2,8E-06 ± 1E-06 6,3E-07 ± 3E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Gornji Lenart Datum vzor. 27. 12. 2011 1. 2 . 2012 1. 2. 2012 - 1.3.2012 1. 3. 2012 - 2. 4. 2012 2. 4. 2012 - 3. 5. 2012 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 4 6. 2012 - 2. 7. 2012 Kol. vzorca (m3) 12894,36 10425,94 11687,21 11398,3 11730 10243,3 Polletno povprečje (*) Oznaka vzorca K12AE61S K12AE62S K12AE63S K12AE64S K12AE65S K12AE66S IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 U-238 < 3E-05 1,3E-05 ± 9E-06 < 4E-05 < 9E-05 < 4E-05 2,2E-06 ± 1E-05 Ra-226 Pb-210 8,3E-04 ± 4E 05 9,0E-04 ± 4E-05 5,7E-04 ± 6E-05 4,0E-04 ± 3E-05 3,9E-04 ± 3E-05 6,1E-04 ± 4E-05 6,1E-04 ± 9E-05 Ra-228 4,6E-06 ± 3E 06 < 8E-06 < 8E-06 < 7E-06 < 8E-06 7,6E-07 ± 2E-06 Th-230 < 3E-04 < 3E-05 Th-228 < 4E-06 < 4E-06 < 6E-07 K-40 < 2E 04 < 3E-04 < 4E-05 Be-7 2,3E-03 ± 1E 04 3,7E-03 ± 2E-04 4,6E-03 ± 3E-04 4,0E-03 ± 2E-04 4,8E-03 ± 2E-04 5,3E-03 ± 3E-04 4,1E-03 ± 4E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E 06 3,1E-06 ± 1E-06 < 1E-06 < 4E-06 < 4E-06 < 8E-06 5,2E-07 ± 1E-06 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. 00 Institut LETO 2012 T - 49b P. 'LjT" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Libna Datum vzor. Kol. vzorca (m3) Oznaka vzorca 27. 12. 2011 - 1. 2. 2012 14111,08 K12AE71S 1. 2. 2012 - 1.3.2012 7930,85 K12AE72S 1. 3. 2012 - 2. 4. 2012 12617,8 K12AE73S 2. 4. 2012 - 3. 5. 2012 12435,3 K12AE74S 3. 5. 2012 - 4. 6. 2012 12992,2 K12AE75S 4. 6. 2012 - 2. 7. 2012 11498,2 K12AE76S Polletno povprečje (*) IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-230 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 < 2E-05 7,1E-04 ± 5E-05 < 5E-06 < 3E-06 2,3E-03 ± 1E-04 1,8E-06 ± 6E-07 < 5E-05 1,1E-03 ± 5E-05 7,5E-06 ± 5E-06 3,8E-03 ± 2E-04 4,4E-06 ± 2E-06 1,8E-05 ± 1E-05 4,4E-04 ± 3E-05 < 1E-05 < 4E-06 < 2E-04 4,4E-03 ± 2E-04 < 2E-06 < 3E-05 3,9E-04 ± 3E-05 < 3E-04 3,9E-03 ± 2E-04 < 2E-06 < 2E-05 4,5E-04 ± 2E-05 < 5E-06 < 2E-04 5,3E-03 ± 3E-04 < 5E-07 < 2E-05 5,5E-04 ± 3E-05 4,7E-06 ± 4E-06 < 3E-06 5,0E-03 ± 3E-04 < 6E-06 3,1E-06 ± 7E-06 6,0E-04 ± 1E-04 2,0E-06 ± 2E-06 < 6E-07 < 4E-05 4,1E-03 ± 4E-04 1,0E-06 ± 8E-07 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 50b "Sstefan- 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) SjOVenj Izotopska analiza sevalcev gama (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama (**) (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. LETO 2012 T - 51b 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) Izotopska analiza sevalcev gama (**) • • Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. LETO 2012 T - 51a, 51b •% LJubj.™^" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • Siovenija Specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. Kol. vzorca (m3) Oznaka vzorca 27. 12.2011 - 2. 4. 2012 339303,5 K12AE8D1 2. 4. 2012 - 2. 7. 2012 383742 K12AE8E1 2. 7. 2012 - 1. 10.2012 362801,2 K12AE8F1 1. 10. 2012 - 27. 12. 2012 321380,9 K12AE8G1 Letno povprečje (*) IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Sr-89/Sr-90 6,8E-07 ± 1E-07 4,1E-07 ± 7E-08 6,8E-07 ± 1E-07 4,0E-07 ± 7E-08 5,4E-07 ± 8E-08 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 so bile opravljene na IJS na Odseku O-2. LETO 2012 T - 52a •• "Jožef Stefan" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) SiOVenj Izotopska analiza sevalcev gama (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 52b •• "Sstefan" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) %• SIOV^H Izotopska analiza sevalcev gama (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. 8. DOZA IN HITROST DOZE ZUNANJEGA SEVANJA DOZA Z OKOLJSKIMI TL-DOZIMETRI MERITVE HITROSTI DOZE SEVANJA GAMA SEZNAM DOZIMETROV TLD V OKOLICI NEK Sektor št. Oznaka GEOGRAFSKE KOORDINATE d /km Kraj in naslov 1 60 T1B1 45°56'55' / 15°30'57" 1,2 Spodnja Libna 5, M. Klinec (ob cesti) N 1 T1C1 45°57'09' / 15°30'49" 1,7 Libna 2, Andrej Peršolja 2 T1F1 46°01'45' / 15°30'41" 10 Mali Kamen 32, Anton Brljavec 2 3 T2B1 45°56'46' / 15°31'20" 0,79 Spodnji Stari Grad 1 NNE 4 T2B2 45°57'01' / 15°31'24" 1,4 Libna 8, Jože Pogačar 5 T2D1 45°58'12' / 15°31'50" 3,75 Pleterje 16, Maks Urek 6 T2E1 46°00'49' / 15°34'43" 9,72 Pečice 39, Franc Godler 3 61 T3C1 45°57'04' / 15°32'07" 2,1 Libna 33, Božidar Volčanšek NE 7 T3E1 45°58'28' / 15°33'39" 5,42 Zgornja Pohanca 3, Silvester Kunej 8 T3E2 45°59'21' / 15°35'39" 8,4 Sromlje 13, Ivan Bartole 4 9 T4B1 45°56'34' / 15°31'55" 1,37 Spodnji Stari Grad 27, Mitja Stergar ENE 62 T4D1 45°56'49' / 15°32'48" 2,7 Dolenja vas 51, Jože Gorišek 10 T4E1 45°57'13' / 15°35'45" 6,4 Glogov Brod 1, Milan Rožman 11 T4F1 45°59'05 / 15°37'52" 10,45 Dednja vas 8, Ivan Dušič 5 12 T5B1 45°56'06' / 15°31'57" 1,25 Spodnji Stari Grad - Gmajna E 13 T5D1 45°56'26' / 15°33'18" 3,1 Pesje 1, Jože Gerjevič 14 T5D2 45°55'47' / 15°34'24" 4,55 Gornji Lenart 21, Josip Kunej (met. postaja) 15 T5E1 45°56'46' / 15°38'23" 9,67 Globoko 21, Jože Hotko 6 16 T6B1 45°56'03' / 15°31'53" 1,25 Spodnji Stari Grad - Gmajna (ob cesti) ESE 63 T6D1 45°55'48' / 15°33'15" 3,2 Pesje 23 (Amerika), Angela Slivšek 17 T6E1 45°53'56' / 15°37'38" 9,65 Mostec 45, Jožefa Žibert 18 T6E2 45°54'32' / 15°35'23" 6,72 Brežice, Nad Vrbino 3 19 T6E3 45°54'56' / 15°35'13" 6 Brežice, Čolnarska 9, F. Vinpolšek 7 59 T7D1 45°55'11' / 15°32'37" 3,2 Gmajnice, bivše vojaško skladišče SE 20 T7E1 45°53'25' / 15°33'40" 6,42 Krška vas 3, Franc Tomše 21 T7E2 45°53'50' / 15°35'44" 7,8 Brežice, Prešernova cesta 25, Sobak 8 22 T8D1 45°54'51' / 15°31'31" 2,7 Vihre 17, Martin Račič SSE 58 T8E1 45°53'16' / 15°32'52" 6,1 Boršt 1, Alojz Zofič 9 23 T9D1 45°53'41' / 15°30'33" 5 Črešnjice 30a, Avgust Kovač S 24 T9D2 45°54'51' / 15°30'57" 2,6 Mrtvice 27, Vili Kuhar 10 57 T10E1 45°53'46' / 15°29'33" 5 Hrastje pri Cerkljah 33a, Leopold Jerele SSW 26 T10C1 45°55'13' / 15°30'04" 2,3 Brege 17a, Smiljana Jurečič 11 25 T11D2 45°55'09' / 15°29'54" 2,62 Brege 52, Franc Skofljanc (met. postaja) SW 27 T11D1 45°55'05' / 15°29'10" 3,2 Drnovo 62, Fanika Bizjak 28 T11E1 45°53'50' / 15°27'27" 6,2 Veliki Podlog 56, Ivan Arh 12 29 T12C1 45°56'03' / 15°29'45" 1,57 Žadovinek 20a, Anton Dušič WSW 30 T12E1 45°54'37' / 15°24'12" 9,35 Zaloke 10, Martin Tomažin 13 31 T13C1 45°56'20' / 15°29'31" 1,87 Žadovinek 10, Marjan Pešec W 32 T13D1 45°56'16' / 15°28'24" 3,2 Leskovec, Cesta ob gaju 17, Martina Strgar 33 T13E1 45°56'27' / 15°25'07" 7,37 Drenovec 8, Ivan Zupančič 34 T13E2 45°55'42' / 15°23'30" 9,72 Raka 1, Emil Vehovar, nad vodnjakom SEZNAM DOZIMETROV TLD V OKOLICI NEK Sektor GEOGRAFSKE št. Oznaka KOORDINATE d /km Kraj in naslov 14 35 T14D1 45°56'57' / 15°28'39" 2,9 Klet Leskovec, Rostoharjeva 15a WNW 36 T14E1 45°57'34' / 15°25'10" 7,85 Kalce 4, Franc Tomažin 37 T14E2 45°57'51' / 15°23'51" 9,72 Veliki trn 6, Janc 15 38 T15C1 45°57'03' / 15°30'04" 1,9 Krško, Ob Potočnici NW 39 T15B1 45°56'35' / 15°30'17" 1 Vrbina 2, Milka Filej 40 T15D1 45°57'54' / 15°29'02" 4,37 Krško, Bohoričeva 5 41 T15D2 45°57'33' / 15°28'59" 3,12 Trška gora, vinograd ob cesti, desno 42 T15D3 45°57'22' / 15°29'23" 2,81 Krško, Ribiška 3, Emil Gelb 43 T15E1 45°59'11' / 15°28'03" 6,6 Gunte 6 44 T15F1 46°00'36' / 15°25'40" 10,5 Presladol 74, Jane Radej 16 45 T16B1 45°56'52' / 15°30'22" 1,3 Vrbina, Hladilnica Evrosad NNW 46 T16C1 45°57'05" / 15°30'14" 1,9 Krško, Cesta 4. julija 112, Ljudmila Kocjan 47 T16D1 45°57'49' / 15°29'49" 3,12 Krško, STemiška 29b, S. Valentinčič 48 T16D2 45°58'32' / 15°29'22" 4,55 Sremič 13, Topolovšek 49 T16D3 45°57'41' / 15°29'45" 2,9 Krško, Stritarjeva 5, Martin Založnik 50 T16E1 46°00'19' / 15°28'41" 8,1 Senovo, Titova 2, Antonija Hodnik DOZIMETRI RAZPOREJENI NA OGRAJI NEK št. Oznaka Smer Geografske koordinate Kraj postavitve 51 T6A1 ESE 45°56'13" / 15°31'08" sredina ograje 52 T8A1 SE 45°56'11" / 15°31'00" hladilni stolpi 53 T11A1 SW 45°56'15" / 15°30'51" vhod bistvene vode 54 T13A1 W 45°56'18" / 15°30'47" zahodna stran ograje 55 T3A1 NE 45°56'23" / 15°31'03" vratarnica 56 T15A1 NNW 45°56'23" / 15°30'52" severna ograja zahodno od stikalne postaje 65 T2A1 WSW 45°56'17" / 15°30'47" zahodna stran ograje levo od 54 66 T1A1 W 45°56'19" / 15°30'47" zahodna stran ograje desno od 54 67 T2A2 NNE 45°56'25" / 15°31'02" severna ograja ob stikalni postaji 00 Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija Krajevna porazdelitev doz zunanjega sevanja H*(10) v posameznih obdobjih (mSv) v letu 2012 Obdobje od . 1. 2012 od 1. 7. 2012 Letna od 1 1. 2012 od 1. 7. 2012 Letn a od 1 1. 2012 od 1. 7. 2012 Le tn a od 1 1. 2012 od 1. 7. 2012 Letna od . 1. 2012 od 1. 7. 2012 Le tn a ekspozicije do . 7. 2012 do 1. 1. 2013 doz a do 1 7. 2012 do 1. 1. 2013 doz a do 1 7. 2012 do 1. 1. 2013 doz a do 1 7. 2012 do 1. 1. 2013 doz a do . 7. 2012 do 1. 1. 2013 doz a Pas (km) ograja znotraj NEK do 1,5 km 1,5 km do 5,0 km 5,0 km do 10,0 km Povprečj po sektorjih št. št. št . št. N 1 60 0,397 0,404 0,801 1 0,361 0,375 0,736 2 0,435 0,444 0,879 0,397 0,408 0,805 NNE 2 67 0,279 0,288 0,568 3 4 0,382 0,515 0,406 0,521 0,787 1,036 5 0,382 0,399 0,780 6 0,468 0,515 0,983 0,437 0,460 0,897 NE 3 55 0,292 0,306 0,599 61 0,446 0,457 0,903 7 8 0,378 0,350 0,402 0,394 0,780 0,744 0,391 0,418 0,809 ENE 4 9 0,353 0,390 0,743 62 0,440 0,460 0,899 10 1 1 0,456 0,402 0,479 0,442 0,935 0,844 0,412 0,443 0,855 E 5 12 0,441 0,481 0,922 13 14 0,384 0,328 0,417 0,404 0,802 0,732 15 0,373 0,392 0,765 0,382 0,423 0,805 ESE 6 51 0,276 0,285 0,561 16 0,378 0,383 0,761 63 0,374 0,409 0,782 17 18 19 0,323 0,391 0,445 0,371 0,395 0,456 0,694 0,786 0,902 0,382 0,403 0,785 SE 7 59 0,368 0,402 0,770 20 21 0,434 0,334 0,435 0,367 0,869 0,701 0,379 0,401 0,780 SSE 8 52 0,242 0,266 0,508 22 0,362 0,380 0,742 58 0,431 0,493 0,924 0,396 0,436 0,833 S 9 24 0,401 0,425 0,826 23 0,441 0,472 0,913 0,421 0,449 0,870 SSW 10 26 0,405 0,421 0,826 57 0,473 0,508 0,980 0,439 0,464 0,903 SW 11 53 0,293 0,323 0,616 25 27 0,349 0,384 0,372 0,405 0,721 0,790 28 0,394 0,421 0,814 0,376 0,399 0,775 WSW 12 65 0,294 0,305 0,599 29 0,349 0,393 0,742 30 0,365 0,390 0,755 0,357 0,391 0,749 W 13 54 0,290 0,298 0,589 31 0,369 0,390 0,760 33 0,403 0,451 0,854 0,380 0,409 0,789 66 0,303 0,307 0,611 32 0,396 0,398 0,795 34 0,351 0,395 0,747 WNW 14 35 0,452 0,457 0,910 36 37 0,407 0,416 0,417 0,435 0,824 0,851 0,425 0,436 0,861 NW 15 56 0,279 0,294 0,573 39 0,374 0,391 0,765 38 40 41 42 0,372 0,284 0,346 0,296 0,391 0,316 0,356 0,321 0,764 0,600 0,702 0,617 43 44 0,436 0,319 0,462 0,327 0,898 0,646 0,347 0,366 0,713 NNW 16 45 0,315 0,332 0,646 46 47 48 49 0,435 0,424 0,468 0,377 0,433 0,465 0,489 0,414 0,869 0,889 0,957 0,791 50 0,339 0,370 0,709 0,393 0,417 0,810 Povprečje po (9) 0,283 0,297 0,580 (8) 0,394 0,413 0,808 (25) 0,382 0,406 0,788 (24) 0,398 0,426 0,825 (57) 0,391 0,416 0,806 pasovih ± 0,018 0,016 0,033 ± 0,061 0,060 0,119 ± 0,046 0,042 0,086 ± 0,046 0,048 0,093 ± 0,048 0,047 0,094 Ljubljana št. 64 0,390 0,402 0,792 št. - številka merilnega mesta (glej tabelo T - 53/a) ( ) - število merilnih mest upoštevanih v povprečju posameznega pasu ± - pomeni standardno deviacijo porazdelitve doz v pasu 8. DOZA ZUNANJEGA SEVANJA - TL-DOZIMETRI • Slovenija Povprečna mesečna doza H*(10) (mSv/mesec) za 6-mesečni obdobji in povprečna mesečna doza H*(10) (mSv/mesec) v letu 2012 Obdobje ekspozicije od do . 1. 2012 od 1. 7. 2012 . 7. 2012 do 1. 1. 2013 v 2012 od 1 do 1 1. 2012 7. 2012 od 1. 7. 2012 do 1. 1. 2013 v 2012 od do 1. 1. 2012 1. 7. 2012 od 1. 7. 2012 do 1. 1. 2013 v 2012 od 1 do 1 1. 2012 7. 2012 od 1. 7. 2012 do 1. 1. 2013 v 2012 od do . 1. 2012 . 7. 2012 od 1. 7. 2012 do 1. 1. 2013 v 2012 Pas (km) ograja znotraj NEK do 1,5 km 1,5 km do 5,0 km 5,0 km do 10,0 km Povprečje po sektorjih št. št. št. št. N 1 60 0,066 0,067 0,067 1 0,060 0,062 0,061 2 0,073 0,073 0,073 0,066 0,067 0,067 NNE 2 67 0,047 0,048 0,047 3 4 0,064 0,086 0,067 0,086 0,066 0,086 5 0,064 0,066 0,065 6 0,078 0,085 0,082 0,073 0,076 0,075 NE 3 55 0,049 0,051 0,050 61 0,075 0,076 0,075 7 8 0,063 0,058 0,066 0,065 0,065 0,062 0,065 0,069 0,067 ENE 4 9 0,059 0,064 0,062 62 0,073 0,076 0,075 10 11 0,076 0,067 0,079 0,073 0,078 0,070 0,069 0,073 0,071 E 5 12 0,074 0,080 0,077 13 14 0,064 0,055 0,069 0,067 0,067 0,061 15 0,062 0,065 0,064 0,064 0,070 0,067 ESE 6 51 0,046 0,047 0,047 16 0,063 0,063 0,063 63 0,062 0,068 0,065 17 18 19 0,054 0,065 0,074 0,061 0,065 0,075 0,058 0,066 0,075 0,064 0,067 0,065 SE 7 59 0,062 0,066 0,064 20 21 0,073 0,056 0,072 0,061 0,072 0,058 0,064 0,066 0,065 SSE 8 52 0,040 0,044 0,042 22 0,060 0,063 0,062 58 0,072 0,081 0,077 0,066 0,072 0,069 S 9 24 0,067 0,070 0,069 23 0,074 0,078 0,076 0,070 0,074 0,072 SSW 10 26 0,068 0,070 0,069 57 0,079 0,084 0,082 0,073 0,077 0,075 SW 11 53 0,049 0,053 0,051 25 27 0,058 0,064 0,061 0,067 0,060 0,066 28 0,066 0,070 0,068 0,063 0,066 0,065 WSW 12 65 0,049 0,050 0,050 29 0,058 0,065 0,062 30 0,061 0,064 0,063 0,060 0,065 0,062 W 13 54 0,048 0,049 0,049 31 0,062 0,064 0,063 33 0,067 0,075 0,071 0,063 0,068 0,066 66 0,051 0,051 0,051 32 0,066 0,066 0,066 34 0,059 0,065 0,062 WNW 14 35 0,076 0,076 0,076 36 37 0,068 0,070 0,069 0,072 0,069 0,071 0,071 0,072 0,072 NW 15 56 0,047 0,049 0,048 39 0,062 0,065 0,064 38 40 41 42 0,062 0,047 0,058 0,050 0,065 0,052 0,059 0,053 0,064 0,050 0,059 0,051 43 44 0,073 0,053 0,076 0,054 0,075 0,054 0,058 0,061 0,059 NNW 16 45 0,053 0,055 0,054 46 47 48 49 0,073 0,071 0,078 0,063 0,072 0,077 0,081 0,068 0,072 0,074 0,080 0,066 50 0,057 0,061 0,059 0,066 0,069 0,068 Povprečje po (9) 0,047 0,049 0,048 (8) 0,066 0,068 0,067 (25) 0,064 0,067 0,066 (24) 0,067 0,070 0,069 (57) 0,065 0,069 0,067 pasovih ± 0,003 0,003 0,003 ± 0,010 0,010 0,010 ± 0,008 0,007 0,007 ± 0,008 0,008 0,008 ± 0,008 0,008 0,008 Ljubljana št. 64 0,065 0,067 0,066 št. - številka merilnega mesta (glej tabelo T - 53/a) ( ) - število merilnih mest, upoštevanih v povprečju posameznega pasu ± - pomeni standardno deviacijo porazdelitve doz v pasu Št. KRAJ GPS-KOORDINATE 1 KOČEVJE 45°38'47" / 14°51'02" 2 DVOR PRI ŽUŽEMBERKU 45°48'30" / 14°57'42" 3 DOBLIČE (ČRNOMELJ) 45°33'36" / 15°08'46" 4 DRASIČI (METLIKA) 45°39'55" / 15°22'34" 5 NOVO MESTO 45°48'07" / 15°10'39" 6 MOKRONOG 45°56'29" / 15°09'01" 7 LISCA 46°04'04" / 15°17'06" 8 CELJE 46°14'11" / 15°13'34" 9 ROGAŠKA SLATINA 46°14'40" / 15°37'41" 10 SLOVENSKE KONJICE 46°20'42" / 15°25'03" 11 ROGLA 46°26'45" / 15°19'22" 12 MARIBOR 46°32'22" / 15°38'42" 13 PTUJ 46°25'48" / 15°52'58" 14 JERUZALEM (ORMOŽ) 46°28'34" / 16°11'15" 15 LENDAVA 46°33'25" / 16°28'20" 16 MURSKA SOBOTA (RAKIČAN) 46°39'08" / 16°11'29" 17 VELIKI DOLENCI (ŠALOVCI) 46°50'12" / 16°17'16" 18 GORNJA RADGONA 46°40'52" / 15°59'44" 19 SVEČINA (PLAČ) 46°39'49" / 15°35'29" 20 RIBNICA NA POHORJU 46°32'30" / 15°17'30" 21 KOTLJE 46°31'17" / 14°58'54" 22 VELENJE 46°21'51" / 15°07'11" 23 NAZARJE (MOZIRJE) 46°19'23" / 14°56'58" 24 LUČE OB SAVINJI 46°21'15" / 14°44'48" 25 VAČE 46°07'06" /14°50'23" 26 LJUBLJANA - BEŽIGRAD (ARSO) 46°03'58" / 14°30'46" 27 BRNIK - AERODROM 46°13'39" / 14°27'40" 28 JEZERSKO (ZGORNJE JEZERSKO) 46°23'53" / 14°30'14" 29 PODLJUBELJ 46°23'58" / 14°17'03" 30 HLEBCE (LESCE) 46°21'55" / 14°10'28" 31 PLANINA POD GOLICO 46°28'03" / 14°03'09" 32 ZDENSKA VAS 45°51'28" / 14°42'27" 33 RATEČE 46°29'49" / 13°42'46" 34 TRENTA 46°22'56" / 13°45'13" 35 LOG POD MANGARTOM 46°24'25" / 13°36'10" 36 BOVEC 46°20'05" / 13°32'55" 37 TOLMIN 46°10'46" / 13°43'54" 38 BILJE (NOVA GORICA) 45°53'46" / 13°37'28" 39 VEDRIJAN (KOJSKO) 46°00'50" / 13°32'29" 40 LOKEV PRI LIPICI 45°39'51" / 13°55'21" 41 PORTOROŽ - AERODROM 45°28'29" / 13°37'01" 42 KOSEZE (ILIRSKA BISTRICA) 45°33'11" / 14°14'05" 43 ZALOG (POSTOJNA) 45°45'57" / 14°11'35" 44 NOVA VAS NA BLOKAH 45°46'23" / 14°30'34 " 45 VRHNIKA 45°57'42" / 14°16'26" 46 VOJSKO 46°01'31" / 13°54'09" 47 SORICA 46°13'19" / 14°01'41" 48 STARA FUŽINA 46°17'21" / 13°53'36" 49 JELENJA VAS (ISKRBA, KOČEVSKA REKA) 45°33'40" / 14°51'28" 50 KREDARICA 46°22'59" / 13°50'59" 00 Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija 00 Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija St. TLD Mesto postavitve Izmerjena doza H*(10) (mSv) v obdobju od do 1. 