Anski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote		
-40 številka	Joliet, Illinois, 11. septembra 190©		Letnik XVII
POŽAR UNIČIL emSHOLM MINN.
Cvetoča slovenska naselbina postala v nekaj urah pusto pogorišče.
DOLGOTRAJNI GOZDNI POŽARI.
Škoda velikanska. Samo naši rojaki imajo nad stotisoč dolarjev škode.
Duluth, Minn., S. sept. — Gozdni požari, ki besne po severni Minnesoti, so danes vpepelili mesto Chisholm, devetdeset milj severno od Mesaba Range, uničili stanovanja 6,000 ljudem in povzročili lastninske škode za več milijonov dolarjev. Plameni so se razprostirali čez več okrajev in mnoga mesteca in selišča blizu Dulutha.
Prebivalci več mestec se obupno bp-re, da bi rešili svoje domove, dočim delavci beže iz gozdarskih in rudarskih selišč, da rešijo vsaj svoje življenje.
Medtem pa hud veter podi plamene preko dežele, in ker se ni kmalu nad-jati dežja, se je pustošenje bržkone šele začelo.
Doslej je znano samo o enem smrtnem slučaju, ampak bati s,e je, da bo število istih mnogo večje, ko dojde-jo natančnejša poročila iz sosednih vasi.
Hibbing, pet milj od Chisholma, je bil nocoj obkrožen po gozdnem požaru in mesto je bilo v nevarnosti, dokler se ni veter zasukal. Ves severni del Douglas countyja, Wisconsin, je v plamenih in več selišč je razdejanih.
Renshavv, petindvajset milj zapadno od Dulutha ležeča vas, je bila nocoj obkoljena po ognju in je brez upa rešitve. Na stotine farmarjev so plameni prepodili iz njihovih domovanj, in ker je vsled strašnega dima in vročine beg težaven, je bržkone mnogo ljudi storilo smi;t v plamenih.
V Bayfieldu, Wis., je zgorelo obdelanega lesa za $700,000.
Najpogubnejši pa je bil požar, ki je uničil mesto Chisholm. Tri dni so gorele suhe hoste zapadno in severno od mesta, ko so začele goreti tudi vz-hodnoležeče. Pa meščani se niso stra šili, ker jih je proti vzhodu ščitilo jezero zvano Long Year Lake. Danes opoludne so se požari od treh strani združili, in plameni so vzbruhnili proti malemu rudarskemu mestu, čez griče in drevje. Tako hitro se je ogenj približal predmestnim poslopjem, da prebivalci niso utegnili rešiti prav ničesar od svojih domačih reči. Ljudje so imeli komaj časa dovolj, da si rešijo svoje življenje, in kmalu so bile ceste, držeče iz mesta, prenapolnjene z ubežniki na vozovih, konjih in pesi ce. Dve cesti držita iz Hibbinga v Chisholm, in krajša je bila sredi ognja, vsled česar so morali bežati po daljši.
Vozovi so bili dragi. Neki inoze-mec se je ponudil, da prepelje neko ženo s tremi otročiči do Hibbinga za $25. Nekdo je preslišal razgovor, potegnil revolver, ga nameril inozemcu na čelo, zlezel na voziček in moža prisilil, da jih je odpeljal v zavetje.
Great Northcrn-železnica, edina držeča v Chisholm, je nocoj prepeljala na petnajstih vagonih do Hibbinga vsepolno pogorelcev. Tam se postavljajo šotori zanje.
Pozno popoludne je vter prignal plamene čez mesto Chisholm in poslopja so začela izginjati. . Lesene hiše na zapadnem koncu Main ceste so bile kmalu v plamenih. V nekaj minutah so že gorela vsa poslopja na obeh straneh ceste, in ljudje so gledali z jugozapadnih holmov, kako gore njihova domovanja.
Med zgorelimi poslopji so: First National Bank, vredno $25,000; mestna zbornica, $25,000; R. S. O’Neil Hotel, $25,000; Chisholm Filter Plant, $15,000; Lovrenc Novakova stavba, $13,000; stavba tvrdke Sapere & Sons, $12,000.
Houghton, Mich., 5. sept. — Na milijone čevljev lesa je zgorelo južno od tukaj in mnogo farm je v nevarnosti.
Duluth, Minn., 6. sept. — Minnesotske in wisconsinske oblasti so začele skrbeti za olajšbo 12,000 oseb, ki so zdaj brez strehe vsled velikih gozdnih požarov v okrajih Louis, Carleton in Itasca v državi Minnesota ter v severnem delu okraja Douglas, Wisconsin.