1. 2012 1. 7. 2012 od do 1. 7. 2012 1. 1. 2013 Letna doza H*(10) (mSv) Povprečna mesečna doza H*(10) (mSv) v obdobju od do 1. 1. 2012 1. 7. 2012 od do 1. 7. 2012 1. 1. 2013 Povprečna mesečna doza H*(10) (mSv) KO CEVJE DVOR PRI ŽUŽEMBERKU dobliče Črnomelj DRAŠIČI METLIKA NOVO MESTO MOKRONOG LISCA CELJE ROGAŠKA SLATINA SLOVENSKE KONJICE ROGLA MARIBOR PTUJ JERUZALEM ORMOŽ LENDAVA MURSKA SOBOTA VELIKI DOLENCI GORNJA RADGONA SVEČINA PLAČ RIBNICA NA POHORJU KOTLJE VELENJE NAZARJE MOZIRJE LUČE OB SAVINJI VAČE LJUBLJANA BEŽIGRAD BRNIK AERODROM JEZERSKO PODLJUBELJ HLEBCE LESCE PLANINA POD GOLICO ZDENSKA VAS RATEČE TRENTA LOG POD MANGARTOM BOVEC TOLMIN BILJE NOVA GORICA VEDRIJAN KOJSKO LOKEV PRI LIPICI SEČOVLJE AERODROM KOSEZE IL. BISTRICA ZALOG POSTOJNA NOVA VAS NA BLOKAH VRHNIKA VOJSKO SORICA STARA FUŽINA JELENJA VAS ISKRBA KREDARICA 0,463 0,475 0,576 0,408 0,324 0,455 0,362 0,415 0,392 0,387 0,495 0,393 0,468 0,409 0,415 0,364 0,430 0,371 0,465 0,412 0,469 0,418 0,433 0,423 0,421 0,406 0,496 0,490 0,383 0,467 0,462 0,457 0,446 0,327 0,473 0,311 0,372 0,309 0,466 0,513 0,340 0,379 0,410 0,524 0,610 0,429 0,375 0,298 0,686 0,346 ± 0,071 ± 0,073 0,089 0,063 0,050 0,070 0,056 0,064 0,060 0,060 ± 0,076 ± 0,061 ± 0,072 ± 0,063 ± 0,064 ± 0,056 ± 0,066 ± 0,057 ± 0,072 ± 0,063 ± 0,072 ± 0,064 ± 0,067 ± 0,065 0,065 0,063 0,076 0,076 0,059 ± ± ± ± ± ± 0,072 ± 0,071 ± 0,070 ± 0,069 ± 0,050 ± 0,073 ± 0,048 ± 0,057 ± 0,048 ± 0,072 ± 0,079 ± 0,052 0,058 0,063 0,081 0,094 0,066 0,058 0,046 ± 0,106 ± 0,053 0,492 0,502 0,589 0,453 0,356 0,489 0,378 0,442 0,420 0,439 0,546 0,394 0,465 0,443 0,454 0,388 0,465 0,384 0,494 0,443 0,496 0,441 0,439 0,452 0,442 0,443 0,531 0,531 0,410 0,482 0,505 0,487 0,473 0,316 0,499 0,356 0,386 0,338 0,435 0,530 0,346 0,411 0,444 0,557 0,655 0,461 0,352 0,312 0,696 0,382 ± 0,076 ± 0,077 ± 0,091 ± 0,070 ± 0,055 ± 0,075 0,058 0,068 0,065 0,068 0,084 0,061 0,072 0,068 0,070 0,060 ± 0,072 ± 0,068 ± 0,076 0,068 0,068 0,070 0,068 0,068 0,082 0,082 0,063 ± 0,074 ± 0,078 ± 0,075 ± 0,073 ± 0,049 ± 0,077 ± 0,055 ± 0,059 ± 0,052 ± 0,067 ± 0,082 ± 0,053 ± 0,063 0,068 0,086 0,101 0,071 0,054 0,048 0,107 0,059 0,955 0,977 1,165 0,861 0,680 0,944 0,740 0,857 0,813 0,827 1,041 0,787 0,933 0,852 0,869 0,752 0,895 0,755 0,959 0,855 0,965 0,859 0,872 0,874 0,864 0,850 1,027 1,021 0,793 0,949 0,967 0,943 0,919 0,643 0,972 0,667 0,758 0,647 0,901 1,043 0,686 0,790 0,855 1,081 1,265 0,891 0,727 0,610 1,381 0,728 0,104 0,106 0,127 0,094 0,074 0,103 0,081 0,093 0,089 0,090 0,114 0,086 0,102 0,093 0,095 0,082 0,098 0,082 0,104 0,093 0,105 0,094 0,095 0,095 0,094 0,093 0,112 0,111 0,086 0,103 0,105 0,103 0,100 0,070 0,106 0,073 0,083 0,071 0,098 0,114 0,075 0,086 0,093 0,118 0,138 0,097 0,079 0,066 0,150 0,079 0,077 0,079 0,096 0,068 0,054 0,076 0,061 0,069 0,066 0,065 0,083 0,066 0,078 0,068 0,069 0,061 0,072 0,062 0,078 0,069 0,078 0,070 0,072 0,071 0,070 0,068 0,083 0,082 0,064 0,078 0,077 0,076 0,075 0,055 0,079 0,052 0,062 0,052 0,078 0,086 0,057 0,063 0,069 0,088 0,102 0,072 0,063 0,050 0,115 0,058 ± 0,012 ± 0,012 ± 0,015 ± 0,010 ± 0,008 ± 0,012 0,009 0,011 0,010 0,010 0,013 0,010 0,012 0,011 0,011 0,009 0,011 0,010 ± 0,012 ± 0,011 ± 0,012 ± ± ± ± ± 0,011 0,011 0,011 0,011 0,010 ± 0,013 ± 0,013 ± 0,010 ± 0,012 ± 0,012 ± 0,012 ± 0,011 ± 0,008 ± 0,012 ± 0,008 ± 0,010 ± 0,008 ± 0,012 ± 0,013 ± 0,009 ± 0,010 0,011 0,013 0,016 0,011 0,010 0,008 0,018 0,009 0,081 0,083 0,097 0,075 0,059 0,081 0,062 0,073 0,069 0,073 0,090 0,065 0,077 0,073 0,075 0,064 0,077 0,063 0,082 0,073 0,082 0,073 0,073 0,075 0,073 0,073 0,088 0,088 0,068 0,080 0,084 0,080 0,078 0,052 0,082 0,059 0,064 0,056 0,072 0,088 0,057 0,068 0,073 0,092 0,108 0,076 0,058 0,052 0,115 0,063 ± 0,013 ± 0,013 ± 0,015 ± 0,012 ± 0,009 ± 0,012 0,010 0,011 0,011 0,011 0,014 0,010 ± 0,012 ± 0,011 ± 0,012 ± 0,010 ± 0,012 ± 0,010 ± 0,013 ± 0,011 ± 0,013 ± 0,011 ± 0,011 ± 0,011 0,011 0,011 0,014 0,014 0,010 0,012 0,013 0,012 0,012 0,008 ± 0,013 0,009 0,010 0,009 0,011 ± 0,013 ± 0,009 ± 0,010 ± 0,011 ± 0,014 ± 0,017 ± 0,012 ± 0,009 ± 0,008 ± 0,018 ± 0,010 0,080 ± 0,081 ± 0,097 ± 0,072 ± 0,057 ± 0,079 0,062 0,071 0,068 0,069 0,087 0,066 0,078 0,071 0,072 0,063 0,075 0,063 0,080 0,071 0,080 0,072 0,073 0,073 0,072 0,071 0,086 0,085 0,066 0,079 ± 0,081 ± 0,079 ± 0,077 ± 0,054 0,081 0,056 0,063 0,054 0,075 0,087 0,057 ± 0,066 0,071 0,090 0,105 0,074 0,061 0,051 0,115 0,061 0,017 0,018 0,021 0,016 0,012 0,017 0,013 0,016 0,015 0,015 0,019 0,014 0,017 0,015 0,016 0,014 0,016 0,014 0,017 0,015 0,017 0,016 0,016 0,016 0,016 0,015 0,019 0,018 0,014 0,017 0,018 0,017 0,017 0,012 0,018 0,012 0,014 0,012 0,016 0,019 0,012 0,014 0,015 0,020 0,023 0,016 0,013 0,011 0,025 0,013 Število merilnih mest Povprečje - merilna mesta Najvišja doza Najnižja doza 0,428 0,686 0,298 50 st ± 0,075 ± 0,106 (49) ± 0,046 (48) 0,453 0,696 0,312 50 st ± 0,078 ± 0,107 (49) ± 0,048 (48) 50 0,881 ± 1,381 ± 0,610 ± 0,152 0,150 (49) 0,066 (48) 0,072 0,115 0,050 50 st ± 0,013 ± 0,018 (49) ± 0,008 (48) 0,075 0,115 0,052 50 st ± 0,013 ± 0,018 (49) ± 0,008 (48) 50 0,073 ± 0,115 ± 0,051 ± 0,016 0,025 (49) 0,011 (48) v 2012 v 2012 ± ± 0,076 (**) Meritve doze zunanjega sevanja s TL-dozimetri so opravljene na Odseku F-2. Negotovost rezultatov meritev so podane z intervalom zaupanja 95 % . Polletne doze Le tn a doz a 28. 12. 2011 - 29. 6. 2012 29. 6. 2012 - 20. 12. 2012 Vzorč. mesto H*(10) (mSv) Bistra 0,52 0,48 1,00 Breg an a 0,42 0,42 0,84 Harmica 0,51 0,50 1,01 Jastrebarsko 0,42 0,37 0,79 Klanjec 0,33 0,33 0,66 Novaki 0,38 0,38 0,76 Oroslavlje 0,48 0,46 0,94 Samobor 0,38 0,32 0,70 Zagreb (IRB) 0,47 0,43 0,90 Zaprešic 0,33 0,34 0,67 20. 12. 2012 so bili na vseh lokacijah postavljeni novi TL dozimetri. Mesečne povprečne vrednosti (nSv/h) - polurna obdelava podatkov Sistem Postaja januar Februar Marec April Maj Junij Polletno povpre čje (nSv/h) Polletna doza (mSv) vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks vrednost Sigma Min Maks vrednost Sigma Min Maks vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks NEK (Gamma) Brege 72 ± 4 63 90 68 ± 4 58 79 72 ± 4 63 102 75 ± 14 63 299 78 ± 36 54 534 70,8 ± 2,3 0,32 ± 0,01 NEK (Gamma) Gornji Lenart 86 ± 88 68 2320 73 ± 5 61 84 80 ± 4 68 118 83 ± 6 71 120 111 ± 41 70 406 114 ± 10 97 180 81,2 ± 2,7 0,37 ± 0,01 NEK (Gamma) Krško 83 ± 4 73 97 78 ± 4 66 91 82 ± 4 72 104 84 ± 4 74 106 83 ± 5 74 111 83 ± 7 72 126 82,0 ± 1,8 0,37 ± 0,01 NEK (Gamma) Leskovec 80 ± 4 69 94 75 ± 4 65 88 78 ± 4 68 105 80 ± 4 68 105 80 ± 5 71 105 80 ± 6 70 124 78,6 ± 1,8 0,35 ± 0,01 NEK (Gamma) Libna 58 ± 3 48 72 56 ± 3 47 65 57 ± 3 48 68 58 ± 3 49 72 57 ± 4 48 85 57 ± 4 50 89 57,2 ± 1,3 0,26 ± 0,01 NEK (Gamma) Pesje 79 ± 3 70 89 78 ± 3 68 87 78 ± 3 69 89 83 ± 4 72 96 83 ± 3 73 95 83 ± 4 74 100 80,3 ± 1,3 0,36 ± 0,01 NEK (Gamma) Skopice 82 ± 4 71 101 74 ± 5 58 91 82 ± 4 72 110 82 ± 5 69 112 82 ± 5 72 113 82 ± 6 73 122 80,8 ± 1,9 0,36 ± 0,01 NEK (Gamma) Spodnji Stari Grad 72 ± 4 62 86 66 ± 4 52 79 71 ± 4 60 100 72 ± 5 63 104 72 ± 5 60 106 73 ± 7 61 122 70,6 ± 1,9 0,32 ± 0,01 NEK (Gamma) Vihre 80 ± 4 69 97 76 ± 4 66 89 79 ± 4 68 90 80 ± 4 69 100 79 ± 4 70 101 80 ± 5 69 111 78,9 ± 1,7 0,36 ± 0,01 NEK (Gamma-met eo) Brežice 83 ± 4 72 108 74 ± 6 59 89 82 ± 4 71 113 83 ± 6 71 120 83 ± 5 72 126 83 ± 6 73 128 81,7 ± 2,0 0,37 ± 0,01 NEK (Gamma-met eo) Cerklje 86 ± 5 74 121 78 ± 6 62 96 86 ± 5 75 106 86 ± 6 72 127 87 ± 6 75 136 88 ± 8 74 138 85,1 ± 2,4 0,38 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Krško NEK 76 ± 4 66 95 71 ± 4 61 84 75 ± 4 67 94 74 ± 5 63 101 73 ± 4 64 99 73 ± 6 62 120 73,7 ± 1,8 0,33 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Krško Videm 64 ± 4 52 89 60 ± 4 50 74 62 ± 4 51 91 64 ± 6 55 102 64 ± 6 54 110 65 ± 8 52 133 62,6 ± 2,0 0,28 ± 0,01 Sistem Postaja Julij Avgust September Oktober November december Letno povpre čje (nSv/h) Letna doza (mSv) NEK (Gamma) Brege 76 ± 3 67 84 77 ± 3 68 86 77 ± 3 69 103 77 ± 4 61 85 74,8 ± 1,3 0,66 ± 0,01 NEK (Gamma) Gornji Lenart 120 ± 8 104 180 126 ± 9 108 207 116 ± 16 95 222 112 ± 13 90 208 110 ± 9 93 169 108 ± 9 85 157 91,8 ± 2,2 0,80 ± 0,02 NEK (Gamma) Krško 84 ± 4 74 111 86 ± 5 76 138 91 ± 11 73 139 105 ± 10 85 169 103 ± 8 87 153 101 ± 7 82 146 84,8 ± 1,5 0,74 ± 0,01 NEK (Gamma) Leskovec 83 ± 5 72 110 101 ± 10 75 175 97 ± 12 80 197 96 ± 10 79 159 95 ± 7 79 128 94 ± 7 76 139 81,8 ± 1,5 0,72 ± 0,01 NEK (Gamma) Libna 54 ± 14 0 80 85 ± 15 53 148 88 ± 9 74 146 87 ± 8 73 130 85 ± 7 69 115 85 ± 6 70 113 60,7 ± 1,2 0,53 ± 0,01 NEK (Gamma) Pesje 83 ± 3 72 93 84 ± 3 74 98 83 ± 4 73 105 91 ± 15 74 150 112 ± 6 98 135 112 ± 5 97 130 83,6 ± 1,0 0,73 ± 0,01 NEK (Gamma) Skopice 106 ± 17 75 162 123 ± 10 107 205 117 ± 14 94 216 118 ± 11 94 187 115 ± 9 98 164 112 ± 9 88 171 86,4 ± 1,8 0,76 ± 0,02 NEK (Gamma) Spodnji Stari Grad 74 ± 5 61 104 77 ± 6 65 129 73 ± 10 62 141 84 ± 22 61 200 111 ± 9 94 162 110 ± 8 90 164 74,3 ± 1,6 0,65 ± 0,01 NEK (Gamma) Vihre 80 ± 4 68 96 82 ± 4 72 106 86 ± 9 70 116 98 ± 8 81 153 98 ± 6 82 130 98 ± 6 80 127 82,0 ± 1,3 0,72 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Brežice 85 ± 5 73 124 88 ± 6 75 141 85 ± 12 72 161 85 ± 9 73 143 84 ± 6 71 122 82 ± 7 60 131 82,9 ± 1,6 0,73 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Cerklje 90 ± 6 78 138 94 ± 8 79 164 89 ± 12 73 179 88 ± 11 76 175 87 ± 8 75 140 85 ± 7 68 129 86,4 ± 1,9 0,76 ± 0,02 NEK (Gamma-meteo) Krško NEK 74 ± 5 62 105 76 ± 5 65 124 73 ± 9 62 142 74 ± 7 61 120 72 ± 6 63 110 73 ± 5 62 107 73,8 ± 1,4 0,65 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Krško Videm 64 ± 6 54 110 66 ± 7 56 138 66 ± 14 54 163 67 ± 12 54 152 66 ± 9 55 134 66 ± 7 52 115 63,4 ± 1,7 0,56 ± 0,01 Podatki o kontinuirnih meritvah hitrosti doz so povzeti s spletnega portala www.radioaktivnost.si, ki ga vodi URSJV, Ministrstvo za okolje in prostor. Mesečne povprečne vrednosti (nSv/h) - polurna obdelava podatkov Polletno povprečje (nSv/h) Polletna doza (mSv) januar Februar Marec APril Maj Junij Sistem Postaja vrednost Sigma M„ Maks Povprečna vrednost Sigma M„ Maks vrednost Sigma M*" Maks vrednost Sigma Min Maks vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks MZO Borl 76 ± 5 62 96 72 ± 5 59 87 74 ± 4 62 87 77 ± 5 64 107 76 ± 6 63 115 76 ± 5 65 106 75,0 ± 2,0 0,34 ± 0,01 MZO Brinje 110 ± 7 89 161 107 ± 6 89 141 107 ± 6 90 133 109 ± 8 94 164 108 ± 10 91 206 110 ± 10 94 180 108,2 ± 3,0 0,49 ± 0,01 MZO Brnik 125 ± 8 107 181 117 ± 9 96 190 122 ± 6 102 150 119 ± 9 98 171 119 ± 10 100 214 119 ± 10 100 190 120,7 ± 3,4 0,54 ± 0,02 MZO Celje 89 ± 5 75 113 86 ± 5 72 101 87 ± 5 71 101 88 ± 6 75 127 88 ± 7 68 145 88 ± 6 74 124 87,6 ± 2,3 0,40 ± 0,01 MZO Dolenje 80 ± 5 68 106 80 ± 5 66 100 81 ± 5 68 103 82 ± 6 64 115 81 ± 6 69 128 82 ± 5 69 110 80,9 ± 2,2 0,37 ± 0,01 MZO Dvor 97 ± 6 82 140 92 ± 6 77 153 95 ± 5 81 114 97 ± 6 82 124 96 ± 9 78 193 95 ± 6 81 134 95,2 ± 2,5 0,43 ± 0,01 MZO Gačnik 119 ± 5 104 138 108 ± 8 89 149 120 ± 6 101 139 121 ± 8 104 167 119 ± 11 100 200 119 ± 8 99 166 118,1 ± 2,9 0,53 ± 0,01 MZO Gornja Radgona 105 ± 5 93 130 101 ± 5 88 117 103 ± 5 88 116 107 ± 6 94 131 105 ± 7 90 163 105 ± 6 93 139 104,1 ± 2,3 0,47 ± 0,01 MZO Hrastje 82 ± 6 69 125 79 ± 6 68 121 80 ± 6 66 114 82 ± 7 69 122 81 ± 8 68 145 81 ± 7 66 126 80,7 ± 2,7 0,36 ± 0,01 MZO Hrastnik 84 ± 5 69 107 79 ± 6 63 118 81 ± 5 68 98 84 ± 6 72 113 83 ± 7 67 137 83 ± 7 68 138 82,3 ± 2,4 0,37 ± 0,01 MZO Ilirska Bistrica 108 ± 7 92 157 107 ± 7 91 162 107 ± 6 91 126 107 ± 7 90 142 107 ± 8 92 179 108 ± 6 92 128 107,4 ± 2,7 0,48 ± 0,01 MZO Iška vas 85 ± 6 69 124 81 ± 6 64 130 83 ± 5 70 104 85 ± 6 72 111 85 ± 9 67 176 85 ± 9 69 182 83,7 ± 2,6 0,38 ± 0,01 MZO Jesenice na Dolenjskem 75 ± 5 63 101 71 ± 5 55 85 73 ± 6 63 139 74 ± 6 61 117 74 ± 6 61 117 78 ± 8 63 133 73,7 ± 2,4 0,33 ± 0,01 MZO Kamnik 76 ± 5 65 105 74 ± 5 62 95 74 ± 4 60 90 74 ± 5 62 96 72 ± 5 58 104 73 ± 6 60 118 73,9 ± 2,0 0,33 ± 0,01 MZO Koper 87 ± 5 74 120 88 ± 6 75 127 88 ± 5 75 102 89 ± 6 75 114 88 ± 7 76 155 89 ± 6 75 153 88,1 ± 2,3 0,40 ± 0,01 MZO Lendava 102 ± 6 81 132 98 ± 5 82 119 101 ± 5 86 114 104 ± 7 86 152 103 ± 8 82 162 104 ± 6 88 138 101,5 ± 2,4 0,46 ± 0,01 MZO Levec 102 ± 5 89 136 92 ± 6 76 127 94 ± 5 82 116 95 ± 7 78 142 94 ± 8 79 158 94 ± 7 79 154 95,7 ± 2,5 0,43 ± 0,01 MZO Loče 100 ± 5 87 121 94 ± 6 77 135 100 ± 5 83 117 102 ± 7 86 143 101 ± 8 84 165 101 ± 6 87 133 99,5 ± 2,4 0,45 ± 0,01 MZO Mal kove c 98 ± 5 83 123 90 ± 6 73 109 96 ± 5 81 112 98 ± 6 83 134 97 ± 7 81 147 98 ± 10 81 181 96,1 ± 2,5 0,43 ± 0,01 MZO Maribor Center 88 ± 5 76 108 85 ± 5 73 108 85 ± 4 72 97 84 ± 6 72 113 83 ± 6 68 114 83 ± 5 69 115 84,8 ± 2,0 0,38 ± 0,01 MZO Maribor S livnica 98 ± 6 83 130 90 ± 7 72 125 96 ± 5 83 116 100 ± 8 84 169 100 ± 13 19 179 100 ± 8 82 162 96,7 ± 2,8 0,44 ± 0,01 MZO Muta 105 ± 6 91 140 93 ± 6 77 111 103 ± 6 90 132 106 ± 8 91 176 105 ± 10 83 201 105 ± 7 91 148 102,1 ± 2,8 0,46 ± 0,01 MZO Nazarje 90 ± 5 76 112 89 ± 5 77 117 88 ± 5 76 107 87 ± 5 73 106 85 ± 6 71 127 87 ± 6 71 116 87,9 ± 2,2 0,40 ± 0,01 MZO Nova Gorica 96 ± 6 82 123 95 ± 5 81 120 94 ± 5 81 111 96 ± 6 79 122 94 ± 7 82 147 94 ± 5 82 119 94,8 ± 2,3 0,43 ± 0,01 MZO Podbočje 98 ± 6 83 135 92 ± 6 75 115 97 ± 5 82 130 98 ± 7 81 143 97 ± 7 80 137 98 ± 9 81 155 96,5 ± 2,6 0,44 ± 0,01 MZO Podčetrtek 111 ± 7 95 145 105 ± 7 87 130 109 ± 6 92 134 102 ± 8 86 170 101 ± 9 82 157 102 ± 9 86 177 105,9 ± 3,0 0,48 ± 0,01 MZO Podrote ja 90 ± 7 73 107 83 ± 7 70 128 86 ± 6 70 105 85 ± 7 70 112 84 ± 7 70 140 84 ± 7 68 109 85,4 ± 2,8 0,39 ± 0,01 MZO Ptuj 119 ± 6 102 154 104 ± 8 85 130 115 ± 6 100 137 117 ± 8 97 207 117 ± 9 98 173 118 ± 8 100 168 115,4 ± 3,0 0,52 ± 0,01 MZO Radenci 97 ± 5 86 125 92 ± 6 79 126 96 ± 5 81 114 100 ± 6 86 134 98 ± 9 82 200 99 ± 7 84 154 96,7 ± 2,4 0,44 ± 0,01 MZO Rogla 107 ± 6 91 140 103 ± 6 84 119 115 ± 8 94 145 125 ± 7 106 151 122 ± 9 103 177 122 ± 7 108 153 114,0 ± 2,8 0,51 ± 0,01 MZO Rudno polje 110 ± 6 95 142 106 ± 6 85 129 115 ± 10 92 139 127 ± 9 101 172 126 ± 9 108 210 125 ± 8 109 177 115,5 ± 3,1 0,52 ± 0,01 MZO Solkan 69 ± 6 54 103 68 ± 5 57 96 67 ± 5 54 80 69 ± 6 58 100 68 ± 7 56 149 67 ± 6 53 120 67,9 ± 2,3 0,31 ± 0,01 MZO Suha 92 ± 6 79 121 86 ± 7 69 130 90 ± 5 78 108 93 ± 7 76 130 92 ± 8 77 161 93 ± 7 77 147 90,9 ± 2,6 0,41 ± 0,01 MZO Todraž 125 ± 7 107 168 114 ± 9 88 178 124 ± 6 104 151 125 ± 8 109 171 126 ± 9 108 218 128 ± 8 111 172 124,0 ± 3,1 0,56 ± 0,01 MZO Trbovl je 70 ± 5 58 96 67 ± 5 57 92 68 ± 5 53 80 70 ± 6 55 94 69 ± 7 56 114 69 ± 7 57 133 68,7 ± 2,3 0,31 ± 0,01 MZO Zagorje 85 ± 5 71 113 82 ± 6 69 107 83 ± 5 70 98 85 ± 6 71 111 84 ± 6 70 123 85 ± 6 68 123 84,0 ± 2,3 0,38 ± 0,01 Podatki o kontinuirnih meritvah hitrosti doz so povzeti s spletnega portala www.radioaktivnost.si, ki ga vodi URSJV, Ministrstvo za okolje in prostor. Mesečne povprečne vrednosti (nSv/h) - polurna obdelava podatkov Julij Avgust September Oktober November december Letno povpre čje (nSv/h) Letna doza (mSv Sistem Postaja vrednost S*«" M„ M-ks Povprečna vrednost Sigm, M„ Maks vrednost Sigm, Min Maks vrednost Sigm, Min Maks vrednost Sigm, Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Mak. MZO Borl 76 ± 6 60 115 78 ± 5 66 119 77 ± 8 62 138 78 ± 10 31 149 72 ± 7 48 115 73 ± 5 61 97 75,2 ± 1,6 0,66 ± 0,01 MZO Brinje 113 ± 9 94 191 119 ± 11 96 229 112 ± 15 94 235 113 ± 16 93 205 110 ± 11 93 192 108 ± 8 87 160 109,4 ± 2,5 0,96 ± 0,02 MZO Brnik 122 ± 9 104 190 130 ± 13 101 275 122 ± 16 98 264 123 ± 21 92 247 120 ± 13 98 237 117 ± 9 92 174 121,0 ± 2,8 1,06 ± 0,02 MZO Celje 88 ± 6 73 124 91 ± 8 77 144 89 ± 10 74 154 90 ± 11 75 160 89 ± 7 70 125 89 ± 6 73 123 88,1 ± 1,8 0,77 ± 0,02 MZO Dolenje 83 ± 5 65 103 84 ± 5 69 109 82 ± 7 70 133 84 ± 9 68 149 82 ± 7 68 121 83 ± 7 69 120 81,8 ± 1,6 0,72 ± 0,01 MZO Dvor 97 ± 8 82 178 100 ± 7 84 153 97 ± 10 82 169 99 ± 12 80 166 97 ± 9 79 158 97 ± 7 81 132 96,2 ± 2,0 0,84 ± 0,02 MZO Gačnik 119 ± 11 100 200 123 ± 10 104 227 118 ± 11 101 227 120 ± 15 102 249 117 ± 8 99 161 114 ± 7 91 149 117,9 ± 2,3 1,03 ± 0,02 MZO Gornja Radgona 104 ± 9 18 138 106 ± 6 94 138 105 ± 8 91 156 106 ± 9 90 164 105 ± 7 89 142 104 ± 5 87 126 104,4 ± 1,8 0,91 ± 0,02 MZO Hrastje 82 ± 8 67 154 85 ± 10 70 172 83 ± 14 68 204 85 ± 15 66 179 83 ± 10 65 168 83 ± 7 70 129 81,5 ± 2,2 0,71 ± 0,02 MZO Hrastnik 84 ± 6 68 137 86 ± 8 72 142 85 ± 12 67 186 85 ± 13 69 177 84 ± 7 69 130 84 ± 6 71 110 83,1 ± 1,9 0,73 ± 0,02 MZO Ilirska Bistrica 113 ± 6 98 164 116 ± 7 99 145 111 ± 9 95 180 109 ± 10 92 174 107 ± 10 84 170 107 ± 9 87 175 109,1 ± 2,1 0,96 ± 0,02 MZO Iška vas 85 ± 8 71 167 88 ± 11 20 178 86 ± 13 70 190 88 ± 14 70 176 86 ± 10 64 157 84 ± 8 67 124 84,3 ± 2,2 0,74 ± 0,02 MZO Jesenice na Dolenjskem 81 ± 6 65 116 83 ± 7 70 133 83 ± 12 67 165 83 ± 9 64 139 82 ± 7 68 124 82 ± 7 68 124 76,9 ± 1,9 0,67 ± 0,02 MZO Kamnik 73 ± 5 62 102 75 ± 6 60 131 73 ± 8 60 131 75 ± 10 59 125 73 ± 7 58 118 74 ± 6 58 100 73,8 ± 1,6 0,65 ± 0,01 MZO Koper 90 ± 5 78 119 92 ± 6 79 135 89 ± 8 72 144 89 ± 8 75 151 87 ± 7 72 124 88 ± 8 75 150 88,7 ± 1,8 0,78 ± 0,02 MZO Lendava 105 ± 8 89 162 108 ± 7 92 151 107 ± 10 89 179 105 ± 10 90 180 103 ± 7 90 162 100 ± 6 83 126 102,5 ± 1,9 0,90 ± 0,02 MZO Levec 96 ± 7 78 149 99 ± 10 81 177 96 ± 11 81 180 98 ± 13 80 196 95 ± 8 79 143 93 ± 7 72 130 95,7 ± 2,0 0,84 ± 0,02 MZO Loče 105 ± 7 88 147 107 ± 8 90 187 102 ± 10 85 198 103 ± 10 86 178 100 ± 6 86 139 99 ± 6 84 133 100,5 ± 1,9 0,88 ± 0,02 MZO Malkovec 98 ± 7 84 179 101 ± 8 84 191 99 ± 13 80 195 99 ± 13 72 178 98 ± 8 83 154 97 ± 7 79 143 96,9 ± 2,0 0,85 ± 0,02 MZO Maribor Center 82 ± 6 65 113 89 ± 7 73 145 89 ± 9 74 146 89 ± 10 76 155 88 ± 6 73 119 88 ± 5 73 113 85,7 ± 1,6 0,75 ± 0,01 MZO Maribor S livnica 101 ± 10 83 172 103 ± 9 88 176 100 ± 13 83 199 102 ± 16 84 253 99 ± 9 83 175 96 ± 7 78 141 97,6 ± 2,3 0,85 ± 0,02 MZO Muta 105 ± 11 86 189 107 ± 11 88 233 105 ± 13 88 184 107 ± 14 87 212 104 ± 8 87 143 101 ± 6 83 140 102,6 ± 2,2 0,90 ± 0,02 MZO Nazarje 88 ± 6 73 118 90 ± 8 74 152 85 ± 8 71 144 86 ± 8 66 135 83 ± 6 65 113 85 ± 5 71 102 87,1 ± 1,7 0,76 ± 0,01 MZO Nova Gorica 95 ± 6 82 128 97 ± 6 83 124 96 ± 8 78 159 97 ± 9 79 172 96 ± 7 79 144 97 ± 6 84 126 95,4 ± 1,7 0,84 ± 0,02 MZO Podbočje 98 ± 7 83 145 102 ± 9 82 171 100 ± 13 81 216 100 ± 11 78 172 98 ± 8 81 147 98 ± 8 78 156 97,3 ± 2,1 0,85 ± 0,02 MZO Podčetrtek 104 ± 8 87 154 108 ± 9 87 177 103 ± 13 82 188 103 ± 12 84 192 101 ± 9 86 172 99 ± 7 77 151 104,6 ± 2,3 0,92 ± 0,02 MZO Podroteja 85 ± 7 70 117 87 ± 7 71 141 87 ± 9 70 135 87 ± 10 70 151 86 ± 10 70 144 86 ± 8 68 121 85,7 ± 2,1 0,75 ± 0,02 MZO Ptuj 121 ± 10 98 181 127 ± 8 110 190 120 ± 13 102 228 119 ± 14 99 215 115 ± 8 99 165 111 ± 7 92 137 116,4 ± 2,3 1,02 ± 0,02 MZO Radenci 99 ± 9 82 156 101 ± 6 88 150 100 ± 11 86 174 101 ± 11 84 194 99 ± 8 83 153 97 ± 5 83 123 97,7 ± 1,9 0,86 ± 0,02 MZO Rogla 122 ± 7 106 163 124 ± 8 106 188 124 ± 11 107 207 125 ± 13 103 203 124 ± 9 105 165 117 ± 7 99 146 117,2 ± 2,2 1,03 ± 0,02 MZO Rudno polje 126 ± 12 107 218 126 ± 9 110 216 127 ± 13 105 242 127 ± 12 109 200 126 ± 12 96 193 112 ± 8 95 159 117,8 ± 2,5 1,03 ± 0,02 MZO Solkan 67 ± 5 54 105 68 ± 5 55 90 69 ± 8 56 140 71 ± 11 58 155 70 ± 8 56 115 72 ± 8 57 116 68,3 ± 1,8 0,60 ± 0,02 MZO Suha 93 ± 7 77 142 96 ± 8 78 186 93 ± 10 79 168 95 ± 13 74 197 95 ± 10 78 148 93 ± 7 75 131 92,0 ± 2,1 0,81 ± 0,02 MZO Todraž 131 ± 8 109 172 134 ± 9 111 209 130 ± 11 111 209 130 ± 15 111 224 130 ± 12 110 202 125 ± 10 96 185 126,2 ± 2,5 1,11 ± 0,02 MZO Trbovlje 69 ± 7 56 129 72 ± 8 59 126 71 ± 11 58 150 73 ± 14 56 173 70 ± 8 55 116 71 ± 6 59 98 69,4 ± 1,9 0,61 ± 0,02 MZO Zagorje 85 ± 7 70 129 87 ± 7 73 143 85 ± 9 69 146 87 ± 11 68 170 85 ± 6 71 113 85 ± 6 71 106 84,6 ± 1,8 0,74 ± 0,02 Podatki o kontinuirnih meritvah hitrosti doz so povzeti s spletnega portala www.radioaktivnost.si, ki ga vodi URSJV, Ministrstvo za okolje in prostor. Mesečne povprečne vrednosti (nSv/h) - polurna obdelava podatkov Sistem Postaja januar Februar Marec April Maj Junij Polletno povpre čje (nSv/h) Polletna doza (mSv) vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks vrednost Sigma Min Maks vrednost Sigma Min Maks vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks ARSO Bovec 95 ± 7 81 148 95 ± 6 81 126 93 ± 5 79 128 99 ± 11 77 161 95 ± 10 81 180 95 ± 8 80 159 94,6 ± 2,9 0,43 ± 0,01 ARSO Dobliče 111 ± 7 92 140 122 ± 12 98 162 139 ± 9 116 169 136 ± 9 116 193 136 ± 10 114 181 138 ± 10 97 176 128,4 ± 3,7 0,58 ± 0,02 ARSO Kočevje 171 ± 11 138 207 141 ± 13 107 197 165 ± 13 130 205 170 ± 10 145 216 169 ± 12 146 281 172 ± 11 147 212 166,0 ± 4,7 0,75 ± 0,02 ARSO Kredarica 130 ± 17 64 156 136 ± 8 112 159 127 ± 7 106 155 135 ± 8 108 165 134 ± 8 115 173 132 ± 8 114 165 132,4 ± 3,4 0,60 ± 0,02 ARSO Krvavec 83 ± 4 71 104 83 ± 4 70 96 87 ± 6 73 106 93 ± 6 76 115 95 ± 5 84 138 95 ± 6 82 131 87,8 ± 2,0 0,40 ± 0,01 ARSO Lesce 97 ± 6 83 127 98 ± 6 84 124 95 ± 5 82 132 98 ± 8 84 146 97 ± 10 81 176 98 ± 9 82 148 96,8 ± 2,7 0,44 ± 0,01 ARSO Lisca 107 ± 6 87 140 90 ± 9 70 116 103 ± 7 83 127 108 ± 7 92 156 107 ± 8 92 151 106 ± 8 90 185 104,4 ± 3,0 0,47 ± 0,01 ARSO Ljubljana Bežigrad 113 ± 7 96 157 110 ± 6 95 162 111 ± 6 90 143 113 ± 8 95 155 113 ± 10 98 194 114 ± 9 94 166 111,9 ± 3,0 0,50 ± 0,01 ARSO Maribor Tabor 113 ± 5 100 141 104 ± 7 86 134 113 ± 6 96 129 116 ± 8 100 175 115 ± 10 94 181 115 ± 7 98 170 112,4 ± 2,7 0,51 ± 0,01 ARSO Murska Sobota Rakičan 100 ± 5 88 129 97 ± 5 81 111 100 ± 5 87 117 103 ± 7 84 142 102 ± 9 86 170 102 ± 7 88 159 100,0 ± 2,4 0,45 ± 0,01 ARSO Nova Gorica Bilje 70 ± 4 59 99 68 ± 4 61 94 69 ± 3 60 80 70 ± 6 59 108 69 ± 6 59 134 69 ± 5 59 106 69,1 ± 1,7 0,31 ± 0,01 ARSO Novo mesto 68 ± 5 55 90 62 ± 5 51 76 64 ± 5 54 77 65 ± 4 54 90 65 ± 6 54 96 65 ± 6 54 102 64,8 ± 2,0 0,29 ± 0,01 ARSO Sečovlje 63 ± 4 55 95 64 ± 4 52 102 64 ± 3 55 72 65 ± 4 54 85 65 ± 7 56 133 65 ± 4 56 102 64,2 ± 1,6 0,29 ± 0,01 ARSO Postojna 120 ± 9 101 163 111 ± 9 91 164 118 ± 8 99 151 118 ± 7 98 147 119 ± 10 101 181 119 ± 8 99 153 117,6 ± 3,4 0,53 ± 0,02 ARSO Rateče 87 ± 4 76 115 82 ± 5 67 103 120 ± 8 91 154 129 ± 8 110 184 127 ± 9 111 224 128 ± 8 108 177 100,0 ± 2,5 0,45 ± 0,01 ARSO Slovenj Gradec 119 ± 27 56 164 113 ± 16 61 145 131 ± 6 113 155 134 ± 7 113 172 134 ± 11 115 251 136 ± 8 115 193 132,0 ± 3,6 0,60 ± 0,02 ARSO Velenje 77 ± 4 67 102 75 ± 4 65 101 76 ± 4 66 90 105 ± 13 72 154 110 ± 10 93 199 109 ± 7 96 163 81,3 ± 2,1 0,37 ± 0,01 EIMV Vnajnarje 116 ± 4 107 127 117 ± 4 103 131 120 ± 5 106 146 122 ± 8 111 155 117,8 ± 2,4 0,53 ± 0,01 Sistem Postaja Julij Avgust September Oktober November december Letno povpre čje (nSv/h) Letna doza (mSv) ARSO Bove c 96 ± 14 79 184 96 ± 8 82 164 94 ± 10 79 158 96 ± 14 81 235 97 ± 12 81 154 91 ± 7 77 127 94,5 ± 2,3 0,83 ± 0,02 ARSO Dobliče 144 ± 10 119 214 149 ± 12 126 244 141 ± 15 115 240 139 ± 14 116 235 136 ± 11 113 190 134 ± 11 98 202 132,9 ± 2,9 1,16 ± 0,03 ARSO Kočevje 178 ± 11 149 256 184 ± 15 149 339 172 ± 15 145 249 169 ± 15 132 245 169 ± 12 142 220 156 ± 16 117 214 168,6 ± 3,6 1,48 ± 0,03 ARSO Kredarica 131 ± 9 115 179 130 ± 7 116 182 134 ± 9 110 185 135 ± 10 110 193 133 ± 9 114 162 137 ± 7 121 163 132,8 ± 2,4 1,16 ± 0,02 ARSO Krvavec 93 ± 5 80 117 96 ± 9 80 159 115 ± 11 100 186 117 ± 11 99 168 117 ± 9 99 158 104 ± 9 84 134 91,7 ± 1,7 0,80 ± 0,01 ARSO Lesce 99 ± 11 82 178 100 ± 9 85 186 99 ± 14 84 263 101 ± 19 81 234 100 ± 13 80 174 98 ± 7 82 142 97,5 ± 2,3 0,85 ± 0,02 ARSO Lisca 108 ± 8 92 173 109 ± 9 92 195 107 ± 12 92 210 107 ± 12 80 175 107 ± 7 92 144 101 ± 8 80 133 105,2 ± 2,3 0,92 ± 0,02 ARSO Ljubljana Bežigrad 115 ± 9 95 183 122 ± 11 101 249 114 ± 14 97 233 115 ± 16 96 222 113 ± 11 98 195 110 ± 8 89 152 112,6 ± 2,4 0,99 ± 0,02 ARSO Maribor Tabor 117 ± 9 98 173 120 ± 11 102 233 116 ± 14 99 232 117 ± 16 101 246 114 ± 9 97 182 111 ± 7 90 152 113,2 ± 2,3 0,99 ± 0,02 ARSO Murska Sobota Rakičan 103 ± 10 84 197 106 ± 6 92 153 104 ± 15 87 272 104 ± 12 86 199 102 ± 9 85 168 98 ± 6 81 133 100,8 ± 2,0 0,88 ± 0,02 ARSO Nova Gorica Bilje 71 ± 6 61 125 72 ± 5 62 100 71 ± 8 61 145 71 ± 10 58 147 70 ± 7 61 123 70 ± 7 58 111 69,6 ± 1,5 0,61 ± 0,01 ARSO Novo mesto 66 ± 6 55 108 69 ± 8 56 157 67 ± 10 54 127 67 ± 8 49 119 65 ± 7 52 112 66 ± 6 52 104 65,4 ± 1,7 0,57 ± 0,01 ARSO Sečovlje 67 ± 3 59 76 68 ± 4 58 109 66 ± 6 56 128 65 ± 5 55 107 64 ± 6 53 102 64 ± 6 53 105 65,1 ± 1,2 0,57 ± 0,01 ARSO Postojna 125 ± 8 107 158 129 ± 9 111 187 120 ± 12 102 216 119 ± 12 102 208 119 ± 11 101 188 115 ± 11 86 166 119,5 ± 2,6 1,05 ± 0,02 ARSO Rateče 129 ± 12 104 193 130 ± 10 113 234 126 ± 10 109 195 127 ± 13 108 216 126 ± 12 101 187 118 ± 7 98 151 106,6 ± 2,1 0,93 ± 0,02 ARSO Slovenj Gradec 138 ± 11 115 234 140 ± 14 115 284 135 ± 14 115 229 136 ± 13 112 230 134 ± 10 113 185 129 ± 8 106 164 132,8 ± 2,8 1,16 ± 0,02 ARSO Velenje 111 ± 8 96 173 116 ± 11 97 213 111 ± 14 93 224 112 ± 15 92 219 110 ± 10 93 170 108 ± 7 88 152 87,8 ± 1,9 0,77 ± 0,02 EIMV Vnajnarje 117,8 ± 117,8 1,03 ± 1,03 Podatki o kontinuirnih meritvah hitrosti doz so povzeti s spletnega portala www.radioaktivnost.si, ki ga vodi URSJV, Ministrstvo za okolje in prostor. Mese čne povprečne vrednosti (nSv/h) - polurna obdelava podatkov Sistem Postaja januar Februar Marec April Maj Junij Polletno povpre čje (nSv/h) Polletna doza (mSv) vrednost Sigm, Min M-ks Povprečna vrednost Sigm, Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks URSJV Sveti Mohor 80 ± 4 69 96 82 ± 5 68 110 81 ± 6 67 111 82 ± 8 68 134 81,0 ± 2,6 0,37 ± 0,01 URSJV Šoštanj 126 ± 4 115 148 124 ± 4 113 145 125 ± 4 115 138 127 ± 5 115 148 127 ± 6 113 173 128 ± 5 115 167 125,9 ± 1,8 0,57 ± 0,01 URSJV Lakonca 68 ± 5 56 96 65 ± 5 54 94 65 ± 4 53 79 68 ± 6 54 98 67 ± 7 56 115 68 ± 8 55 161 66,4 ± 2,2 0,30 ± 0,01 URSJV Prapretno 95 ± 5 80 120 88 ± 6 72 116 94 ± 5 76 109 96 ± 7 84 128 95 ± 8 78 150 95 ± 8 79 146 93,7 ± 2,5 0,42 ± 0,01 URSJV NEK, URSJV 79 ± 5 100 90 70 ± 6 60 90 78 ± 5 100 90 76 ± 8 0 90 73 ± 7 0 90 74 ± 9 100 90 75,7 ± 2,5 0,34 ± 0,01 URSJV Ljubljana Brinje, URSJV 104 ± 8 100 90 94 ± 6 100 90 99 ± 6 100 90 109 ± 10 100 90 94 ± 10 0 90 94 ± 9 100 90 98,3 ± 3,1 0,44 ± 0,01 URSJV Ljubljana Brinje, IJS 88 ± 9 100 98 87 ± 8 100 98 87 ± 8 100 98 88 ± 10 100 98 86 ± 11 100 98 88 ± 11 100 98 87,3 ± 3,8 0,39 ± 0,02 URSJV Ljubljana Vi č, IJS 116 ± 4 106 138 115 ± 4 106 151 115 ± 4 105 130 117 ± 5 108 139 116 ± 7 106 198 117 ± 10 107 229 115,7 ± 2,0 0,52 ± 0,01 Sistem Postaja Julij Avgust September Oktober November december Letno povprečje (nSv/h) Letna doza (mSvv) URSJV Sveti Mohor 82 ± 6 70 117 83 ± 6 71 136 82 ± 10 69 155 83 ± 9 68 139 82 ± 7 64 126 81 ± 6 64 114 81,5 ± 1,9 0,71 ± 0,02 URSJV Šoštanj 129 ± 5 118 165 132 ± 8 120 204 129 ± 9 116 192 130 ± 11 116 210 128 ± 7 116 165 126 ± 5 113 159 126,7 ± 1,5 1,11 ± 0,01 URSJV Lakonca 67 ± 7 54 137 68 ± 8 56 136 69 ± 13 54 161 72 ± 15 56 204 70 ± 8 55 131 69 ± 6 51 100 67,1 ± 1,8 0,59 ± 0,02 URSJV Prapretno 97 ± 7 81 161 101 ± 9 85 168 97 ± 13 79 196 98 ± 13 75 191 96 ± 8 81 142 94 ± 7 77 130 94,7 ± 2,0 0,83 ± 0,02 URSJV NEK, URSJV 77 ± 7 100 90 80 ± 7 100 90 74 ± 12 100 90 74 ± 10 100 90 73 ± 7 100 90 73 ± 7 100 90 75,6 ± 2,0 0,66 ± 0,02 URSJV Ljubljana Brinje, URSJV 95 ± 7 100 90 100 ± 10 100 90 108 ± 16 100 90 76 ± 12 100 90 74 ± 9 100 90 72 ± 6 100 90 91,8 ± 2,3 0,80 ± 0,02 URSJV Ljubljana Brinje, IJS 91 ± 10 100 98 97 ± 12 100 98 91 ± 16 100 98 92 ± 17 100 98 89 ± 12 100 98 88 ± 10 100 98 88,7 ± 3,0 0,78 ± 0,03 URSJV Ljubljana Vi č, IJS 118 ± 10 106 239 121 ± 11 107 233 117 ± 7 104 169 118 ± 9 107 180 117 ± 7 106 169 116 ± 5 105 143 116,1 ± 1,6 1,02 ± 0,01 Podatki o kontinuirnih meritvah hitrosti doz so povzeti s spletnega portala www.radioaktivnost.si, ki ga vodi URSJV, Ministrstvo za okolje in prostor. 