Plameni, ki so uničili na tisoče a-krov lesovja in razdejali mnogo mestec ter napravili škode nad $3,750,-000, so danes zamrli, in če se veter ne zasuče, ni več velike nevarnosti za še hujšo škodo.
Vojaška postava je proglašena in oddelek milice je poslan v Chisholm, kjer so skoro vsa poslopja vpepeljena. Štiri tisoč ubežnikov iz tega mesta je našlo zavetje v Hibbingu, kjer so nastanjeni v šotorih, a za hrano skrbe meščani in država.
Minnesotski guverner Johnson je
danes izdal oklic, s katerim poziva vse prebivalstvo na pomoč za razdejana mesta Chisholm, Shenando, Hartley in Pillsbury. Vse župane mest in vasi kliče k pomožnemu sodelovanju.
Da sta bili rešeni mesteci Buhi in Nashwauk, oddaljeni sedem ozir. petindvajset milj dd Chisholma, je pripisati temu, da se je veter zasukal in da se je 1,600 rudarjev in prebivalcev u-prav mučilo celo noč pri odvračanju pretečih plamenov, ki so švigali preko mestec.
Chisholm, najsijajneje napredujoče mesto na Mesaba Range, je sedaj žalostno pogorišče. Očrneli in kadeči se ostanki zgorelih poslopij so edine tužne priče sredi kupov pepela o napredku, osredotočenem v glavnem mestu železonosnega ozemlja.	N
Edino preostala poslopja so nova srednja šola, vredna $125,000, katoliška cerkev, italijanska cerkev in tucat domovanj na južni strani mesta, ki so bila rešena vsled neumornega napora prebivalcev.
Lastninsko škodo cenijo na $1,000,-000 in škodo na osebnih vrednostih na $750,000, vštevši trgovske zaloge. Prizadeti trgovci so baje zavarovani za $500,000.
Hibbing, pet milj zapadno od Chisholma, je sinoči dal pribežališče 1,000 Pogorelcem, a nocoj najde v tem mestu zavetje 5,000 oseb.
Duluth, Minn., 7. sept. —• Gozdni požari spet besne, in mestece Snowball je vpepeljeno. Ogenj prodira proti Hibbingu, in več drugih mestec je v nevarnosti.
Duluth, Minn., 8. sept. — Hibbing, največje in najbolj prospevajoče mesto na Mesaba Range, je v nevarnosti, da pogori. Vse prodajalnice v mestu so zaprte in prebivalci odvračajo plamene.
Duluthska požarna bramba je po prvi brzojavki iz H bbinga za pomoč odposlala oddelek gasilcev s potrebnimi stroji na lice mesta. Mesaba-železni-ca ima tamkaj pripravljene vlake, da odpelje ljudi, ako bo treba.
Dim iz gorečih gozdov tako zatem-njuje Hibbing, da morajo čez dan goreti električne luči.
Mesto Grand Marais, Minn., na severnem bregu, je popolnoma obdano od plamenov. Ljudje so v silni stiski, ker ne morejo nikamor bežati. Požari besne miljo od mesta. Naseljenci iz okolice beže v mesto. Meščani vsled gostega dima komaj dihajo. V eni uri utegne mesto pogoreti, če se veter zasuče.
Ashland, Wis., 8. sept. — Požari se bližajo temu mestu. Nevarnost je velika.
Houghton, Mich., 8. sept. — Vsled gozdnih požarov na treh straneh je bakreni okoliš v severnem Michiganu nocoj v doslej neznani stiski. Več mest, vštevši rudarsko mestece Ah-meek, je v veliki nevarnosti in na stotine radovoljcev pomaga krajevnim gasilcem, preprečiti popolno uničenje lastnine. V zadnjih osmih urah napravljeno škodo na drevju cenijo na $1,000,000.
Hibbing, Minn., 9. sept. — Dvesto Črnogorcev rudarjev, nedavno odslovljenih iz rudnikov, je baje povzročilo gozdne požare v tem distriktu. Ne,ka ženska iz Hibbinga je danes videla v hosti necega Črnogorca, ko je prižigal kup listja; poklicala je na pomoč, in ogenj so pogasili. Črnogorci so se bili baje razkropili po gozdih in jih jeli zažigati, da uničijo rudarski di-strikt.
Dva Črnogorca so danes vojaki zasačili v Chisholmu, ko sta plenila neko pogorelo prodajalnico.
Mestni zbor v Hibbingu je danes dovolil $5,000 za trpine. Zasebne zbirke znašajo doslej $2,500. Duluth je baje nabral $35,000, in Eveleth $1,500.