8. IZRAČUN RAZREDČITVENIH IN DEPOZICIJSKIH KOEFICIENTOV PO LAGRANGEEVEM MODELU (MEIS, d. o. o.) Razredčitveni koeficienti Lokacija NEK - plant ve nt NEK - ograja zahod NEK - ograja vzhod Spodnji Stari Grad Vrbina Brežice Vihre Mrtvice Brege Žadovinek Leskovec Krško - Stara Vas Pesje Dobova Mesec Povprečni mesečni X/Q Januar 8,68E-08 1,01E-07 8,96E-08 7,84E-08 8,17E-08 3,02E-08 1,79E-08 3,00E-08 4,66E-08 7,01E-08 5,45E-08 4,11E-08 8,42E-08 1,91E-08 Februar 1,13E-07 9,80E-08 1,19E-07 7,28E-08 7,01E-08 3,93E-08 1,85E-08 2,26E-08 4,53E-08 9,45E-08 9,50E-08 3,31E-08 4,94E-08 1,60E-08 Marec 1,65E-07 1,91E-07 1,51E-07 9,02E-08 9,39E-08 6,39E-08 2,53E-08 2,70E-08 4,72E-08 1,43E-07 1,00E-07 3,15E-08 4,82E-08 3,27E-08 April 2,47E-07 2,68E-07 1,14E-07 1,49E-07 1,43E-07 2,13E-08 1,16E-08 1,25E-08 5,84E-08 1,23E-07 7,74E-08 4,82E-08 1,16E-07 9,88E-09 Maj 4,75E-07 4,59E-07 2,53E-07 1,20E-07 2,33E-07 4,74E-08 2,53E-08 3,76E-08 6,94E-08 1,07E-07 6,77E-08 5,84E-08 9,10E-08 3,46E-08 Junij 1,33E-06 1,17E-06 7,01E-07 1,79E-07 4,65E-07 6,20E-08 2,85E-08 2,98E-08 7,30E-08 1,96E-07 1,01E-07 8,57E-08 1,13E-07 3,37E-08 Julij 2,56E-06 2,04E-06 1,14E-06 1,80E-07 7,38E-07 7,03E-08 3,43E-08 4,67E-08 1,19E-07 2,36E-07 7,72E-08 6,86E-08 1,32E-07 2,95E-08 Avgust (*) 2,67E-06 2,35E-06 1,45E-06 1,01E-07 7,88E-07 1,25E-07 3,30E-08 4,49E-08 1,33E-07 2,56E-07 8,59E-08 4,49E-08 8,70E-08 7,14E-08 September 5,76E-07 5,26E-07 3,36E-07 1,79E-07 2,26E-07 3,11E-08 2,55E-08 3,74E-08 1,06E-07 1,23E-07 9,37E-08 7,55E-08 9,64E-08 2,15E-08 Oktober 2,18E-07 2,00E-07 2,11E-07 1,91E-07 1,52E-07 3,86E-08 1,66E-08 2,24E-08 5,49E-08 1,81E-07 1,50E-07 6,39E-08 9,64E-08 1,95E-08 November 1,32E-07 1,44E-07 1,07E-07 1,32E-07 1,05E-07 1,59E-08 1,65E-08 2,57E-08 5,35E-08 1,84E-07 1,51E-07 5,95E-08 9,79E-08 7,32E-09 December 9,83E-08 8,54E-08 1,01E-07 1,77E-07 9,97E-08 2,73E-08 1,30E-08 1,93E-08 3,17E-08 7,51E-08 7,60E-08 4,41E-08 1,92E-07 1,81E-08 Depozicijski koeficienti Lokacija NEK - plant ve nt NEK - ograja zahod NEK - ograja vzhod Spodnji Stari Grad Vrbina Brežice Vihre Mrtvice Brege Žadovinek Leskovec Krško - Stara Vas Pesje Dobova Mesec Povprečni mesečni D/Q (s m-2) Januar 2,07E-06 6,14E-07 4,31E-07 1,17E-07 1,30E-07 1,75E-08 1,87E-08 2,21E-08 4,54E-08 8,12E-08 3,09E-08 3,18E-08 8,23E-08 1,06E-08 Februar 2,09E-06 1,08E-06 3,29E-07 6,27E-08 9,71E-08 1,23E-08 1,73E-08 2,07E-08 4,26E-08 1,83E-07 5,07E-08 2,32E-08 6,28E-08 5,61E-09 Marec 2,00E-06 1,09E-06 4,45E-07 6,65E-08 1,26E-07 2,05E-08 2,71E-08 2,64E-08 3,86E-08 1,83E-07 5,98E-08 2,60E-08 4,08E-08 1,20E-08 April 2,15E-06 7,37E-07 3,06E-07 1,63E-07 1,34E-07 1,21E-08 1,56E-08 1,61E-08 6,24E-08 1,01E-07 4,96E-08 2,96E-08 9,97E-08 4,02E-09 Maj 2,24E-06 7,17E-07 4,72E-07 1,15E-07 1,44E-07 2,35E-08 1,89E-08 2,59E-08 5,26E-08 7,53E-08 4,36E-08 3,93E-08 8,70E-08 1,33E-08 Junij 2,87E-06 1,15E-06 5,65E-07 1,31E-07 2,81E-07 2,67E-08 1,97E-08 1,99E-08 5,56E-08 1,32E-07 7,06E-08 7,71E-08 9,84E-08 1,32E-08 Julij 2,84E-06 1,19E-06 5,98E-07 9,23E-08 2,30E-07 2,71E-08 2,83E-08 3,76E-08 8,57E-08 1,39E-07 5,41E-08 5,87E-08 6,97E-08 1,29E-08 Avgust (*) 2,92E-06 1,24E-06 7,26E-07 7,28E-08 2,70E-07 4,55E-08 2,69E-08 2,99E-08 7,12E-08 1,49E-07 6,06E-08 3,93E-08 6,30E-08 2,68E-08 September 3,54E-06 1,15E-06 5,33E-07 1,43E-07 2,05E-07 1,57E-08 2,04E-08 3,08E-08 1,50E-07 1,23E-07 5,38E-08 6,69E-08 7,78E-08 9,52E-09 Oktober 3,23E-06 1,52E-06 4,89E-07 2,06E-07 2,30E-07 1,89E-08 2,20E-08 2,07E-08 6,10E-08 2,40E-07 8,57E-08 6,90E-08 1,12E-07 8,02E-09 November 3,38E-06 1,69E-06 3,78E-07 1,84E-07 2,16E-07 1,53E-08 1,89E-08 2,09E-08 6,86E-08 2,75E-07 9,08E-08 6,00E-08 1,16E-07 6,13E-09 December 3,33E-06 9,05E-07 5,24E-07 2,37E-07 1,37E-07 2,11E-08 3,18E-08 3,85E-08 9,33E-08 1,14E-07 4,05E-08 4,50E-08 1,96E-07 9,87E-09 9. ZEMLJA •• Institut ## "Jožef Stefan" # 0 Ljubljana # Slovenija LETO 2012 T - 57a 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 7D (mivkasta borovina, nekošeno področje) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Gmajnice, neobdelana zemlja Datum vzor. 17. 5. 2012 Gl. vzor. (cm) trav 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor. (kg/m2) 0,0 26,3 38,4 44,0 147,2 108,8 + trava 256,0 Oznaka vzorca K12ZN11T51 K12ZN11AB51 K12ZN11C51 K12ZN11D51 K12ZN11E51 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 7,7E+02 ± 2E+02 1,4E+ 03 ± 2E+02 1,2E+03 ± 2E+02 4,0E+03 ± 7E+02 3,3E+03 ± 3E+02 3,3E+03 ± 3E+02 7,3E+03 ± 8E+02 Ra-226 2,6E-01 ± 1E-01 1,0E+03 ± 1E+02 1,5E+03 ± 2E+02 1,4E+ 03 ± 2E+02 5,1E+03 ± 5E+02 4,0E+03 ± 3E+02 4,0E+03 ± 3E+02 9,1E+03 ± 5E+02 Pb-210 1,3E+00 ± 1E-01 5,0E+03 ± 1E+03 2,0E+03 ± 1E+03 2,5E+03 ± 7E+02 < 1E+04 9,5E+03 ± 2E+03 9,5E+03 ± 2E+03 9,5E+03 ± 8E+03 Ra-228 7,1E-02 ± 2E-02 8,5E+02 ± 4E+01 1,2E+03 ± 7E+01 1,3E+03 ± 6E+01 4,1E+03 ± 2E+02 3,3E+03 ± 1E+02 3,3E+03 ± 1E+02 7,4E+03 ± 2E+02 Th-228 2,9E-02 ± 7E-03 8,6E+02 ± 4E+01 1,2E+03 ± 6E+01 1,2E+03 ± 6E+01 4,1E+03 ± 2E+02 3,2E+03 ± 9E+01 3,2E+03 ± 9E+01 7,3E+03 ± 2E+02 Th-230 3,1E+03 ± 2E+03 2,5E+03 ± 2E+03 5,6E+03 ± 3E+03 5,6E+03 ± 3E+03 5,6E+03 ± 3E+03 K-40 2,6E+01 ± 3E+00 1,1E+04 ± 1E+03 1,4E+ 04 ± 1E+03 1,5E+04 ± 1E+03 5,1E+04 ± 5E+03 4,0E+04 ± 2E+03 4,0E+04 ± 2E+03 9,2E+04 ± 5E+03 Be-7 8,6E+00 ± 4E-01 2,2E+02 ± 7E+01 2,2E+02 ± 7E+01 2,3E+02 ± 7E+01 2,2E+02 ± 7E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 4,8E- 02 ± 5E-03 2,3E+03 ± 1E+02 4,5E+03 ± 2E+02 4,0E+03 ± 2E+02 1,5E+03 ± 7E+01 1,1E+04 ± 3E+02 1,1E+04 ± 3E+02 1,2E+ 04 ± 3E+02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 5,3E-02 ± 3E-03 3,6E+01 ± 3E+00 7,5E+01 ± 5E+00 9,5E+01 ± 6E+00 2,6E+02 ± 2E+01 2,1E+02 ± 9E+00 2,1E+02 ± 9E+00 4,6E+02 ± 2E+01 Vzorč. mesto Gmajnice, neobdelana zemlja Datum vzor. 17. 5. 2012 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,14 0,32 0,39 0,41 0,46 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,0 26,3 38,4 44,0 147,2 0- 15 0-30 Oznaka vzorca K12ZN11T51 K12ZN11AB51 K12ZN11C51 K12ZN11D51 K12ZN11E51 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 2,9E+01 ± 6E+00 3,5E+01 ± 5E+00 2,7E+01 ± 5E+00 2,7E+01 ± 5E+00 3,0E+01 ± 3E+00 2,8E+01 ± 3E+00 Ra-226 7,1E+00 ± 4E+00 4,0E+01 ± 4E+00 4,0E+01 ± 4E+00 3,1E+01 ± 4E+00 3,5E+01 ± 3E+00 3,6E+01 ± 2E+00 3,5E+01 ± 2E+00 Pb-210 3,4E+01 ± 4E+00 1,9E+02 ± 4E+01 5,3E+01 ± 3E+01 5,6E+01 ± 2E+01 < 9E+01 8,7E+01 ± 2E+01 3,7E+01 ± 3E+01 Ra-228 2,0E+00 ± 6E-01 3,2E+01 ± 2E+00 3,1E+01 ± 2E+00 2,9E+01 ± 1E+00 2,8E+01 ± 1E+00 3,0E+01 ± 9E-01 2,9E+01 ± 9E-01 Th-228 8,1E-01 ± 2E-01 3,3E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 2E+00 2,7E+01 ± 1E+00 2,8E+01 ± 1E+00 3,0E+01 ± 9E-01 2,9E+01 ± 9E-01 Th-230 8,2E+01 ± 6E+01 5,6E+01 ± 3E+01 5,2E+01 ± 2E+01 2,2E+01 ± 1E+01 K-40 7,1E+02 ± 7E+01 4,1E+02 ± 4E+01 3,7E+02 ± 4E+01 3,4E+02 ± 3E+01 3,5E+02 ± 3E+01 3,7E+02 ± 2E+01 3,6E+02 ± 2E+01 Be-7 2,4E+02 ± 1E+01 8,2E+00 ± 2E+00 2,0E+00 ± 6E-01 8,5E-01 ± 3E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,3E+00 ± 1E-01 8,7E+01 ± 4E+00 1,2E+02 ± 6E+00 9,0E+01 ± 5E+00 1,0E+01 ± 5E-01 9,9E+01 ± 3E+00 4,8E+01 ± 1E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,4E+00 ± 9E-02 1,4E+00 ± 1E-01 1,9E+00 ± 1E-01 2,2E+00 ± 1E-01 1,7E+00 ± 1E-01 1,9E+00 ± 8E-02 1,8E+00 ± 8E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. Institut "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija LETO 2012 T - 57b 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 7D (mivkasta borovina, nekošeno področje) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Gmajnice, neobdelana zemlja Datum vzor. 4.10.2012 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor. (kg/m2) 0,2 27,8 38,4 42,6 140,1 108,8 + trava 248,9 Oznaka vzorca K12ZN11TA1 K12ZN11ABA1 K12ZN11CA1 K12ZN11DA1 K12ZN11EA1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 7,4E+02 ± 8E+01 1,0E+03 ± 1E+02 1,0E+03 ± 9E+01 3,3E+03 ± 5E+02 2,8E+03 ± 2E+02 2,8E+03 ± 2E+02 6,1E+03 ± 5E+02 Ra-226 1,1E+00 ± 7E-01 1,0E+03 ± 1E+ 02 1,4E+03 ± 1E+02 1,5E+03 ± 1E+02 4,6E+03 ± 4E+02 3,9E+ 03 ± 2E+02 3,9E+03 ± 2E+02 8,6E+03 ± 5E+02 Pb-210 2,8E+01 ± 1E+00 2,7E+03 ± 1E+ 02 < 2E+03 2,4E+03 ± 4E+02 5,5E+03 ± 2E+03 5,1E+ 03 ± 1E+03 5,2E+03 ± 1E+ 03 1,1E+04 ± 2E+03 Ra-228 7,5E-01 ± 1E-01 8,4E+02 ± 4E+01 1,2E+03 ± 6E+01 1,2E+03 ± 6E+01 3,8E+03 ± 2E+02 3,2E+03 ± 9E+01 3,2E+03 ± 9E+01 6,9E+03 ± 2E+02 Th-228 4,4E-01 ± 6E-02 8,2E+02 ± 4E+01 1,1E+03 ± 6E+01 1,2E+03 ± 6E+01 3,6E+03 ± 2E+02 3,2E+ 03 ± 9E+01 3,2E+03 ± 9E+01 6,8E+03 ± 2E+02 Th-230 2,0E+03 ± 6E+02 2,0E+03 ± 6E+02 2,0E+03 ± 6E+02 2,0E+03 ± 6E+02 K-40 7,0E+01 ± 7E+00 1,1E+04 ± 1E+03 1,4E+04 ± 1E+03 1,4E+04 ± 1E+03 4,5E+04 ± 4E+03 4,0E+04 ± 2E+03 4,0E+04 ± 2E+03 8,4E+04 ± 5E+03 Be-7 1,4E+02 ± 7E+00 3,3E+02 ± 5E+01 3,3E+ 02 ± 5E+01 4,8E+02 ± 5E+01 3,3E+02 ± 5E+01 Cs-134 Cs-137 4,0E-01 ± 4E-02 1,9E+03 ± 9E+01 4,2E+03 ± 2E+02 3,3E+03 ± 2E+02 1,9E+ 03 ± 1E+02 9,4E+ 03 ± 3E+02 9,4E+ 03 ± 3E+02 1,1E+04 ± 3E+02 Co-58 Co-60 Q--51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 3,7E+01 ± 3E+00 7,4E+01 ± 5E+00 9,4E+01 ± 6E+00 2,3E+02 ± 2E+01 2,0E+02 ± 9E+00 2,0E+02 ± 9E+00 4,3E+02 ± 2E+01 Vzorč. mesto Gmajnice, neobdelana zemlja Datum vzor. 4.10.2012 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,17 0,34 0,37 0,43 0,45 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,2 27,8 38,4 42,6 140,1 0- 15 0-30 Oznaka vzorca K12ZN11TA1 K12ZN11ABA1 K12ZN11 CA 1 K12ZN11DA1 K12ZN11EA1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 2,7E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 4E+00 2,5E+01 ± 2E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 2E+00 2,4E+01 ± 2E+00 Ra-226 5,4E+00 ± 3E+00 3,7E+01 ± 3E+00 3,6E+01 ± 3E+00 3,5E+01 ± 3E+00 3,3E+01 ± 3E+00 3,6E+01 ± 2E+00 3,4E+01 ± 2E+00 Pb-210 1,3E+02 ± 7E+00 9,9E+01 ± 5E+00 < 5E+01 5,6E+01 ± 9E+00 3,9E+01 ± 1E+01 4,7E+01 ± 1E+01 4,3E+01 ± 8E+00 Ra-228 3,5E+00 ± 6E-01 3,0E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 2E+00 2,8E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 1E+00 2,9E+01 ± 9E-01 2,8E+01 ± 8E-01 Th-228 2,1E+00 ± 3E-01 3,0E+01 ± 1E+00 2,9E+01 ± 1E+00 2,9E+01 ± 1E+00 2,6E+01 ± 1E+00 2,9E+01 ± 9E-01 2,7E+01 ± 8E-01 Th-230 4,7E+01 ± 1E+01 1,8E+01 ± 5E+00 8,0E+00 ± 2E+00 K-40 3,3E+02 ± 3E+01 3,9E+02 ± 4E+01 3,7E+02 ± 4E+01 3,4E+02 ± 3E+01 3,2E+02 ± 3E+01 3,6E+02 ± 2E+01 3,4E+02 ± 2E+01 Be-7 6,8E+02 ± 3E+01 1,2E+01 ± 2E+00 3,0E+00 ± 5E-01 1,3E+00 ± 2E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,9E+00 ± 2E-01 6,8E+01 ± 3E+00 1,1E+02 ± 6E+00 7,6E+01 ± 6E+00 1,4E+01 ± 7E-01 8,6E+01 ± 3E+00 4,6E+01 ± 1E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,3E+00 ± 1E-01 1,9E+00 ± 1E-01 2,2E+00 ± 2E-01 1,6E+00 ± 2E-01 1,9E+00 ± 8E-02 1,7E+00 ± 9E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija LETO 2012 T - 58a 9. ZEMLJA - OBDELANA - poplavno področje ob Savi - 7D (rjava naplavina, normalno oranje) Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzo rč. mesto Gmajnice, obdelana zemlja Datum vzor. Gl. vzor. (cm) Kol. vzor. (kg/m2) Oznaka vzorca 0-10 108,6 K12ZP13A51 10-20 110,6 K12ZP13B51 20-30 107,5 K12ZP13C51 17. 5. 2012 30-40 121,3 K12ZP13D51 40-50 106,9 K12ZP13E51 0-30 326,8 0-40 448,1 0-50 554,9 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 4,0E+03 ± 5E+02 2,0E+03 ± 3E+02 3,5E+03 ± 3E+02 3,5E+03 ± 4E+02 3,5E+03 ± 5E+02 9,5E+03 ± 6E+02 1,3E+04 ± 7E+02 1,7E+04 ± 9E+02 Ra-226 4,7E+03 ± 4E+02 4,6E+03 ± 4E+02 4,4E+03 ± 4E+02 5,1E+03 ± 5E+02 4,4E+03 ± 4E+02 1,4E+04 ± 8E+02 1,9E+04 ± 9E+02 2,3E+04 ± 1E+03 Pb-210 3,2E+03 ± 2E+03 4,9E+03 ± 4E+02 < 3E+03 3,7E+03 ± 3E+02 6,7E+03 ± 3E+03 8,2E+03 ± 2E+03 1,2E+04 ± 2E+03 1,9E+04 ± 4E+03 Ra-228 3,8E+03 ± 2E+02 4,0E+03 ± 2E+02 3,9E+03 ± 2E+02 4,4E+03 ± 2E+02 3,9E+03 ± 2E+02 1,2E+04 ± 3E+02 1,6E+04 ± 4E+02 2,0E+04 ± 4E+02 Th-228 3,8E+03 ± 2E+02 3,9E+03 ± 2E+02 3,9E+03 ± 2E+02 4,4E+03 ± 2E+02 3,9E+03 ± 2E+02 1,2E+04 ± 3E+02 1,6E+04 ± 4E+02 2,0E+04 ± 4E+02 Th-230 3,5E+03 ± 2E+03 3,5E+03 ± 2E+03 3,5E+03 ± 2E+03 K-40 4,8E+04 ± 5E+03 4,8E+04 ± 5E+03 4,6E+04 ± 4E+03 5,0E+04 ± 5E+03 4,7E+04 ± 4E+03 1,4E+05 ± 8E+03 1,9E+05 ± 9E+03 2,4E+05 ± 1E+04 1,8E+03 ± 2E+02 1,9E+ 03 ± 1E+02 1,7E+03 ± 8E+01 5,8E+02 ± 3E+01 7,8E+01 ± 1E+01 5,4E+03 ± 2E+02 6,0E+03 ± 2E+02 6,1E+03 ± 2E+02 Vzorč. mesto Gmajnice, obdelana zemlja Datum vzor. 17. 5. 2012 Gl. vzor. (cm) 0-10 10-20 20-30 30-40 40-50 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,48 0,48 0,51 0,47 0,48 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 108,6 110,6 107,5 121,3 106,9 0-40 0-50 Oznaka vzorca K12ZP13A51 K12ZP13B51 K12ZP13C51 K12ZP13D51 K12ZP13E51 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/k) U-238 3,7E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 3E+00 3,3E+01 ± 3E+00 2,9E+01 ± 3E+00 3,3E+01 ± 4E+00 2,9E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 2E+00 Ra-226 4,3E+01 ± 4E+00 4,2E+01 ± 4E+00 4,1E+01 ± 4E+00 4,2E+01 ± 4E+00 4,1E+01 ± 4E+00 4,2E+01 ± 2E+00 4,2E+01 ± 2E+00 Pb-210 3,0E+01 ± 2E+01 4,5E+01 ± 4E+00 < 2E+01 3,1E+01 ± 3E+00 6,3E+01 ± 3E+01 2,7E+01 ± 5E+00 3,4E+01 ± 7E+00 Ra-228 3,5E+01 ± 2E+00 3,6E+01 ± 2E+00 3,6E+01 ± 2E+00 3,6E+01 ± 2E+00 3,7E+01 ± 2E+00 3,6E+01 ± 9E-01 3,6E+01 ± 8E-01 Th-228 3,5E+01 ± 2E+00 3,5E+01 ± 2E+00 3,6E+01 ± 2E+00 3,6E+01 ± 2E+00 3,7E+01 ± 2E+00 3,6E+01 ± 9E-01 3,6E+01 ± 8E-01 Th-230 2,9E+01 ± 2E+01 7,9E+00 ± 5E+00 6,4E+00 ± 4E+00 K-40 4,4E+02 ± 4E+01 4,3E+02 ± 4E+01 4,2E+02 ± 4E+01 4,1E+02 ± 4E+01 4,4E+02 ± 4E+01 4,3E+02 ± 2E+01 4,3E+02 ± 2E+01 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 1,7E+01 ± 1E+00 1,7E+01 ± 9E-01 1,6E+01 ± 8E-01 4,8E+00 ± 3E-01 7,3E-01 ± 1E-01 1,3E+01 ± 5E-01 1,1E+01 ± 4E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. •• Institut "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija LETO 2012 T - 58b 9. ZEMLJA - OBDELANA - poplavno področje ob Savi - 7D (rjava naplavina, normalno oranje) Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto Gmajnice, obdelana zemlja . (cm) r. (kg/m2) 0-10 99,6 K12ZP13AA1 10-20 108,0 K12ZP13BA1 20-30 114,7 K12ZP13CA1 4.10.2012 30-40 115,6 K12ZP13DA1 40-50 112,0 K12ZP13EA1 0-30 222,8 0-40 338,3 0-50 450,4 SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 3,0E+03 ± 4E+02 3,4E+03 ± 4E+02 3,9E+03 ± 3E+02 3,2E+03 ± 4E+02 3,4E+03 ± 3E+02 1,0E+04 ± 6E+02 1,4E+ 04 ± 8E+02 1,7E+04 ± 8E+02 Ra-226 4,3E+03 ± 4E+02 4,5E+03 ± 4E+02 4,8E+03 ± 5E+02 4,9E+03 ± 5E+02 4,8E+03 ± 4E+02 1,4E+04 ± 8E+02 1,8E+04 ± 9E+02 2,3E+04 ± 1E+03 Pb-210 4,1E+03 ± 2E+03 2,2E+03 ± 1E+03 4,1E+03 ± 3E+02 3,2E+03 ± 3E+02 3,3E+03 ± 3E+02 1,0E+04 ± 2E+03 1,3E+ 04 ± 2E+03 1,7E+04 ± 2E+03 Ra-228 3,6E+03 ± 2E+02 3,8E+03 ± 2E+02 4,2E+03 ± 2E+02 4,5E+03 ± 2E+02 4,2E+03 ± 2E+02 1,2E+04 ± 3E+02 1,6E+04 ± 4E+02 2,0E+04 ± 5E+02 Th-228 3,5E+03 ± 2E+02 3,8E+03 ± 2E+02 4,4E+03 ± 2E+02 4,5E+03 ± 2E+02 4,3E+03 ± 2E+02 1,2E+04 ± 3E+02 1,6E+04 ± 4E+02 2,0E+04 ± 5E+02 Th-230 4,9E+03 ± 2E+03 7,2E+03 ± 3E+03 2,0E+03 ± 1E+03 4,9E+03 ± 2E+03 1,2E+04 ± 3E+03 1,4E+04 ± 3E+03 K-40 4,3E+04 ± 4E+03 4,5E+04 ± 4E+03 5,1E+04 ± 5E+03 5,6E+04 ± 5E+03 5,1E+04 ± 5E+03 1,4E+ 05 ± 8E+03 1,9E+05 ± 1E+04 2,5E+05 ± 1E+04 Be-7 3,9E+02 ± 1E+02 3,9E+ 02 ± 1E+02 3,9E+02 ± 1E+02 3,9E+02 ± 1E+ 02 106 125 1,7E+ 03 ± 9E+01 1,8E+03 ± 9E+01 1,4E+03 ± 1E+02 1,6E+02 ± 6E+01 3,6E+02 ± 2E+01 4,9E+03 ± 2E+02 5,1E+03 ± 2E+02 5,4E+03 ± 2E+02 Kol. Vzorč. mesto Gmajnice, obdelana zemlja Datum vzor. 4. 10. 2012 Gl. vzor. (cm) 0-10 10-20 20-30 30-40 40-50 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,49 0,52 0,50 0,49 0,46 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 99,6 108,0 114,7 115,6 112,0 0-40 0-50 Oznaka vzorca K12ZP13AA1 K12ZP13BA1 K12ZP13CA1 K12ZP13DA1 K12ZP13EA1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/k) U-238 3,0E+01 ± 4E+00 3,2E+01 ± 3E+00 3,4E+01 ± 3E+00 2,8E+01 ± 4E+00 3,0E+01 ± 2E+00 3,1E+01 ± 2E+00 3,1E+01 ± 1E+00 Ra-226 4,3E+01 ± 4E+00 4,2E+01 ± 4E+00 4,2E+01 ± 5E+00 4,2E+01 ± 4E+00 4,3E+01 ± 4E+00 4,2E+01 ± 2E+00 4,2E+01 ± 2E+00 Pb-210 4,1E+01 ± 2E+01 2,0E+01 ± 1E+01 3,5E+01 ± 2E+00 2,8E+01 ± 3E+00 2,9E+01 ± 2E+00 3,1E+01 ± 5E+00 3,0E+01 ± 4E+00 Ra-228 3,6E+01 ± 2E+00 3,5E+01 ± 2E+00 3,6E+01 ± 2E+00 3,9E+01 ± 2E+00 3,8E+01 ± 2E+00 3,7E+01 ± 9E-01 3,7E+01 ± 8E-01 Th-228 3,5E+01 ± 2E+00 3,5E+01 ± 2E+00 3,8E+01 ± 2E+00 3,9E+01 ± 2E+00 3,8E+01 ± 2E+00 3,7E+01 ± 9E-01 3,7E+01 ± 8E-01 Th-230 4,2E+01 ± 1E+01 6,2E+01 ± 2E+01 1,8E+01 ± 1E+01 2,7E+01 ± 7E+00 2,5E+01 ± 6E+00 K-40 4,3E+02 ± 4E+01 4,2E+02 ± 4E+01 4,4E+02 ± 5E+01 4,8E+02 ± 5E+01 4,6E+02 ± 4E+01 4,4E+02 ± 2E+01 4,5E+02 ± 2E+01 Be-7 3,9E+00 ± 1E+00 9,0E-01 ± 2E-01 7,1E-01 ± 2E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,7E+01 ± 9E-01 1,7E+01 ± 8E-01 1,2E+01 ± 1E+00 1,4E+00 ± 5E-01 3,2E+00 ± 2E-01 1,2E+01 ± 4E-01 9,9E+00 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. LETO 2012 T - 59a 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 6E (mivkasta borovina, košeno področje) Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Kusova Vrbina Datum v 17. 5. 2012 Gl. vzor (cm) trav 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor . (kg/m2) 0,1 48,0 50,4 47,6 145,4 146,0 + trava 291,4 Oznaka v K12ZN2T51 K12ZN2AB51 K12ZN2C51 K12ZN2D51 K12ZN2E51 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 1,6E+03 ± 2E+02 1,1E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 1E+02 3,6E+03 ± 4E+02 4,0E+03 ± 3E+02 4,0E+03 ± 3E+02 7,6E+03 ± 5E+02 Ra-226 < 7E-01 1,5E+03 ± 2E+02 1,6E+03 ± 2E+02 1,6E+03 ± 2E+02 4,9E+03 ± 5E+02 4,7E+03 ± 3E+02 4,7E+03 ± 3E+02 9,6E+03 ± 5E+02 Pb-210 5,6E-01 ± 2E-01 < 2E+03 < 2E+03 1,2E+03 ± 3E+02 4,2E+03 ± 4E+02 1,2E+03 ± 2E+03 1,2E+03 ± 2E+03 5,4E+ 03 ± 2E+03 Ra-228 1,4E-01 ± 7E-02 1,2E+03 ± 6E+01 1,2E+03 ± 6E+01 1,2E+03 ± 6E+01 3,6E+03 ± 2E+02 3,5E+03 ± 1E+02 3,5E+03 ± 1E+02 7,1E+03 ± 2E+02 Th-228 3,9E-02 ± 2E-02 1,1E+03 ± 6E+01 1,2E+03 ± 6E+01 1,2E+03 ± 6E+01 3,4E+03 ± 2E+02 3,5E+03 ± 1E+02 3,5E+03 ± 1E+02 6,9E+03 ± 2E+02 Th-230 3,2E+03 ± 2E+03 3,2E+03 ± 2E+03 3,2E+03 ± 2E+03 3,2E+03 ± 2E+03 K-40 6,3E+01 ± 6E+00 1,5E+04 ± 2E+03 1,6E+04 ± 2E+03 1,6E+04 ± 1E+03 4,1E+04 ± 4E+03 4,7E+04 ± 3E+03 4,7E+04 ± 3E+03 8,7E+04 ± 5E+03 Be-7 7,7E+00 ± 4E-01 7,7E+00 ± 4E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 2,7E-02 ± 2E-02 1,2E+02 ± 1E+01 1,1E+02 ± 1E+01 1,8E+02 ± 2E+01 6,0E+02 ± 8E+01 4,1E+ 02 ± 3E+01 4,1E+02 ± 3E+01 1,0E+03 ± 8E+01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 2,6E+01 ± 3E+00 3,0E+01 ± 5E+00 < 4E+01 8,3E+01 ± 2E+01 5,6E+01 ± 2E+01 5,6E+01 ± 2E+01 1,4E+ 02 ± 3E+01 Vzorč. mesto Kusova Vrbina Datum vzor. 17.5.2012 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,16 0,47 0,47 0,46 0,47 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,1 48,0 50,4 47,6 145,4 0- 15 0-30 Oznaka vzorca K12ZN2T51 K12ZN2AB51 K12ZN2C51 K12ZN2D51 K12ZN2E51 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 3,4E+01 ± 3E+00 2,2E+01 ± 4E+00 2,7E+01 ± 2E+00 2,5E+01 ± 3E+00 2,8E+01 ± 2E+00 2,6E+01 ± 2E+00 Ra-226 < 1E+01 3,2E+01 ± 3E+00 3,1E+01 ± 3E+00 3,4E+01 ± 3E+00 3,4E+01 ± 3E+00 3,2E+01 ± 2E+00 3,3E+01 ± 2E+00 Pb-210 8,1E+00 ± 3E+00 < 5E+01 < 4E+01 2,5E+01 ± 7E+00 2,9E+01 ± 3E+00 8,1E+00 ± 1E+01 1,8E+01 ± 6E+00 Ra-228 2,0E+00 ± 1E+00 2,4E+01 ± 1E+00 2,3E+01 ± 1E+00 2,5E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 7E-01 2,4E+01 ± 7E-01 Th-228 5,6E-01 ± 3E-01 2,3E+01 ± 1E+00 2,3E+01 ± 1E+00 2,5E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 7E-01 2,4E+01 ± 7E-01 Th-230 6,3E+01 ± 3E+01 2,2E+01 ± 1E+01 1,1E+01 ± 6E+00 K-40 9,1E+02 ± 9E+01 3,2E+02 ± 3E+01 3,1E+02 ± 3E+01 3,3E+02 ± 3E+01 2,8E+02 ± 3E+01 3,2E+02 ± 2E+01 3,0E+02 ± 2E+01 Be-7 1,1E+02 ± 6E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 3,9E-01 ± 3E-01 2,5E+00 ± 2E-01 2,2E+00 ± 2E-01 3,7E+00 ± 5E-01 4,1E+00 ± 5E-01 2,8E+00 ± 2E-01 3,5E+00 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 5,4E-01 ± 7E-02 6,0E-01 ± 9E-02 < 8E-01 5,7E-01 ± 1E-01 3,8E-01 ± 2E-01 4,8E-01 ± 1E-01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. 00 Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija LETO 2012 T - 59b 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 6E (mivkasta borovina, košeno področje) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Kusova Vrbina Datum vzor. 4. 10.2012 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor. (kg/m2) 0,2 47,9 53,3 55,3 161,4 156,6 + trava 318,0 Oznaka vzorca K12ZN2TA1 K12ZN2ABA1 K12ZN2CA1 K12ZN2DA1 K12ZN2EA1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 1,2E+03 ± 2E+02 1,6E+03 ± 1E+02 1,1E+03 ± 4E+02 2,6E+03 ± 6E+02 3,9E+ 03 ± 4E+02 3,9E+03 ± 4E+02 6,5E+03 ± 8E+02 Ra-226 1,9E+03 ± 2E+02 2,2E+03 ± 2E+02 2,1E+03 ± 1E+02 5,3E+03 ± 5E+02 6,1E+03 ± 3E+02 6,1E+03 ± 3E+02 1,1E+04 ± 6E+02 Pb-210 1,3E+01 ± 2E+00 2,2E+03 ± 8E+02 2,0E+03 ± 2E+02 1,9E+03 ± 1E+02 < 7E+03 6,1E+03 ± 8E+02 6,1E+03 ± 8E+02 6,1E+03 ± 4E+03 Ra-228 4,1E-01 ± 1E-01 1,3E+03 ± 7E+01 1,5E+03 ± 8E+01 1,5E+03 ± 8E+01 3,6E+03 ± 2E+02 4,4E+03 ± 1E+02 4,4E+03 ± 1E+02 8,0E+03 ± 2E+02 Th-228 1,0E-01 ± 6E-02 1,3E+03 ± 6E+01 1,5E+03 ± 8E+01 1,5E+03 ± 7E+01 3,7E+03 ± 2E+02 4,3E+03 ± 1E+02 4,3E+03 ± 1E+02 8,0E+03 ± 2E+02 Th-230 1,1E+03 ± 8E+02 2,2E+03 ± 9E+02 1,1E+04 ± 6E+03 3,3E+03 ± 1E+03 3,3E+03 ± 1E+03 1,4E+04 ± 6E+03 K-40 1,0E+ 02 ± 1E+01 1,6E+04 ± 2E+03 1,8E+04 ± 2E+03 1,8E+04 ± 1E+03 4,7E+ 04 ± 5E+03 5,2E+04 ± 3E+03 5,3E+04 ± 3E+03 1,0E+05 ± 5E+03 Be-7 7,6E+01 ± 4E+00 3,8E+02 ± 5E+01 3,8E+ 02 ± 5E+01 4,6E+02 ± 5E+01 3,8E+02 ± 5E+01 Cs-134 Cs-137 1,2E-01 ± 2E-02 3,0E+02 ± 2E+01 3,1E+02 ± 2E+01 2,8E+02 ± 1E+01 6,8E+02 ± 3E+01 9,0E+ 02 ± 3E+01 9,0E+02 ± 3E+01 1,6E+03 ± 4E+01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 2,8E+01 ± 4E+00 3,5E+01 ± 5E+00 3,1E+01 ± 5E+00 7,6E+01 ± 1E+01 9,4E+01 ± 8E+00 9,4E+01 ± 8E+00 1,7E+02 ± 1E+01 Vzorč. mesto Kusova Vrbina Datum vzor. 4. 10.2012 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,19 0,49 0,47 0,52 0,52 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,2 47,9 53,3 55,3 161,4 0-15 0-30 Oznaka vzorca K12ZN2TA1 K12ZN2ABA1 K12ZN2CA1 K12ZN2DA1 K12ZN2EA1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 2,5E+01 ± 4E+00 3,0E+01 ± 3E+00 2,0E+01 ± 7E+00 1,6E+01 ± 4E+00 2,5E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 2E+00 Ra-226 3,9E+01 ± 4E+00 4,1E+01 ± 4E+00 3,8E+01 ± 3E+00 3,3E+01 ± 3E+00 3,9E+01 ± 2E+00 3,6E+01 ± 2E+00 Pb-210 6,2E+01 ± 7E+00 4,6E+01 ± 2E+01 3,7E+01 ± 3E+00 3,4E+01 ± 3E+00 < 4E+01 3,9E+01 ± 5E+00 1,9E+01 ± 1E+01 Ra-228 2,0E+00 ± 6E-01 2,8E+01 ± 1E+00 2,8E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 1E+00 2,2E+01 ± 1E+00 2,8E+01 ± 8E-01 2,5E+01 ± 7E-01 Th-228 4,9E-01 ± 3E-01 2,7E+01 ± 1E+00 2,9E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 1E+00 2,3E+01 ± 1E+00 2,8E+01 ± 8E-01 2,5E+01 ± 7E-01 Th-230 2,0E+01 ± 1E+01 4,0E+01 ± 2E+01 6,5E+01 ± 3E+01 2,1E+01 ± 8E+00 4,3E+01 ± 2E+01 K-40 4,9E+02 ± 5E+01 3,3E+02 ± 3E+01 3,4E+02 ± 3E+01 3,3E+02 ± 2E+01 2,9E+02 ± 3E+01 3,3E+02 ± 2E+01 3,1E+02 ± 2E+01 Be-7 3,7E+02 ± 2E+01 7,9E+00 ± 1E+00 2,4E+00 ± 3E-01 1,2E+00 ± 1E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 5,7E-01 ± 1E-01 6,4E+00 ± 4E-01 5,9E+00 ± 3E-01 5,1E+00 ± 3E-01 4,2E+00 ± 2E-01 5,8E+00 ± 2E-01 5,0E+00 ± 1E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 - 5,9E-01 ± 8E-02 6,6E-01 ± 9E-02 5,6E-01 ± 9E-02 4,7E-01 ± 7E-02 6,0E-01 ± 5E-02 5,4E-01 ± 4E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. Institut "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija LETO 2012 T - 60a 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 6D (rjava naplavina, košeno področje) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Ameri ka Datum vzor. 18. 5. 2012 Gl. vzor. (cm) trav 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor. (kg/m2) 0,1 38,1 48,2 55,8 188,9 142,1 + trava 331,0 Oznaka vzorca K12ZN3T51 K12ZN3AB51 K12ZN3C51 K12ZN3D51 K12ZN3E51 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 9,3E+02 ± 1E+02 2,2E+03 ± 3E+02 2,2E+03 ± 2E+02 5,3E+03 ± 5E+02 5,3E+03 ± 4E+02 5,3E+03 ± 4E+02 1,1E+04 ± 7E+02 Ra-226 1,5E+03 ± 1E+02 2,3E+03 ± 2E+02 2,6E+03 ± 2E+02 7,1E+03 ± 7E+02 6,4E+03 ± 4E+02 6,4E+03 ± 4E+02 1,3E+04 ± 8E+02 Pb-210 3,1E+00 ± 5E-01 < 2E+03 4,9E+03 ± 3E+03 3,5E+03 ± 1E+03 5,7E+03 ± 6E+02 8,4E+03 ± 4E+03 8,4E+03 ± 4E+03 1,4E+ 04 ± 4E+03 Ra-228 1,1E-01 ± 5E-02 1,1E+03 ± 6E+01 1,6E+03 ± 8E+01 1,8E+03 ± 9E+01 5,6E+03 ± 3E+02 4,5E+03 ± 1E+02 4,5E+03 ± 1E+02 1,0E+ 04 ± 3E+02 Th-228 3,6E-02 ± 2E-02 1,2E+03 ± 6E+01 1,5E+03 ± 8E+01 1,8E+03 ± 9E+01 5,6E+03 ± 3E+02 4,5E+03 ± 1E+02 4,5E+03 ± 1E+02 1,0E+ 04 ± 3E+02 Th-230 4,5E+03 ± 3E+03 < 4E+04 4,5E+03 ± 3E+03 4,5E+03 ± 3E+03 4,5E+03 ± 2E+04 K-40 6,0E+01 ± 6E+00 1,5E+ 04 ± 1E+03 1,8E+04 ± 2E+03 2,1E+04 ± 2E+03 6,9E+04 ± 7E+03 5,5E+04 ± 3E+03 5,5E+04 ± 3E+03 1,2E+05 ± 7E+03 Be-7 1,7E+01 ± 8E-01 1,7E+01 ± 8E-01 Cs-134 Cs-137 7,3E+02 ± 4E+01 1,4E+ 03 ± 8E+01 2,4E+03 ± 1E+02 3,0E+03 ± 1E+02 4,6E+03 ± 2E+02 4,6E+03 ± 2E+02 7,5E+03 ± 2E+02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 3,4E+01 ± 3E+00 6,7E+01 ± 5E+00 6,6E+01 ± 5E+00 2,6E+02 ± 2E+01 1,7E+02 ± 8E+00 1,7E+02 ± 8E+00 4,2E+02 ± 3E+01 Vzorč. mesto Amerika Datum vzor. 18.5.2012 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,21 0,40 0,42 0,46 0,49 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,1 38,1 48,2 55,8 188,9 0-15 0-30 Oznaka vzorca K12ZN3T51 K12ZN3AB51 K12ZN3C51 K12ZN3D51 K12ZN3E51 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 2,4E+01 ± 4E+00 4,6E+01 ± 5E+00 3,9E+01 ± 4E+00 2,8E+01 ± 3E+00 3,7E+01 ± 3E+00 3,2E+01 ± 2E+00 Ra-226 4,0E+01 ± 4E+00 4,8E+01 ± 5E+00 4,7E+01 ± 4E+00 3,7E+01 ± 4E+00 4,5E+01 ± 3E+00 4,1E+01 ± 2E+00 Pb-210 3,1E+01 ± 5E+00 < 5E+01 1,0E+02 ± 7E+01 6,3E+01 ± 2E+01 3,0E+01 ± 3E+00 5,9E+01 ± 3E+01 4,2E+01 ± 1E+01 Ra-228 1,1E+00 ± 5E-01 3,0E+01 ± 1E+00 3,3E+01 ± 2E+00 3,2E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 1E+00 3,1E+01 ± 9E-01 3,0E+01 ± 9E-01 Th-228 3,6E-01 ± 2E-01 3,1E+01 ± 2E+00 3,2E+01 ± 2E+00 3,3E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 1E+00 3,2E+01 ± 9E-01 3,1E+01 ± 9E-01 Th-230 9,3E+01 ± 5E+01 < 2E+02 3,2E+01 ± 2E+01 1,4E+01 ± 7E+01 K-40 6,1E+02 ± 6E+01 3,9E+02 ± 4E+01 3,8E+02 ± 4E+01 3,8E+02 ± 4E+01 3,7E+02 ± 4E+01 3,9E+02 ± 2E+01 3,7E+02 ± 2E+01 Be-7 1,7E+02 ± 8E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 1,9E+01 ± 1E+00 3,0E+01 ± 2E+00 4,4E+01 ± 2E+00 1,6E+01 ± 8E-01 3,2E+01 ± 1E+00 2,3E+01 ± 6E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 8,9E-01 ± 9E-02 1,4E+00 ± 1E-01 1,2E+00 ± 9E-02 1,4E+00 ± 1E-01 1,2E+00 ± 6E-02 1,3E+00 ± 8E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. •• Institut ## "Jožef Stefan" # # Ljubljana # Slovenija LETO 2012 T - 60b 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 6D (rjava naplavina, košeno področje) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Ameri ka Datum v 4. 10. 2012 Gl. vzor (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor . (kg/m2) 0,2 40,3 51,0 59,3 184,2 150,6 + trava 334,8 Oznaka v K12ZN3TA1 K12ZN3ABA1 K12ZN3CA1 K12ZN3DA1 K12ZN3EA1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 1,0E+ 00 ± 6E-01 1,0E+03 ± 1E+02 1,4E+ 03 ± 2E+02 1,6E+03 ± 3E+02 4,1E+03 ± 5E+02 4,0E+03 ± 4E+02 4,0E+03 ± 4E+02 8,2E+03 ± 6E+02 Ra-226 9,5E-01 ± 5E-01 1,6E+03 ± 2E+02 2,2E+03 ± 2E+02 2,5E+03 ± 2E+02 5,9E+03 ± 1E+03 6,3E+03 ± 3E+02 6,3E+03 ± 3E+02 1,2E+04 ± 1E+ 03 Pb-210 2,0E+01 ± 1E+00 3,2E+03 ± 2E+02 2,8E+03 ± 2E+02 < 2E+03 4,9E+03 ± 5E+02 6,0E+03 ± 1E+03 6,0E+03 ± 1E+03 1,1E+04 ± 2E+03 Ra-228 4,0E-01 ± 1E-01 1,3E+03 ± 6E+01 1,5E+03 ± 8E+01 1,7E+03 ± 9E+01 4,8E+03 ± 2E+02 4,5E+03 ± 1E+02 4,5E+03 ± 1E+02 9,4E+03 ± 3E+02 Th-228 2,2E-01 ± 6E-02 1,3E+03 ± 6E+01 1,6E+ 03 ± 8E+01 1,7E+03 ± 9E+01 5,0E+03 ± 2E+02 4,5E+03 ± 1E+02 4,5E+03 ± 1E+02 9,5E+03 ± 3E+02 Th-230 1,1E+03 ± 6E+02 < 7E+04 1,1E+03 ± 6E+02 1,1E+03 ± 6E+02 1,1E+03 ± 4E+04 K-40 1,0E+ 02 ± 1E+01 1,7E+04 ± 2E+03 1,9E+04 ± 2E+03 2,2E+04 ± 2E+03 6,4E+04 ± 6E+03 5,7E+04 ± 3E+03 5,7E+04 ± 3E+03 1,2E+05 ± 7E+03 Be-7 1,2E+02 ± 6E+00 4,5E+02 ± 7E+01 4,5E+02 ± 7E+01 5,7E+02 ± 7E+01 4,5E+02 ± 7E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,3E-01 ± 3E-02 9,3E+02 ± 7E+01 1,7E+03 ± 8E+01 2,3E+03 ± 1E+02 1,9E+ 03 ± 1E+02 4,9E+ 03 ± 2E+02 4,9E+03 ± 2E+02 6,7E+03 ± 2E+02 Co-58 Co-60 Q--51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,6E-01 ± 1E-02 3,9E+01 ± 3E+00 4,9E+01 ± 5E+00 7,5E+01 ± 8E+00 2,2E+02 ± 3E+01 1,6E+ 02 ± 1E+01 1,6E+02 ± 1E+01 3,8E+02 ± 3E+01 Vzorč. mesto Amerika Datum vzor. 4.10.2012 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,19 0,41 0,45 0,51 0,53 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,2 40,3 51,0 59,3 184,2 0- 15 0-30 Oznaka vzorca K12ZN3TA1 K12ZN3ABA1 K12ZN3CA1 K12ZN3DA1 K12ZN3EA1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/lg U-238 5,4E+00 ± 3E+00 2,5E+01 ± 3E+00 2,8E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 5E+00 2,3E+01 ± 3E+00 2,7E+01 ± 2E+00 2,4E+01 ± 2E+00 Ra-226 5,0E+00 ± 2E+00 4,0E+01 ± 4E+00 4,2E+01 ± 4E+00 4,3E+01 ± 4E+00 3,2E+01 ± 5E+00 4,2E+01 ± 2E+00 3,6E+01 ± 3E+00 Pb-210 1,1E+02 ± 5E+00 8,0E+01 ± 5E+00 5,4E+01 ± 5E+00 < 4E+01 2,6E+01 ± 3E+00 4,0E+01 ± 1E+01 3,2E+01 ± 5E+00 Ra-228 2,1E+00 ± 7E-01 3,2E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 2E+00 2,9E+01 ± 1E+00 2,6E+01 ± 1E+00 3,0E+01 ± 9E-01 2,8E+01 ± 8E-01 Th-228 1,2E+00 ± 3E-01 3,2E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 2E+00 2,9E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 1E+00 3,0E+01 ± 9E-01 2,8E+01 ± 8E-01 Th-230 2,8E+01 ± 2E+01 < 4E+02 7,5E+00 ± 4E+00 3,4E+00 ± 1E+02 K-40 5,3E+02 ± 5E+01 4,1E+02 ± 4E+01 3,6E+02 ± 4E+01 3,6E+02 ± 3E+01 3,5E+02 ± 3E+01 3,8E+02 ± 2E+01 3,6E+02 ± 2E+01 Be-7 6,4E+02 ± 3E+01 1,1E+01 ± 2E+00 3,0E+00 ± 5E-01 1,3E+00 ± 2E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 6,7E-01 ± 2E-01 2,3E+01 ± 2E+00 3,3E+01 ± 2E+00 3,8E+01 ± 2E+00 1,0E+01 ± 6E-01 3,2E+01 ± 1E+00 2,0E+01 ± 6E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 8,3E-01 ± 5E-02 9,6E-01 ± 8E-02 9,7E-01 ± 1E-01 1,3E+00 ± 1E-01 1,2E+00 ± 2E-01 1,1E+00 ± 7E-02 1,1E+00 ± 9E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. HRANILA 10. MLEKO 11. SADJE 12. POVRTNINE IN POLJŠČINE 13. MESO, PERUTNINA, JAJCA Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Pesje Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (kg) 5,34 5,30 5,31 5,37 5,40 4,89 Polletno povprečje Oznaka vzorca MLPE0112 MLPE0212 MLPE0312 MLPE0412 MLPE0512 MLPE0612 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 1,0E-01 ± 4E-02 4,4E-02 ± 4E-02 7,2E-02 ± 4E-02 3,6E-02 ± 2E-02 Ra-226 