Po vsej severni Minnesoti še vzpla-menevajo mali lesni ognji, ki jih treba gasiti noč in dan, da ne povzročijo novih nesreč.
Mesti Hibbing in Grand Marais sta rešeni, ker se je na srečo veter zasukal v stran. Poročila iz Aurore in drugih mest pravijo, da je nevarnost prestana. A po gozdih požari ne prenehajo še več dni.
Nocoj je začelo deževati, prvič v dveh tednih. Dež v Hibbingu pome-nja konec gozdnih požarov.
Rojak o požaru.
Hibbing, Minn., 7. sept. — Slavno uredništvo Am. Slov.! Dovolite mi, da se zopet enkrat oglasim v cenjenem listu; a žal, da nimam kaj veselega sporočiti. V bližini našega mesta se je dogodila pretresljiva novica. V petek, to je, dne 6. t. m., je nastal požar v gozdu blizu našega mesta. In nasta la je velika sapa in je zanesla ogenj v naše bližnje mesto Chisholm, in vpepe ljeno je bilo v dveh urah do kraja; ostalo ni druzega kakor cerkev, šola in par druzih hiš. Vpepeljeno je tako, da bi človek, ako mu ni bilo mesto dobro znano, ne našel glavne ceste. Nastal je požar ob 6. uri zvečer in do 9. ure ni bilo mesta več. Ljudstvo je vse bežalo v naše mesto Hibbing, kjer je bilo toliko ljudstva, da so bile sko ro vse hiše prenapolnjene, tako da so
KONVENCIJI.
Republikanci so zborovali v Springfieldu, 111., in demokratje pa v Peoriji, 111.
BILO PRAV MALO OPRAVILA*
Obe stranki sta sprejeli svoji platformi po običajnih govorih.
Springfield, 111., 9. sept. — V državnem arzenalu se je danes vršila republikanska državna konvencija. Udeležba ni bila tako velika, kakor sicer ob državnih konvencijah. Predsedoval je govornik zavezne poslanske zbornice “Joe” Cannon. Konvencija ni bila pravzaprav nič druzega, nego složno zborovanje politikov; ker je bila namreč nominacija državnih uradnikov določena že dne 8. avgusta ob prvotnih volitvah, zato niso imeli delegati nikacega drugega dela, nego s tozadevnim sklepom proglasiti dotičnike nominiranim.
Govornik Cannon je pozival v daljšem govoru stranko k složnemu sodelovanju. Nato je hvalil upravo predsednika Roosevelta. Glede delavskih zadev je rekel Cannon, da imajo delavci neizpodbitno pravico, organizo-vati se, a za napačno in pogubno smatra, da si nekateri delavski voditelji prisvojujejo pravico, nadzirati delavske glasove. Odločno je izjavil, da bo, če zopet izvoljen, glasoval proti vsem postavam, ki bi bile v korist samo enemu razredu državljanov.
Govorili so še drugi delegatje o raznih predmetih.
Demokratska drž. konvencija.
Peoria, 111., 9. sept. — Demokratje so imeli danes tukaj v “Coliseumu” zelo navdušeno državno konvencijo. W. J. Bryan in kandidat ta guvernerja Adlai Stevenson sta žela velike ovacije. Pred Bryanom in Stevensonom je govoril slepi senator Gore iz Oklahome, ki je med gromkim ploskanjem pozival Illinoičane, dodati dvema velikima predsednikoma Lincolnu in Grantu, ki ju je država že dala, še tretjega, namreč Bryana, ki je sam sin države Illinois.
Platforma, ki je bila potem sprejeta, priporoča denverske Sklepe in Bryana, kakor tudi Kerna, ki kot mož sočuv-stvuje z navadnim ljudstvom.
Demokratski predsedniški kandidat Bryan si je izbral za svoj govor predmet: “Država in narod.” Smatral je za neobhodno potrebno, da se osrednja vlada drži mej, predpisanih ji po zavezni ustavi in da spoštuje pravice posameznih držav, kajti le potem se bo mogla ljudovlada uspešno razvijati. Samodržno ljudstvo se mora vsekakor ščititi. In tako dalje. Govoru je sler dilo gromko ploskanje.
Rockfordski škof.
Chicago, 111., 8. sept. — Uradno obvestilo o imenovanju škofa P. J. Mul-doona za prvega vladiko novoustanovljene škofije v Rockfordu, 111., je prejel nadškof Quigley po kabelogra-inu iz Rima včeraj.