4,5E-02 ± 5E-03 1,1E-02 ± 3E-03 5,3E-02 ± 1E-02 1,8E-02 ± 1E-02 Pb-210 < 5E-02 < 1E-01 < 2E-02 Ra-228 4,7E-02 ± 3E-02 3,2E-02 ± 2E-02 4,4E-02 ± 2E-02 2,1E-02 ± 9E-03 Th-228 5,1E-02 ± 1E-02 1,7E-02 ± 1E-02 3,3E-02 ± 1E-02 2,9E-02 ± 2E-02 2,2E-02 ± 1E-02 2,5E-02 ± 7E-03 Th-230 K-40 5,1E+01 ± 3E+00 4,9E+01 ± 3E+00 5,0E+01 ± 2E+00 4,4E+01 ± 2E+00 4,6E+01 ± 1E+00 4,3E+01 ± 2E+00 4,7E+01 ± 1E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 3,1E-02 ± 5E-03 4,2E-02 ± 3E-03 4,6E-02 ± 5E-03 3,4E-02 ± 4E-03 3,8E-02 ± 7E-03 3,7E-02 ± 4E-04 3,8E-02 ± 2E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 S-125 Sr-90 2,3E-02 ± 4E-03 3,5E-02 ± 5E-03 3,0E-02 ± 5E-03 2,1E-02 ± 4E-03 2,0E-02 ± 5E-03 1,0E-02 ± 4E-03 2,3E-02 ± 4E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 61 b 10. MLEKO - sestavljeni mesečni vzorci (VLG, Sr-90) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Pesje Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzorca (kg) 5,42 5,37 5,43 5,33 5,31 5,37 Letno povprečje Oznaka vzorca MLPE0712 MLPE0812 MLPE0912 MLPE1012 MLPE1112 MLPE1212 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/g SVEŽE SNOVI U-238 1,3E-01 ± 4E-02 8,0E-02 ± 6E-02 1,8E+00 ± 3E-01 1,9E-01 ± 1E-01 Ra-226 9,4E-03 ± 5E-03 1,2E-02 ± 4E-03 9,8E-02 ± 8E-03 1,9E-02 ± 9E-03 Pb-210 5,3E-02 ± 4E-02 8,9E-01 ± 7E-02 < 1E-01 < 6E-02 7,9E-02 ± 7E-02 Ra-228 2,7E-02 ± 1E-02 1,5E-01 ± 1E-02 2,5E-02 ± 1E-02 Th-228 1,3E-02 ± 1E-02 5,2E-02 ± 1E-02 1,8E-02 ± 6E-03 Th-230 K-40 5,1E+01 ± 3E+00 4,9E+01 ± 3E+00 4,8E+01 ± 1E+00 5,0E+01 ± 2E+00 4,8E+01 ± 3E+00 4,5E+01 ± 3E+00 4,8E+01 ± 8E-01 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 2,5E-02 ± 3E-03 3,0E-02 ± 3E-03 4,0E-02 ± 5E-03 2,9E-02 ± 4E-03 3,9E-02 ± 5E-03 2,3E-02 ± 4E-03 3,5E-02 ± 2E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,6E-02 ± 4E-03 7,1E-03 ± 5E-03 3,7E-02 ± 5E-03 2,1E-02 ± 4E-03 2,1E-02 ± 4E-03 1,2E-02 ± 3E-03 2,1E-02 ± 3E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Vihre Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (kg) 5,23 5,25 5,12 5,35 5,24 5,09 Polletno povpre čje Oznaka vzorca MLVH0112 MLVH0212 MLVH0312 MLVH0412 MLVH0512 MLVH0612 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 5,9E-02 ± 4E-02 5,7E-02 ± 3E-02 6,6E-02 ± 6E-02 3,9E-02 ± 2E-02 3,7E-02 ± 1E-02 Ra-226 3,7E-02 ± 5E-03 9,5E-02 ± 8E-02 2,8E-02 ± 1E-02 2,7E-02 ± 2E-02 Pb-210 < 6E-02 9,2E-02 ± 8E-02 < 6E-02 1,5E-02 ± 2E-02 Ra-228 2,4E-02 ± 1E-02 2,3E-02 ± 7E-03 7,8E-03 ± 5E-03 Th-228 1,4E-02 ± 7E-03 3,4E-02 ± 1E-02 1,4E-02 ± 6E-03 1,0E-02 ± 5E-03 Th-230 K-40 4,3E+01 ± 2E+00 3,9E+01 ± 2E+00 4,5E+01 ± 3E+00 4,9E+01 ± 2E+00 5,0E+01 ± 1E+00 4,9E+01 ± 3E+00 4,6E+01 ± 2E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 9,1E-03 ± 2E-03 1,6E-02 ± 2E-03 < 5E-02 < 3E-02 1,3E-02 ± 4E-03 1,6E-02 ± 3E-03 8,9E-03 ± 1E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,6E-02 ± 4E-03 3,4E-02 ± 4E-03 1,7E-02 ± 4E-03 1,1E-02 ± 4E-03 2,6E-02 ± 4E-03 1,0E-02 ± 4E-03 2,1E-02 ± 4E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 62 b 10. MLEKO - sestavljeni mesečni vzorci (VLG, Sr-90) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Vihre Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzorca (kg) 5,09 5,22 5,16 5,10 5,24 5,31 Letno povprečje Oznaka vzorca MLVH0712 MLVH0812 MLVH0912 MLVH1012 MLVH1112 MLVH1212 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 3,2E-02 ± 2E-02 1,3E+00 ± 2E-01 1,5E-01 ± 6E-02 1,4E-01 ± 1E-01 Ra-226 7,2E-02 ± 6E-03 9,5E-02 ± 8E-03 1,6E-01 ± 5E-03 3,1E-02 ± 7E-03 4,3E-02 ± 1E-02 Pb-210 8,2E-01 ± 8E-02 6,2E-02 ± 5E-02 8,1E-02 ± 7E-02 Ra-228 1,4E-01 ± 2E-02 3,0E-02 ± 2E-02 1,8E-02 ± 1E-02 Th-228 1,1E-02 ± 6E-03 2,3E-02 ± 1E-02 9,3E-02 ± 2E-02 7,4E-03 ± 5E-03 1,6E-02 ± 8E-03 Th-230 K-40 5,0E+01 ± 3E+00 4,9E+01 ± 3E+00 4,8E+01 ± 1E+00 4,0E+01 ± 1E+00 3,7E+01 ± 2E+00 3,5E+01 ± 1E+00 4,4E+01 ± 2E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 3,0E-02 ± 3E-03 8,5E-03 ± 6E-03 1,7E-01 ± 5E-03 < 4E-02 8,7E-03 ± 2E-03 1,0E-02 ± 3E-03 2,3E-02 ± 1E-02 Co- Co- Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,0E-02 ± 4E-03 1,5E-02 ± 5E-03 1,4E-02 ± 4E-03 1,8E-02 ± 4E-03 1,3E-02 ± 3E-03 1,8E-02 ± 4E-03 1,8E-02 ± 2E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/ ZVD Vzorč. mesto Brege Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (kg) 5,31 4,83 5,17 5,39 5,28 5,03 Polletno povpre čje Oznaka vzorca MLBG0112 MLBG0212 MLBG0312 MLBG0412 MLBG0512 MLBG0612 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 9,3E-02 ± 6E-02 1,0E-01 ± 4E-02 4,5E-02 ± 4E-02 4,0E-02 ± 2E-02 Ra-226 1,9E-02 ± 7E-03 5,5E-03 ± 4E-03 4,1E-03 ± 3E-03 Pb-210 < 1E-01 < 5E-02 < 4E-01 < 4E-02 < 6E-02 Ra-228 2,2E-02 ± 1E-02 3,7E-03 ± 4E-03 Th-228 1,6E-02 ± 1E-02 1,9E-02 ± 1E-02 2,0E-01 ± 1E-02 3,9E-02 ± 3E-02 Th-230 K-40 4,6E+01 ± 2E+00 3,8E+01 ± 2E+00 4,6E+01 ± 2E+00 4,5E+01 ± 2E+00 2,6E+01 ± 1E+00 4,2E+01 ± 2E+00 4,0E+01 ± 3E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 6,3E-02 ± 5E-03 5,1E-02 ± 4E-03 3,9E-02 ± 5E-03 4,1E-02 ± 5E-03 2,6E-02 ± 4E-03 < 4E-02 3,7E-02 ± 9E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,8E-02 ± 4E-03 2,5E-02 ± 4E-03 1,0E-02 ± 3E-03 1,4E-02 ± 3E-03 3,1E-02 ± 5E-03 2,0E-02 ± 4E-03 2,0E-02 ± 3E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 63 b 10. MLEKO - sestavljeni mesečni vzorci (VLG, Sr-90) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Brege Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzorca (kg) 5,15 5,28 4,84 5,00 5,14 5,12 Letno povprečje Oznaka vzorca MLBG0712 MLBG0812 MLBG0912 MLBG1012 MLBG1112 MLBG1212 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 1,4E+00 ± 2E-01 1,7E-01 ± 7E-02 2,2E-01 ± 7E-02 8,9E-02 ± 3E-02 1,8E-01 ± 1E-01 Ra-226 7,2E-02 ± 5E-03 2,9E-01 ± 1E-02 3,2E-02 ± 2E-02 Pb-210 9,0E-01 ± 7E-02 < 1E-01 < 9E-01 7,5E-02 ± 8E-02 Ra-228 1,3E-01 ± 1E-01 4,0E-02 ± 2E-02 1,6E-02 ± 1E-02 Th-228 5,8E-02 ± 9E-03 4,2E-02 ± 2E-02 2,8E-02 ± 2E-02 Th-230 K-40 4,0E+01 ± 1E+00 4,7E+01 ± 3E+00 4,7E+01 ± 2E+00 5,1E+01 ± 2E+00 5,1E+01 ± 2E+00 4,7E+01 ± 2E+00 4,4E+01 ± 2E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 4,3E-02 ± 3E-03 3,1E-02 ± 6E-03 < 3E-02 2,3E-02 ± 4E-03 4,7E-02 ± 5E-03 1,4E-02 ± 3E-03 3,2E-02 ± 6E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,0E-02 ± 3E-03 2,4E-02 ± 5E-03 1,7E-02 ± 5E-03 1,4E-02 ± 4E-03 1,6E-02 ± 4E-03 1,9E-02 ± 4E-03 1,9E-02 ± 2E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Specifična analiza I-131 ZVD Datum vzorčevanja Datum meritve Vzorčevalno mesto Pesje Vihre Brege SPECIFIČNA AKTIVNOST I-131 [Bq/L] 15. 5. 2012 16. 5. 2012 < 5,01E-3 < 5,64E-3 < 5,96E-3 1. 6. 2012 1. 6. 2012 < 4,89E-3 < 5,28E-3 < 5,49E-3 19. 6. 2012 20. 6. 2012 < 6,31E-3 < 5,50E-3 < 5,96E-3 2. 7. 2012 3. 7. 2012 < 6,63E-3 < 5,79E-3 < 6,89E-3 1. 8. 2012 2. 8. 2012 < 7,16E-3 < 5,94E-3 < 7,54E-3 13. 8. 2012 14. 8. 2012 < 7,16E-3 < 6,04E-3 < 6,75E-3 3. 9. 2012 4. 9. 2012 < 7,28E-3 < 6,26E-3 < 7,29E-3 1. 10. 2012 2. 10. 2012 < 7,72E-3 < 6,38E-3 < 6,91E-3 Institut LETO 2012 T - 65 •• "Jožef Stefan" 11. HRANILA - SADJE - jabolka SiOjS Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Evrosad Krško Evrosad Krško Evrosad Krško Evrosad Krško Vrsta vzorca Jabolka Jabolka Jabolka Jabolka Datum vzor. Povprečj e - i abolka (*) 17. 9. 2012 17. 9. 2012 17. 9. 2012 17. 9. 2012 Kol. vzorca (kg) 0,62 0,62 0,66 0,60 Odstoteksuhe snovi 16,80 15,10 10,10 17,00 Oznaki vzorca K12HSJB191 K12HSJB291 K12HSJB591 K12HSJB891 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 2,9E-01 ± 2E-01 < 3E-01 < 2E-01 7,2E-02 ± 7E-02 Ra-226 < 1E-01 < 7E-02 5,5E-02 ± 3E-02 1,4E-02 ± 3E-02 Pb-210 < 4E-01 < 4E-01 < 2E-01 2,3E-01 ± 6E-02 5,9E-02 ± 9E-02 Ra-228 5,6E-02 ± 3E-02 1,4E-02 ± 1E-02 Th-228 < 5E-02 2,4E-02 ± 2E-02 < 2E-02 1,0E-02 ± 6E-03 8,6E-03 ± 1E-02 Th-230 K-40 4,4E+01 ± 4E+00 4,1E+01 ± 4E+00 4,8E+01 ± 5E+00 5,0E+01 ± 5E+00 4,6E+01 ± 2E+00 Be-7 6,6E-01 ± 1E-01 4,5E-01 ± 1E-01 3,1E-01 ± 6E-02 6,5E-01 ± 8E-02 5,2E-01 ± 8E-02 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E-02 < 3E-02 7,5E-03 ± 4E-03 1,9E-03 ± 5E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 8,4E-03 ± 2E-03 9,1E-03 ± 2E-03 5,1E-03 ± 1E-03 1,2E-02 ± 2E-03 8,6E-03 ± 1E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. ____m 00 "Jožef Stefan" LETO 2012 T - 66 « ( Ljubljana 11. HRANILA - SADJE - hruške • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Evrosad Krško Evrosad Krško Vrsta vzorca Datum vzor. Hruške pachams 17. 9. 2012 Hruške viljamovka 17. 9. 2012 Povprečje - hruške (*) Kol. vzorca (kg) 0,67 0,71 Odstoteksuhe snovi 18,90 18,70 Oznaka vzorca K12HSHR191 K12HSHR791 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/lg) SVEŽE SNOVI U-238 < 5E-01 < 1E-01 Ra-226 < 2E-01 < 2E-01 < 9E-02 Pb-210 5,6E-01 ± 3E-01 7,2E-01 ± 4E-01 6,4E-01 ± 3E-01 Ra-228 < 1E-01 6,6E-02 ± 5E-02 3,3E-02 ± 4E-02 Th-228 2,0E-02 ± 1E-02 < 5E-02 9,9E-03 ± 2E-02 Th-230 K-40 5,6E+01 ± 5E+00 6,0E+01 ± 6E+00 5,8E+01 ± 4E+00 Be-7 1,8E+00 ± 2E-01 6,5E-01 ± 9E-02 1,2E+00 ± 6E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 3,0E-02 ± 2E-02 1,5E-02 ± 1E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 2,5E-02 ± 2E-03 2,6E-02 ± 2E-03 2,5E-02 ± 1E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 67 11. HRANILA - SADJE - jagode Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr- •• Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana # Slovenija -89 Vzorč. mesto Zgornja Pohanca Spodnji Stari Grad Vrsta vzorca Jagode Jagode Datum vzor. 22. 5. 2012 4. 6. 2012 Povprečj e - jagode (*) Kol. vzorca (kg) 0,29 0,24 Odstoteksuhe snovi 7,00 4,70 Oznaka vzorca K12HSJG2251 K12HSJG451 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/k>) SVEŽE SNOVI U-238 < 1E-01 < 5E-02 Ra-226 5,0E-02 ± 3E-02 2,5E-02 ± 3E-02 Pb-210 < 2E-01 < 6E-02 < 7E-02 Ra-228 2,5E-02 ± 2E-02 1,2E-02 ± 1E-02 Th-228 < 4E-02 5,8E-03 ± 4E-03 2,9E-03 ± 1E-02 Th-230 K-40 3,1E+01 ± 3E+00 3,3E+01 ± 3E+00 3,2E+01 ± 2E+00 Be-7 1,3E-01 ± 3E-02 6,4E-02 ± 6E-02 I-131 Cs-134 Cs-137 1,0E-02 ± 6E-03 5,2E-03 ± 5E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 3,2E-02 ± 2E-03 4,1E-02 ± 2E-03 3,6E-02 ± 5E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. •• Institut 99 "Jožef Stefan" LETO 2012 T - 68 • • Ljubljana 11. HRANILA - SADJE - rdeče in belo vino ter bezeg Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Slovenija Vzorč. mesto Vinska klet Leskovec Vinska klet Leskovec Pečice Vrsta vzorca Vino - rdeče Vino - belo Bezeg Datum vzor. 14. 11. 2012 14. 11. 2012 26. 7. 2012 Kol. vzorca (Ig) 0,17 0,23 0,24 Odstoteksuhe snovi 2,10 2,60 19,00 Oznaka vzorca K12HSVI1B1 K12HSVI2B1 K12HSBZ171 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 < 8E-02 < 1E-01 5,2E-01 ± 3E-01 Ra-226 < 4E-02 < 7E-02 9,0E-01 ± 3E-01 Pb-210 1,2E-01 ± 5E-02 6,9E-02 ± 4E-02 1,2E+00 ± 3E-01 Ra-228 < 2E-02 1,0E-01 ± 6E-02 Th-228 < 7E-03 < 3E-02 < 6E-02 Th-230 K-40 3,4E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 2E+00 1,1E+02 ± 1E+01 Be-7 1,7E-01 ± 3E-02 1,7E-01 ± 2E-02 1,2E+01 ± 6E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,1E-02 ± 3E-03 6,2E-03 ± 2E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 2,9E-02 ± 2E-03 1,0E-02 ± 1E-03 1,7E-01 ± 1E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2012 T - 69 12. HRANILA - POVRTNINE IN POLJŠČINE - solata, redkvica, krompir, čebula Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Brege Pesje Vihre Vrbina Vrsta vzorca solata redkvica krompir čebula Datum vzor. 19. 6. 2012 19. 6. 2012 19. 6. 2012 19. 6. 2012 Oznaka vzorca SZNEK010612 SZNEK020612 SZNEK030612 SZNEK040612 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 1,8E-01 ± 5E-02 4,4E-01 ± 1E-01 8,9E-02 ± 6E-02 1,4E-01 ± 7E-02 Ra-226 8,5E-02 ± 8E-03 7,2E-02 ± 1E-02 3,0E-02 ± 1E-02 4,5E-02 ± 1E-02 Pb-210 2,9E-01 ± 8E-02 < 2E-01 < 2E-01 Ra-228 9,9E-02 ± 1E-02 5,6E-02 ± 4E-02 Th-228 1,1E-01 ± 1E-02 3,8E-02 ± 3E-02 3,0E-02 ± 2E-02 Th-230 K-40 1,1E+02 ± 5E+00 1,1E+02 ± 3E+00 1,1E+02 ± 6E+00 6,7E+01 ± 4E+00 Be-7 5,3E+00 ± 2E-01 3,8E-01 ± 7E-02 3,6E-01 ± 7E-02 1,0E+00 ± 9E-02 I-131 Cs-134 Cs-137 2,4E-02 ± 4E-03 2,1E-02 ± 5E-03 < 3E-02 < 7E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 9,5E-02 ± 1E-02 1,2E-01 ± 1E-02 < 9E-03 2,0E-01 ± 2E-02 Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Žadovinek Spodnji Stari Grad Spodnji Stari Grad Brege Vrsta vzorca blitva peteršilj paradižnik paprika Datum vzor. 28. 7. 2012 28. 7. 2012 28. 7. 2012 28. 7. 2012 Oznaka vzorca SZNEK050712 SZNEK060712 SZNEK070712 SZNEK080712 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 2,7E-01 ± 1E-01 2,3E-01 ± 1E-01 3,1E-01 ± 1E-01 3,7E-02 ± 2E-02 Ra-226 6,9E-02 ± 2E-02 1,9E-01 ± 2E-02 6,7E-02 ± 1E-02 8,3E-03 ± 5E-03 Pb-210 8,2E-01 ± 1E-01 2,3E+00 ± 2E-01 < 1E-01 Ra-228 1,6E-01 ± 3E-02 2,7E-01 ± 3E-02 Th-228 8,7E-02 ± 3E-02 2,7E-01 ± 3E-02 6,9E-02 ± 2E-02 3,2E-02 ± 1E-02 Th-230 K-40 1,6E+02 ± 4E+00 1,3E+02 ± 9E+00 6,7E+01 ± 3E+00 5,5E+01 ± 3E+00 Be-7 9,0E+00 ± 3E-01 2,5E+01 ± 8E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 6,5E-02 ± 1E-02 4,5E-02 ± 7E-03 < 5E-02 < 2E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,8E-01 ± 2E-02 2,6E-01 ± 2E-02 < 9E-03 < 1E-02 LETO 2012 T - 71 12. HRANILA - POVRTNINE IN POLJŠČINE - melancani, rdeča pesa, pšenica, repa Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Pesje Trnje Trnje Trnje Vrsta vzorca melancani rdeča pesa pšenica repa Datum vzor. 28. 7. 2012 28. 7. 2012 22. 9. 2012 22. 9. 2012 Oznaka vzorca SZNEK100712 SZNEK090712 SZNEK110912 SZNEK120912 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 1,6E-01 ± 5E-02 < 5E-01 Ra-226 1,5E-02 ± 6E-03 6,2E-02 ± 1E-02 Pb-210 < 7E-02 < 6E-01 1,4E-01 ± 9E-02 Ra-228 4,2E-02 ± 2E-02 7,9E-02 ± 2E-02 1,2E-01 ± 3E-02 5,9E-02 ± 3E-02 Th-228 1,5E-02 ± 1E-02 3,7E-02 ± 1E-02 3,2E-02 ± 2E-02 Th-230 K-40 6,7E+01 ± 4E+00 1,3E+02 ± 6E+00 1,4E+02 ± 8E+00 9,8E+01 ± 5E+00 Be-7 1,1E+00 ± 8E-02 6,5E-01 ± 7E-02 6,2E-01 ± 7E-02 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-02 3,6E-02 ± 7E-03 1,2E-01 ± 9E-03 < 7E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 < 1E-02 2,8E-02 ± 2E-02 9,8E-02 ± 2E-02 6,1E-01 ± 4E-02 Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD i, ječmen, feferoni, zelje Vzorč. mesto Vihre Vihre Brege B reg e Vrsta vzorca koleraba ječmen feferoni zelje Datum vzor. 22. 9. 2012 22. 9. 2012 22. 9. 2012 22. 9. 2012 Oznaka vzorca SZNEK130912 SZNEK140912 SZNEK150912 SZNEK160912 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 1,5E+00 ± 2E-01 2,3E+00 ± 3E-01 1,2E-01 ± 4E-02 Ra-226 1,3E-01 ± 8E-03 1,2E-01 ± 9E-03 Pb-210 1,3E+00 ± 1E-01 1,8E+00 ± 3E-01 1,9E+00 ± 2E-01 4,8E-02 ± 4E-02 Ra-228 2,3E-01 ± 2E-02 1,6E-01 ± 9E-02 2,2E-01 ± 2E-02 3,2E-02 ± 2E-02 Th-228 1,1E-01 ± 2E-02 1,2E-01 ± 2E-02 1,7E-02 ± 8E-03 Th-230 K-40 8,7E+01 ± 2E+00 1,5E+02 ± 8E+00 6,4E+01 ± 2E+00 5,7E+01 ± 3E+00 Be-7 5,3E+00 ± 4E-01 1,8E+00 ± 8E-02 3,4E-02 ± 1E-02 I-131 Cs-134 Cs-137 2,1E-02 ± 5E-03 < 2E-01 < 5E-02 1,4E-02 ± 2E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 3,4E-01 ± 3E-02 1,5E-01 ± 3E-02 1,4E-02 ± 7E-03 1,4E-01 ± 1E-02 LETO 2012 T - 73 12. HRANILA - POVRTNINE IN POLJŠČINE - koruza, črna redkev, korenje, brokoli Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Pesje Pesje Žadovinek Vrbina Vrsta vzorca k»ruza črna redkev korenje brokoli Datum vzor. 22. 9. 2012 22. 9. 2012 22. 9. 2012 22. 9. 2012 Oznaka vzorca SZNEK170912 SZNEK180912 SZNEK190912 SZNEK200912 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 1,5E-01 ± 8E-02 2,0E+00 ± 2E-01 3,7E-01 ± 8E-02 1,6E-01 ± 7E-02 Ra-226 3,1E-02 ± 2E-02 1,5E-01 ± 9E-03 1,2E-01 ± 1E-02 Pb-210 1,3E+00 ± 1E-01 < 2E-01 1,5E-01 ± 1E-01 Ra-228 2,4E-01 ± 2E-02 3,0E-01 ± 3E-02 Th-228 1,5E-01 ± 2E-02 4,5E-02 ± 3E-02 2,3E-02 ± 2E-02 Th-230 K-40 1,2E+02 ± 7E+00 1,2E+02 ± 3E+00 1,2E+02 ± 6E+00 1,1E+02 ± 5E+00 Be-7 1,1E+00 ± 6E-02 I-131 Cs-134 Cs-137 5,8E-02 ± 1E-02 < 5E-02 1,7E-02 ± 1E-02 2,5E-02 ± 5E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 < 2E-02 3,7E-01 ± 3E-02 4,2E-01 ± 3E-02 4,0E-01 ± 3E-02 LETO 2012 T - 74 '{j'*"'' 13. HRANILA - KOKOŠJE MESO IN JAJCA • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Spodnji Stari Grad Vrbina Spodnji Stari Grad Vrsta vzorca Kok»šja jajca Kok»šja jajca Kok»šje meso Datum vzor. 22. 2. 2012 19. 3. 2012 Povprečje - jaj ca (*) 22. 2. 2012 Kol. vzorca (k) 0,25 0,28 0,26 Odstoteksuhe snovi 23,00 25,00 26,60 Oznaka vzorca K12HJ131 K12HJ331 K12HMK131 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 < 4E-01 < 1E-01 Ra-226 < 4E-01 7,6E-01 ± 2E-01 3,8E-01 ± 4E-01 < 5E-01 Pb-210 < 9E-01 < 3E-01 < 9E-01 Ra-228 1,1E-01 ± 4E-02 9,9E-02 ± 4E-02 1,0E-01 ± 3E-02 Th-228 5,1E-02 ± 3E-02 8,1E-02 ± 5E-02 6,6E-02 ± 3E-02 < 7E-02 Th-230 K-40 3,8E+01 ± 4E+00 3,6E+01 ± 3E+00 3,7E+01 ± 3E+00 9,3E+01 ± 9E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 8,3E-02 ± 5E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 < 2E-02 3,3E-02 ± 5E-03 1,6E-02 ± 2E-02 < 2E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. 00 Institut LETO 2012 T - 75 SVJujST" 13. HRANILA - SVINJSKO IN GOVEJE MESO • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Spodnji Stari Grad Brege Pleterje pri Zdolah Brege Vrsta vzorca Svinjsk) meso Svinjsk» meso Goveje meso Divjačinsk» meso Datum vzor. 22. 2. 2012 1. 3. 2012 Povprečje - svinj sko 1. 6. 2012 1. 3. 2012 meso (*) Kol. vzorca (kg) 0,50 0,43 0,37 0,21 Odstoteksuhe snovi 29,80 27,60 28,50 30,50 Oznaka vzorca K12HMS131 K12HMS231 K12HMG461 K12HMD131 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 < 1E+00 < 3E-01 5,0E-01 ± 4E-01 Ra-226 < 1E+00 < 4E-01 < 4E-01 4,8E-01 ± 2E-01 Pb-210 < 8E-01 < 7E-01 < 3E-01 < 8E-01 < 1E+00 Ra-228 < 2E-01 < 7E-02 Th-228 < 1E-01 7,8E-02 ± 5E-02 3,9E-02 ± 5E-02 < 1E-01 9,7E-02 ± 4E-02 Th-230 K-40 1,1E+02 ± 1E+01 9,9E+01 ± 1E+01 1,0E+02 ± 7E+00 1,1E+02 ± 1E+01 9,0E+01 ± 9E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 1,8E-01 ± 3E-02 7,7E-02 ± 2E-02 1,3E-01 ± 5E-02 9,4E-02 ± 2E-02 6,1E+00 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,5E-02 ± 3E-03 < 1E-02 7,5E-03 ± 7E-03 < 2E-02 < 3E-02 (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. TABELE REZULTATOV PRIMERJALNIH MERITEV KONČNI REZULTATI MEDNARODNE PRIMERJAVE ENVIRONMENTAL RADIOACTIVITY COMPARISON EXERCISE 2011 NPL - Velika Britanija (B1, B2, GL - kontaminirane vodne raztopine in S - kontrolirano kontaminiran trdni vzorec - pesek) V juliju 2012 je bilo izdano končno poročilo za mednarodne primerjalne meritve "Environmental Radioactivity Comparison Exercise 2011" [NPL REPORT IR 27, Environmental Radioactivity Proficiency Test Exercise 2011, C. Gilligan and A. Harms, julij 2012], kjer sta sodelovala IJS Odsek O-2 (koda laboratorija 106), pri meritvah vzorcev B1 in B2 ter ZVD (koda laboratorija 114) pri meritvi vzorcev vod z oznakama B2, GL in vzorca peska S (SiO2). Končni rezultati analiz in primerjave z referenčnimi vrednostmi NPL so zbrane v naslednjih preglednicah. Pri statističnih ocenah so bile uporabljene naslednje zveze: odmik = ( IJS rezultat - NPL vrednost )■ 100 % / NPL vrednost ^-preskus = ( IJS rezultat - NPL vrednost ) ■ [(IJS negotovost)2 + (NPL negotovost)2]1/2 (D = disagreement, Q = questionable) REZULTATI IJS, Odsek O-2: NPL - B1 / Lab Code 106 kontaminirana vodna raztopina analize IJS, Odsek O-2 opravljene od novembra do decembra 2011 končno poročilo objavljeno julija 2012 IZOTOP NPL IJS, Odsek O-2 odmik ^-preskus (Bq/g) (%) H-3 1,493 ± 0,020 1,51 ± 0,10 1,3 0,22 C-14 0,807 ± 0,014 0,768 ± 0,046 -4,9 -0,88 NPL - B2 / Lab Code 106 kontaminirana vodna raztopina analize IJS, Odsek O-2 opravljene od novembra do decembra 2011, končno poročilo objavljeno julija 2012 IZOTOP NPL IJS, Odsek O-2 odmik ^-preskus (Bq/g) (%) H-3 0,3429 ± 0,0048 0,343 ± 0,038 0,0 0,00 Sr-90 1,613 ± 0,008 1,55 ± 0,16 -3,9 -0,67 NPL - B2 / Lab Code 114 kontaminirana vodna raztopina analize ZVD opravljene od septembra do decembra 2012, končni rezultati objavljeni julija 2012 IZOTOP NPL ZVD odmik ^-preskus (Bq/g) (%) Sr-90 1,613 ± 0,008 2,11 ± 0,24 30,8 5,29 NPL - GL / Lab Code 114 kontaminirana vodna raztopina s sevalci gama nizkih aktivnosti analize ZVD opravljene od septembra do decembra 2012, končni rezultati objavljeni julija 2012 IZOTOP NPL ZVD odmik (%) ^-preskus (Bq/kg) Be-7 17,7 ± 0,6 16,9 ± 4,8 -4,6 -0,78 Na-22 11,74 ± 0,26 11,5 ± 1,4 -2,1 -0,35 K-40 16,9 ± 1,6 14,9 ± 3,6 -11,6 -2,00 Co-57 2,352 ± 0,032 2,4 ± 0,6 2,5 0,42 Fe-59 10,85 ± 0,22 10,4 ± 1,6 -4,6 -0,79 Zr-95 5,88 ± 0,10 5,3 ± 1,0 -9,5 -1,63 Nb-95 12,96 ± 0,22 13,7 ± 4,6 5,5 0,94 Cs-134 6,28 ± 0,20 6,0 ± 0,8 -3,7 -0,63 NPL - S / Lab Code 114 kontrolirano kontaminiran pesek analize ZVD opravljene od septembra do decembra 2012, končni rezultati objavljeni julija 2012 IZOTOP NPL ZVD odmik (%) ^-preskus (Bq/g) Co-60 9,1 ± 0,8 9,7 ± 1,0 6,6 1,14 Cs-137 9,5 ± 0,8 10,3 ± 0,6 9,0 1,54 U-234 7,8 ± 1,0 8,4 ± 4,6 8,5 1,46 U-235 0,368 ± 0,030 0,40 ± 0,08 8,7 1,50 U-238 7,9 ± 1,0 8,4 ± 1,8 7,2 1,23 Am-241 6,8 ± 0,8 7,98 ± 0,48 17,4 3,00 PRELIMINARNI REZULTATI MEDNARODNE PRIMERJAVE ENVIRONMENTAL RADIOACTIVITY COMPARISON EXERCISE 2012 NPL - Velika Britanija (GL - kontaminirana vodna raztopina) V februarju 2013 smo prejeli preliminarno poročilo za mednarodne primerjalne meritve "Environmental Radioactivity Comparison Exercise 2012" [NPL REPORT DRAFT ONLY, Environmental Radioactivity Proficiency Test Exercise 2011, J. Dean, S. Collins and G. Ham, februar 2013], kjer je sodeloval IJS Odsek F-2 (koda laboratorija 21), pri meritvi vzorca GL. Preliminarni rezultati analiz in primerjave z referenčnimi vrednostmi NPL so zbrane v naslednji preglednici. Pri statističnih ocenah so bile uporabljene naslednje zveze: odmik = ( IJS rezultat - NPL vrednost )■ 100 % / NPL vrednost ^-preskus = ( IJS rezultat - NPL vrednost ) ■ [(IJS negotovost)2 + (NPL negotovost)2]1/2 (D = disagreement, Q = questionable) REZULTATI IJS, Odsek F-2: NPL - GL / Lab Code 114 kontaminirana vodna raztopina s sevalci gama nizkih aktivnosti analize IJS opravljene novembra 2012, preliminarni rezultati objavljeni februarja 2013 IZOTOP NPL IJS odmik ^-preskus (Bq/kg) (%) Co-60 17,68 ± 0,08 17,5 ± 0,6 -1,0 -0,30 Cs-134 2,190 ± 0,017 2,16 ± 0,07 -1,4 -0,23 Cs-137 4,12 ± 0,04 4,25 ± 0,13 3,1 0,53 K-40 16,4 ± 0,8 16,4 ± 0,8 0,0 0,00 Pb-210 19,46 ± 0,22 21,6 ± 0,9 11,0 2,30 Study MRAD-17 ERA (Environmental Resource Associates), ZDA V decembru 2012 so bili objavljeni končni rezultati primerjalnih meritev MRAD-17 [Study MRAD-17, Final Report, MRaD™ Proficiency Testing, ERA, Environmental Resource Associates, Report issued 12/12/12, ERA Customer Number: R460987 (za IRB) in Z495414 (za ZVD), Arvada, ZDA, december 2012] petih vzorcev (vzorec vegetacije, zemlje in trije vzorci vode, od katerih je bil eden za določitev tritija, eden za celotne sevalce alfa in beta in eden za druge radionuklide), ki jih je ERA, Environmental Resource Associates, ZDA, razposlala septembra 2012. Sodelovala sta IRB in ZVD, pri čemer je IRB poročal rezultate za vseh pet vzorec, ZVD pa za vzorce zemlje, vegetacije in zračnega filtra. Rezultati analiz IRB ter primerjave s pripisanimi vrednostmi (assigned values) so zbrane v naslednjih 5 preglednicah. REZULTATI IRB: ERA, Study MRAD-17 Soil Radionuclides analize opravljene oktobra in novembra 2012, končni rezultati objavljeni decembra 2012 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation IRB z-score [pCi/kg] Ac-228 1240 795-1720 1410 Acceptable 1,03 Am-241 728 426-946 782 Acceptable 0,353 Bi-214 1290 777-1860 1150 Acceptable -0,298 Cs-134 1980 1290-2380 2056 Acceptable 0,722 Cs-137 3470 2660-4460 3666 Acceptable 0,153 Co-60 4310 2910-5930 4575 Acceptable 0,200 K-40 12300 8980-16500 11213 Acceptable 0,415 Sr-90 6860 2620-10800 6878 Acceptable 0,190 Th-234 3420 1080-6430 2858 Acceptable -1,03 U-238 3420 2120-4340 3280 Acceptable -0,644 Zn-65 2880 2290-3830 3083 Acceptable -0,321 ERA, Study MRAD-17 Water Tritium analize opravljene oktobra in novembra 2012, končni rezultati objavljeni decembra 2012 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation z-score [pCi/L] IRB H-3 18700 12500-26700 19579 Acceptable 0,858 ERA, Study MRAD-17 Vegetation Radionuclides analize opravljene oktobra in novembra 2012, končni rezultati objavljeni decembra 2012 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation IRB z-score [pCi/kg] Am-241 3540 2160-4710 3685 Acceptable 0,178 Cs-134 2350 1510-3050 2463 Acceptable 0,387 Cs-137 2070 1500-2880 2154 Acceptable -0,436 Co-60 2030 1400-2840 2190 Acceptable 0,0284 K-40 29600 21400-41500 31792 Acceptable -0,104 Sr-90 10000 5700-13300 7865 Acceptable -1,29 U-238 4280 2860-5440 4175 Acceptable 0,466 Zn-65 1970 1420-2760 2199 Acceptable 0,141 ERA, Study MRAD-17 Water Radionuclides analize opravljene oktobra in novembra 2012, končni rezultati objavljeni decembra 2012 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation IRB z-score [pCi/L] Am-241 91,8 61,8-123 94,8 Acceptable 0,332 Cs-134 876 643-1010 922 Acceptable 1,70 Cs-137 2040 1730-2440 2184 Acceptable 1,43 Co-60 1260 1090-1470 1255 Acceptable -0,0774 Fe-55 548 327-743 811 Not acceptable 1,42 Sr-90 681 444-900 723 Acceptable 0,339 Zn-65 879 733-1110 853 Acceptable -1,55 ERA, Study MRAD-17 Water Gross Alpha/Beta analize opravljene oktobra in novembra 2012, končni rezultati objavljeni decembra 2012 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation IRB z-score [pCi/L] Gross Alpha 76,9 27,3-119 104 Acceptable 3,50 Gross Beta 62,6 35,8-92,7 61,2 Acceptable 0,255 Rezultati analiz ZVD ter primerjave s pripisanimi vrednostmi (assigned values) za vzorce zemlje, vegetacije in aerosolnega filtra so zbrane v naslednjih 3 preglednicah. REZULTATI ZVD: ERA, Study MRAD-17 Soil Radionuclides analize opravljene oktobra 2012, končni rezultati objavljeni decembra 2012 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits ZVD value Performance Evaluation ZVD z-score [pCi/kg] Ac-228 1240 795-1720 1103,6 Acceptable -1,24 Am-241 728 426-946 737,2 Acceptable -0,17 Bi-212 1240 330-1820 1245,5 Acceptable 0,0345 Bi-214 1290 777-1860 1024,8 Acceptable -1,01 Cs-134 1980 1290-2380 1974,1 Acceptable 0,272 Cs-137 3470 2660-4460 3361 Acceptable -0,85 Co-60 4310 2910-5930 4306,8 Acceptable -0,444 Pb-212 1240 812-1730 1181,1 Acceptable -0,27 Pb-214 1290 753-1920 1050 Acceptable -0,839 K-40 12300 8980-16500 9449,3 Acceptable -1,02 Sr-90 6860 2620-10800 5378 Acceptable -1,7 Th-234 3420 1080-6430 3393 Acceptable -0,393 U-238 3420 2120-4340 3393 Acceptable -0,256 Zn-65 2880 2990-3830 2877 Acceptable -0,874 ERA, Study MRAD-17 Vegetation Radionuclides analize opravljene oktobra 2012, končni rezultati objavljeni decembra 2012 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits ZVD value Performance Evaluation ZVD z-score [pCi/kg] Am-241 3540 2160-4710 3840,3 Acceptable 0,601 Cs-134 2350 1410-3050 2507,9 Acceptable 0,607 Cs-137 2070 1500-2880 2163,7 Acceptable -0,364 Co-60 2030 1400-2840 2156,8 Acceptable -0,199 K-40 29600 21400-41500 29467,6 Acceptable -1,08 Sr-90 10000 5700-13300 7730 Acceptable -1,41 U-238 4280 2860-5440 4167,3 Acceptable 0,445 Zn-65 1970 1420-2760 2051,4 Acceptable -0,563 ERA, Study MRAD-17 Air Filter Radionuclides analize opravljene oktobra 2012, končni rezultati objavljeni decembra 2012 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits ZVD value Performance Evaluation ZVD z-score [pCi/Filter] Am-241 67,1 41,4-90,8 66 Acceptable -0,318 Cs-134 429 273-532 429,5 Acceptable 1,03 Cs-137 793 596-1040 769 Acceptable -0,886 Co-60 521 403-651 511,5 Acceptable -0,721 Sr-90 166 81,1-249 153 Acceptable -1,46 U-238 54,7 35,3-75,6 54,6 Acceptable 0,0621 Zn-65 692 496-955 676,5 Acceptable -1,22 Study RAD-91 ERA (Environmental Resource Associates), ZDA V novembru 2012 so bili objavljeni končni rezultati primerjalne meritve RAD-91 [Study RAD-91, Final Report, MRaDTM Proficiency Testing, ERA, Environmental Resource Associates, Report issued 11/28/12, ERA Customer Number: R460987 (za IRB), Arvada, ZDA, november 2012] za dva vzorca vode, ki ju je ERA, Environmental Resource Associates, ZDA, razposlala oktobra 2012. Na IRB so v okviru te interkomparacije opravili meritve vsebnosti sevalcev gama in stroncija v vzorcih vode. Rezultati IRB ter primerjave s pripisanimi vrednostmi (assigned values) so zbrane v naslednjih dveh preglednicah. REZULTATI IRB: ERA, Study RAD-91 Water Radionuclides analize opravljene oktobra in novembra 2012, končni rezultati objavljeni novembra 2012 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation z-score [pCi/L] IRB Ba-133 84,8 71,3-93,3 90,7 Acceptable 1,40 Cs-134 76,6 62,6-84,3 76,9 Acceptable 0,882 Cs-137 183 165-203 188 Acceptable 0,769 Co-60 78,3 70,5-88,5 77,9 Acceptable -0,63 Zn-65 204 184-240 211 Acceptable -0,648 ERA, Study RAD-91 Water Radionuclides analize opravljene oktobra in novembra 2012, končni rezultati objavljeni novembra 2012 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation IRB z-score [pCi/L] Sr-89 39,1 29,7-46,1 44,9 Acceptable 0,495 Sr-90 20,1 14,4-23,8 17,0 Acceptable -1,37 REZULTATI PREVERJANJA RADIOCHEMICAL CROSS CHECK PROGRAM ECKERT & ZIEGLER ANALYTICS, ZDA IRB je v letu 2012 sodeloval pri treh preskusnih meritvah ("cross check") vzorcev vodne raztopine v 0,1 M HCl Analyticsa [Results of Radiochemistry Cross Check Program, Ruder Boškovic Institute, Third Quarter 2012, Eckert & Ziegler, Analytics, ZDA, 2012] za določanje vsebnosti H-3, Fe-55 in Sr-89/Sr-90. REZULTATI IRB: ECKERT & ZIEGLER ANALYTICS, Sr-89/Sr-90 A27704, Date 8/17/12, Third Quarter 2012 analize, opravljene septembra 2012, končni rezultati objavljeni oktobra 2012 IZOTOP IRB vrednost Analytics vrednost IRB/Analytics Resolution Comparison [^Ci/mL] Sr-89 9,11E-03 8,10E-03 1,12 17 agreement Sr-90 8,70E-04 9,03E-04 0,96 12,5 agreement ECKERT & ZIEGLER ANALYTICS, H-3 A27703, Date 8/17/12, Third Quarter 2012 analize, opravljene septembra 2012, končni rezultati objavljeni oktobra 2012 IZOTOP IRB vrednost Analytics vrednost IRB/Analytics Resolution Comparison [^Ci/mL] H-3 1,03E-03 1,00E-03 1,03 12,5 agreement ECKERT & ZIEGLER ANALYTICS, Fe-55 A27705, Date 8/17/12, Third Quarter 2012 analize, opravljene septembra 2012, končni rezultati objavljeni oktobra 2012 IZOTOP IRB vrednost Analytics vrednost IRB/Analytics Resolution Comparison [^Ci/mL] Fe-55 8,29E-04 7,00E-04 1,18 12,5 agreement REZULTATI PREVERJANJA IAEA Worldwide open proficiency test on the determination of natural and artificial radionuclides in soil and water IAEA-TEL-2011-03 IAEA, Analytical Quality Control Services V drugi polovici 2011 je IAEA, Analytical Quality Control Services, razposlala 3 interkomparacijske vzorce umetno kontaminirane vode in en vzorec zemlje za določanje vsebnosti naravnih in umetnih radionuklidov. Pri tem preverjanju sta sodelovala ZVD in IJS, Odsek O-2. ZVD je sodeloval pri določitvi sevalcev gama z visokoločljivostno spektrometrijo gama, IJS, Odsek O-2 pa pri določanju vsebnosti tritija v vodi in stroncija v zemlji. Končni individualni rezultati so bili poslani sodelujočim laboratorijem junija [Individual Evaluation Report for Laboratory No. 154 (ZVD) in No. 159 (IJS, Odsek O-2), on the IAEA-TEL-2011-03 Worldwide open proficiency test, IAEA, Analytical Quality Control Services, S. Tarjan, Seibersdorf, januar 2013 (ZVD) in september 2012 (IJS, Odsek O-2)]. V naslednjih 4 tabelah so zbrani rezultati analiz ZVD (koda laboratorija 154) in primerjave z referenčnimi vrednostmi IAEA za vzorce kontaminirane vode in zemlje. REZULTATI ZVD: IAEA-TEL-2011-03 Sample 1, Spiked Water analize ZVD opravljene od novembra 2011 do februarja 2012, končni rezultati objavljeni januarja 2013 IZOTOP IAEA ZVD Lab. No. 154 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Am-241 4,7 ± 0,1 4,8 ± 0,4 2,13 0,24 A Ba-133 5,0 ± 0,1 4,6 ± 0,3 -8,00 -1,26 A Co-60 15,3 ± 0,2 15,3 ± 0,5 0,00 0,00 A Cs-134 7,7 ± 0,1 7,6 ± 0,3 -1,30 -0,32 A Cs-137 6,2 ± 0,1 6,2 ± 0,4 0,00 0,00 A Eu-152 15,4 ± 0,2 14,4 ± 0,6 -0,64 -1,58 A IAEA-TEL-2011-03 Sample 2, Spiked Water analize ZVD opravljene od novembra 2011 do februarja 2012, končni rezultati objavljeni januarja 2013 IZOTOP IAEA ZVD Lab. No. 154 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Am-241 2,4 ± 0,1 2,4 ± 0,2 0,00 0,00 A Ba-133 2,5 ± 0,1 2,2 ± 0,2 -12,00 -1,34 A Co-60 7,6 ± 0,1 7,7 ± 0,3 1,32 0,32 A Cs-134 3,8 ± 0,1 3,8 ± 0,2 0,00 0,00 A Cs-137 3,1 ± 0,1 3,1 ± 0,2 0,00 0,00 A Eu-152 7,7 ± 0,1 7,2 ± 0,4 -6,49 -1,21 A IAEA-TEL-2011-03 Sample 3, Spiked Water analize ZVD opravljene od novembra 2011 do februarja 2012, končni rezultati objavljeni januarja 2013 IZOTOP IAEA ZVD Lab. No. 154 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Am-241 3,3 ± 0,1 3,2 ± 0,3 -3,03 -0,32 A Ba-133 3,5 ± 0,1 3,3 ± 0,2 -5,71 -0,89 A Co-60 10,7 ± 0,2 10,8 ± 0,4 0,93 0,22 A Cs-134 5,4 ± 0,1 5,5 ± 0,2 1,85 0,45 A Cs-137 4,4 ± 0,1 4,4 ± 0,3 0,00 0,00 A Eu-152 10,8 ± 0,2 9,9 ± 0,5 -8,33 -1,67 A IAEA-TEL-2011-03 Sample 4, Soil analize ZVD opravljene od novembra 2011 do februarja 2012, končni rezultati objavljeni januarja 2013 IZOTOP IAEA ZVD Lab. No. 154 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Ac-228 41,0 ± 2,0 37,9 ± 1,0 -7,56 -1,39 A Bi-214 50,0 ± 2,8 39,3 ± 1,0 -21,40 -3,60 N Cs-137 14,4 ± 0,6 14,7 ± 0,5 2,08 0,38 A K-40 485 ± 11 495,2 ± 26,8 2,10 0,35 A Pb-210 42,6 ± 2,2 43,7 ± 4,5 2,58 0,22 A Pb-212 36,5 ± 1,6 38,9 ± 1,3 6,58 1,16 A Pb-214 50,0 ± 3,8 41,6 ± 0,7 -16,80 -2,17 A Ra-226 50,2 ± 2,0 39,8 ± 0,9 -20,72 -4,74 N Sr-90 2,4 ± 0,5 2,65 ± 0,2 10,42 0,46 n. e. Tl-208 13,0 ± 0,7 12,6 ± 0,4 -3,08 -0,50 A U-238 27,0 ± 1,4 27,7 ± 3,9 2,59 0,17 A n. e. (not evaluated) - rezultat ni bil ovrednoten zaradi nizke aktivnosti IAEA-TEL-2011-03 Samples 1, 2 and 3, Spiked Water analize IJS opravljene od novembra 2011 do decembra 2011, končni rezultati objavljeni septembra 2012 IZOTOP/ SAMPLE IAEA IJS Lab. No. 159 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) H-3 (sample 1) 50,2 ± 0,9 50,5 ± 1,0 0,60 0,22 A H-3 (sample 2) 25,0 ± 0,5 28,1 ± 0,5 12,40 4,38 W H-3 (sample 3) 35,1 ± 0,6 37,2 ± 1,0 5,98 1,80 A IAEA-TEL-2011-03 Sample 4, Soil analize IJS opravljene od januarja 2012 do februarja 2012, končni rezultati objavljeni septembra 2012 IZOTOP IAEA IJS Lab. No. 159 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Sr-90 2,4 ± 0,5 2,37 ± 0,20 -1,25 -0,06 n. e. n. e. (not evaluated) - rezultat ni bil ovrednoten zaradi nizke aktivnosti IAEA ALMERA proficiency test on the determination of natural and artificial radionuclides in soil and water IAEA-TEL-2011-04 IAEA, Analytical Quality Control Services V oktobru 2011 je IAEA, Analytical Quality Control Services razposlal 3 vzorce umetno kontaminirane vode in en vzorec zemlje za določanje vsebnosti naravnih in umetnih radionuklidov. Pri tem preverjanju sta sodelovala IJS, Odsek F-2 in ZVD. IJS, Odsek F-2 je sodeloval pri določitvi sevalcev gama z visokoločljivostno spektrometrijo gama in vsebnost tritija s tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo, ZVD pa pri visokoločljivostni spektrometriji gama. Končni individualni rezultati so bili poslani sodelujočim laboratorijem maja 2012 [Individual Evaluation Report for Laboratory No. 39 (IJS, Odsek F-2) in No. 51 (ZVD) on the IAEA-TEL-2011-04 ALMERA proficiency test, IAEA, Analytical Quality Control Services, S. Tarjan, Seibersdorf, maj 2012] V naslednjih 4 tabelah so zbrani rezultati analiz IJS (koda laboratorija 39 za Odsek F-2) in primerjave z referenčnimi vrednostmi IAEA za vzorce kontaminirane vode in zemlje. REZULTATI IJS, Odsek F-2: IAEA-TEL-2011-04 Sample 1, Spiked Water analize IJS opravljene oktobra 2011, končni rezultati objavljeni maja 2012 IZOTOP IAEA IJS Lab. No. 39 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Am-241 4,7 ± 0,1 4,64 ± 0,18 -1,28 -0,29 A Ba-133 5,0 ± 0,1 5,36 ± 0,24 7,20 1,38 A Co-60 15,3 ± 0,2 14,87 ± 0,73 -2,81 -0,57 A Cs-134 7,7 ± 0,1 7,28 ± 0,22 -5,45 -1,74 A Cs-137 6,2 ± 0 ,1 6,15 ± 0,18 -0,81 -0,24 A Eu-152 15,4 ± 0,2 14,71 ± 0,44 -4,48 -1,43 A H-3 50,2 ± 0,9 51,93 ± 2,15 3,45 0,74 A IAEA-TEL-2011-04 Sample 2, Spiked Water analize IJS opravljene oktobra 2011, končni rezultati objavljeni maja 2012 IZOTOP IAEA IJS Lab. No. 39 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Am-241 2,4 ± 0,1 2,53 ± 0,13 5,42 0,79 A Ba-133 2,5 ± 0,1 2,54 ± 0,11 1,60 0,27 A Co-60 7,6 ± 0,1 7,48 ± 0,22 -1,58 -0,50 A Cs-134 3,8 ± 0,1 3,69 ± 0,12 -2,89 -0,70 A Cs-137 3,1 ± 0,1 3,11 ± 0,14 0,32 0,06 A Eu-152 7,7 ± 0,1 8,05 ± 0,42 4,55 0,81 A H-3 25,0 ± 0,5 27,24 ± 1,35 8,96 1,56 A IAEA-TEL-2011-04 Sample 3, Spiked Water analize IJS opravljene oktobra 2011, končni rezultati objavljeni maja 2012 IZOTOP IAEA IJS Lab. No. 39 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Am-241 3,3 ± 0,1 3,5 ± 0,17 6,06 1,01 A Ba-133 3,5 ± 0,1 3,83 ± 0,11 9,43 2,22 A Co-60 10,7 ± 0,2 10,5 ± 0,32 -1,87 -0,53 A Cs-134 5,4 ± 0,1 5,32 ± 0,16 -1,48 -0,42 A Cs-137 4,4 ± 0,1 4,31 ± 0,16 -2,05 -0,48 A Eu-152 10,8 ± 0,2 10,6 ± 0,54 -1,85 -0,35 A H-3 35,1 ± 0,6 36,69 ± 1,32 4,53 1,10 A IAEA-TEL-2011-04 Sample 4, Soil analize IJS opravljene oktobra 2011, končni rezultati objavljeni maja 2012 IZOTOP IAEA IJS Lab. No. 39 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Ac-228 41,0 ± 2,0 36,3 ± 1,1 -11,46 -2,06 A Am-241 0,21 ± 0,08 0,54 ± 0,06 153,52 3,27 n. e. Bi-214 50,0 ± 2,8 52,1 ± 1,6 4,20 0,65 A Cs-137 14,4 ± 0,6 13,8 ± 0,4 -4,17 -0,83 A K-40 485 ± 11 466 ± 14 -3,92 1,07 A Pb-210 42,6 ± 2,2 40,4 ± 2,4 -5,16 -0,68 A Pb-212 36,5 ± 1,6 36,4 ± 1,1 -0,27 -0,05 A Pb-214 50,0 ± 3,8 51,9 ± 1,6 3,80 0,46 A Ra-226 50,2 ± 2,0 52,7 ± 3,5 4,98 0,62 A Tl-208 13,0 ± 0,7 12,7 ± 0,4 -2,31 -0,37 A U-238 27,0 ± 1,4 24,6 ± 2,9 -8,89 -0,75 A n. e. (not evaluated) - rezultat ni bil ovrednoten zaradi nizke aktivnosti IAEA-TEL-2011-04 Sample 1, Spiked Water analize ZVD opravljene oktobra 2011, končni rezultati objavljeni maja 2012 IZOTOP IAEA ZVD Lab. No. 51 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Am-241 4,7 ± 0,1 5,0 ± 0,6 6,38 0,49 A Ba-133 5,0 ± 0,1 4,7 ± 0,5 -6,00 -0,59 A Co-60 15,3 ± 0,2 15,5 ± 0,6 1,31 0,32 A Cs-134 7,7 ± 0,1 7,7 ± 0,4 0,00 0,00 A Cs-137 6,2 ± 0,1 6,8 ± 0,5 9,68 1,18 A Eu-152 15,4 ± 0,2 14,3 ± 0,8 -7,14 -1,33 A IAEA-TEL-2011-04 Sample 2, Spiked Water analize ZVD opravljene oktobra 2011, končni rezultati objavljeni maja 2012 IZOTOP IAEA ZVD Lab. No. 51 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Am-241 2,4 ± 0,1 2,3 ± 0,3 -4,17 -0,32 A Ba-133 2,5 ± 0,1 2,2 ± 0,2 -12,00 -1,34 A Co-60 7,6 ± 0,1 7,7 ± 0,3 1,32 0,32 A Cs-134 3,8 ± 0,1 3,6 ± 0,2 -5,26 -0,89 A Cs-137 3,1 ± 0,1 3,0 ± 0,3 -3,23 -0,32 A Eu-152 7,7 ± 0,1 7,3 ± 0,5 -5,19 -0,78 A IAEA-TEL-2011-04 Sample 3, Spiked Water analize ZVD opravljene oktobra 2011, končni rezultati objavljeni maja 2012 IZOTOP IAEA ZVD Lab. No. 51 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Am-241 3,3 ± 0,1 3,4 ± 0,4 3,03 0,24 A Ba-133 3,5 ± 0,1 3,1 ± 0,3 -11,43 -1,26 A Co-60 10,7 ± 0,2 10,9 ± 0,4 1,87 0,45 A Cs-134 5,4 ± 0,1 5,4 ± 0,3 0,00 0,00 A Cs-137 4,4 ± 0,1 4,6 ± 0,3 4,55 0,63 A Eu-152 10,8 ± 0,2 10,5 ± 0,6 -2,78 -0,47 A IAEA-TEL-2011-04 Sample 4, Soil analize ZVD opravljene oktobra 2011, končni rezultati objavljeni maja 2012 IZOTOP IAEA ZVD Lab. No. 51 Rel. Bias % u-test Final score (Bq/kg) Ac-228 41,0 ± 20 37,6 ± 1,3 -8,29 -1,43 A Bi-214 50,0 ± 2,8 37,8 ± 1,5 -24,40 -3,84 N Cs-137 14,4 ± 0,6 15,2 ± 0,6 5,56 0,94 A K-40 485 ± 11 513 ± 28 5,77 0,93 A Pb-210 42,6 ± 2,2 43,1 ± 4,5 1,17 0,10 A Pb-212 36,5 ± 1,6 40,5 ± 1,7 10,96 1,71 A Pb-214 50,0 ± 3,8 39,3 ± 1,4 -21,40 -2,64 N Ra-226 50,2 ± 2,0 38,9 ± 1,0 -22,51 -5,05 N Sr-90 2,4 ± 0,5 2,54 ± 0,20 5,83 0,26 n. e. Tl-208 13,0 ± 0,7 34,3 ± 1,5 163,85 12,87 N U-238 27,0 ± 1,4 31,8 ± 5,6 17,78 0,83 A n. e. (not evaluated) - rezultat ni bil ovrednoten zaradi nizke aktivnosti REZULTATI PREVERJANJA "Fortluft 2012" sevalci gama v aerosolnem filtru BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz in PTB, Nemčija V oktobru 2012 sta ZVD in IJS, Odsek F-2 sodelovala pri primerjalnih meritvah simuliranih aerosolnih filtrov -Kontrolle der Eigenuberwachung radioaktiver Emissionen aus Kernkraftwerken (Fortluft), 34. Ringversuch "Fortluft 2012", SW 1.4-05/2012, G. Bohm, A. Deller, M. Ehlers, K. Kossert, C. Strobl, PTB in BfS, Berlin, Nemčija, december 2012, ki jih je organiziral BfS, Bundesamt tur Strahlenschutz v sodelovanju s PTB iz Nemčije. Koda laboratorija ZVD je bila 64, IJS pa 114. Končni rezultati so bili objavljeni decembra 2012. Rezultati in primerjave z referenčnimi vrednostmi so zbrane v spodnji tabeli. REZULTATI ZVD: BfS - "Fortluft 2012, ZVD Aerosolni filter, kontaminiran s sevalci gama analize (ZVD) opravljene oktobra 2012, končni rezultati objavljeni decembra 2012 IZOTOP BfS PTB-Wert ZVD odmik (%) z-score (Bq) masa filtra (794,0 ± 0,5) mg Aktivnost (Bq/g) Varianca (Bq/g)2 Co-57 3,98 ± 0,08 4,987 0,00527 -0,45 0,06 Co-60 2,39 ± 0,05 2,947 0,00406 -2,09 0,35 Sr-85 2,41 ± 0,05 2,895 0,00085 -4,78 0,64 Ru-106 11,9 ± 0,6 14,265 0,03323 -4,90 0,63 REZULTATI IJS, Odsek F-2: BfS - "Fortluft 2012", IJS, Odsek F-2 Aerosolni filter, kontaminiran s sevalci gama analize (IJS, Odsek F-2) opravljene novembra 2012, končni rezultati objavljeni decembra 2012 BfS IJS, Odsek F-2 PTB-Wert odmik (%) IZOTOP (Bq/g) masa filtra (998,6 ± 0,6) mg Aktivnost (Bq/g) Varianca (Bq/g)2 z-score Co-57 5,00 ± 0,10 4,919 0,01513 -1,83 0,24 Co-60 3,01 ± 0,06 2,756 0,00660 -8,45 1,42 Sr-85 3,03 ± 0,06 2,847 0,04030 -6,34 0,84 Ru-106 15,0 ± 0,7 13,168 0,11965 -12,21 1,57 PRELIMINARNI REZULTATI PREVERJANJA IRMM EC 2011 EC interlaboratory comparison on 90Sr, 137Cs and 40K in wild bilberry powder EC, JRC, IRMM, Belgium V letu 2011 sta IJS (Odsek F-2 in Odsek O-2) in ZVD sodelovala pri preskusnih ("cross check") meritvah vsebnosti Sr-90, Cs-137 in K-40 v vzorcu borovnic, ki jih je organiziral IRMM iz Belgije v okviru Evropske skupnosti. Vzorci so bili poslani in pripravljeni v prvi polovici 2011. Rok za poročanje rezultatov meritev je bil 15. september 2011, preliminarne grafične primerjave smo prejeli v decembru 2011 (dopis Preliminary results of the EC interlaboratory comparison on 90Sr, 137Cs and 40K in wild bilberry powder, Geel, 6 December 2011, JRC.DG.D5-D164-ARES(2011)1319738). V naslednjih treh tabelah so zbrani rezultati analiz IJS (Odseka F-2 in O-2) in ZVD za vzorec borovnic in primerjava z referenčnimi vrednostmi in u-preskusi. Pri IRMM so navedene so referenčne vrednosti, ki so bile predstavljene na konferenci ICRM-LLRMT 2012 od 17.do 21. septembra 2012 v Jejuju v Koreji. REZULTATI IJS (Odsek F-2) Radionuklid IRMM IJS (Odsek F-2) Lab. No. 8 u-preskus Rel. Bias % Bq/kg meritve opravljene od maja do julija 2011, preliminarni rezultati so bili sporočeni po elektronski pošti decembra 2011 Cs-137 772 ± 32 772,7 ± 15,5 0,02 -0,09 K-40 250 ± 17 237,7 ± 7,8 0,66 4,92 REZULTATI IJS (Odsek O-2) Radionuklid IRMM IJS (Odsek O-2) Lab. No. 18 u-preskus Rel. Bias % Bq/kg meritve opravljene julija in avgusta 2011, preliminarni rezultati so bili sporočeni po elektronski pošti decembra 2011 Sr-90 153 ± 8 155,5 ± 7,8 0,22 1,61 Radionuklid IRMM ZVD Lab. No. 53 u-preskus Rel. Bias % Bq/kg meritve opravljene maja in septembra 2011, preliminarni rezultati so bili sporočeni po elektronski pošti decembra 2011 Sr-90 153 ± 8 244 ± 22 3,03 31,70 Cs-137 772 ± 32 818 ± 20 1,79 5,54 K-40 250 ± 17 254 ± 19 0,79 6,42 REZULTATI PRIMERJAVE Meritve koncentracije radionuklidov v vzocu kamnine z otoka JABUKA Na začetku leta 2012 je IMI iz Zagreba organiziral primerjavo meritve vzorca kamnine z otoka Jabuka z visokoločljivostno spektrometrijo gama. Vzorec je bil odvzet v letu 2007 ter pripravljen na IMI, kamnina je bila zmleta v posebnem mlinu do velikosti zrn največ 2 mm. Pri meritvah so sodelovali IJS (Odsek F-2), ZVD, IMI in IRB. Rezultate je zbral IMI, poročilo z naslovom Izvješče o usporednom medulaboratorijskom gamaspektrpometrijskom odredivanju koncentracije aktivnosti radionuklida u površinskom uzorku stijenskog materiala s otoka Jabuke so pripravili in objavili septembra 2012. Rezultati posameznih laboratorijev in primerjave s povprečno vrednostjo so v spodnji tabeli. REZULTATI MERITEV IJS, IRB, IMI in ZVD Radionuklid Povprečna vrednost IJS IRB IMI ZVD Bq/kg U-238 14,3 ± 1,5 12,5 ± 1,1 15,0 ± 5,6 18,4 ± 1,0 11,9 ±1,3 Ra-226 13,9 ± 0,5 18,3 ± 0,8 12,9 ± 1,9 11,4 ± 0,2 13,1 ± 0,3 Ra-228 18,1 ± 0,5 18,2 ± 0,6 20,4 ± 0,2 16,4 ± 0,2 17,5 ± 0,5 K-40 239 ± 8 224 ± 8 271 ± 31 236 ± 2 225 ± 10 Cs-137 0,268 ± 0,081 0,17 ± 0,08 0,350 ± 0,308 0,33 ± 0,03 0,22 ± 0,05