Spet delajo.
Birmingham, Ala., 7. sept. — Daši je bil danes pravzaprav Delavski praznik, se je vendar vrnila množica rudarjev, ki so dva meseca štrajkali, spet na delo. V zadnjem tednu je zavzelo svoja stara mesta do 10,000 delavcev.
John Mitchell.
Marion, 111., 7. sept. — Bivši predsednik John Mitchell od premogar-ske zveze je imel tukaj slavnostni govor na Delavski praznik. Pobijal je dostikrat slišano trditev, da so boga-tinci vedno bogatejši in reveži vedno revnejši. Tudi je govoril poln spoštovanja o sodniškem stanu, dasi je priznal, da se tudi sodniki lahko zmotijo.
Delavski park.
Indianapolis, Ind., 7. sept. — Unijci v tem mestu so v ponedeljek uradno posvetili nedavno kupljeni in samo za unijske svrhe odločeni Delavski park. Slavnostni govor je imel podpredsednik Fairbanks. Njegov predmet je bil, da so se delavske razmere v zadnjih letih odločno zboljšale in da se bodo še bolj po . odkritem razpravljanju vseh vprašanj.
0 NAČRTU ZA
VELIKI KANAL.
Volivci v državi Illinois bodo novembra meseca glasovali o zelo važni točki.
ZA GRADNJO TREBA DENARJA.
Tozadevni sklep državne postavodaje pride na glasovanje.
Blaznež pri Rooseveltu.
Oyster Bay, 7. sept. — Neki “crank” ali blaznež, oborožen z nenabitim revolverjem, se je klatil blizu Sagamore Hilla in je bil po kratkem odporu prijet po tajnih redarjih in dejan v zapor, ker je skrivaj nosil orožje. Trdil je, da se imenuje John Coughlin, da je tajen policaj in da hoče govoriti s predsednikom, da doseže od njega odposlatev 10,000 vojakov v zatrtje zločinov v Bostonu. Mož je brez dvoma ob pamet.
Naselbina bankirjev.
San Francisco, Cal., 5. sept. — V bankirsko naselbino tukajšnje okrajne ječe, v kateri se že nahajata predsednik in blagajnik počene banke “California Safe Deposit & Trust Co." za radi poneverjenja bančnih skladov, sta bila danes vpeljana še dva člana, namreč A. F. Mrtel, predsednik, in A. B. Nash, blagajnik istotako počene 'Market Street”-banke. V nekaj dneh upa policija prijeti tudi še pomožnega blagajnika zadnjeimenovane banke, Louis O. Havena. Vsi trije so istotako obdolženi poneverjenja bančnih skladov in ponarejanja.
Predsedniški kandidat Debs.
San Francisco, Cal., 9. sept. — Soci-ališki predsedniški kandidat Eugene Debs je včeraj govoril tukaj pred 2500 poslušalci. Zabavljal je čez obe stari stranki in svojega “prijatelja”, predsednika zveze “American Federation of Labor”, Samuela Gompersa.
Kolera v Petrogradu.
Petrograd, 9. sept. — Da se je azij ska kolera tu pojavila, je sedaj gotovo. Pri neki včeraj umrli ženski so našli bacile. V Sibiriji je kuga že razširjena do Irkutska. V Tangarogu so bili nemiri, ker se je ljudstvo uprlo proti zdravniškim odredbam.
ljudstvo odpeljali tudi v Duluth". Zgo relo je dosti živine in vsa hišna oprava. Žal, da je mesto skoro čisto slovensko. V srce me je ganilo, ko sem videl uboge žene priti z nedolžnimi otročiči v naročju; prinesle nišo druzega seboj, kakor kar so mogle v roki nositi, opravljene seveda v delavni do mači obleki, ker je ogenj tako naglo nastal, da so bili otroci jedni samo na jedno nogo obuti, jedni pa čisto bosi.
Dragi prijatelji in znanci, kateri imate svoje znance tukaj, prosim vas, ozirajte se nekoliko nanje, ker pomoč je jako potrebna, ako se pomisli na pretečeno zimo, kako so bili zaslužki pičli.
Cul sem tudi od par naših mest bližini, da so pogorela, pa ker še ne vem natanko poročati, se ne bodem sedaj s temi pečal.
Kolikor sem sam previdel. je na sto-tisoče škode pri naših Slovencih. Jedni obupujejo, a jaz jih tolažim, da Bog je dal, Bog je vzel, pa da Bog bode še dal; kajti vera naša nas tako uči, da kdor Boga ne pozabi, tudi Bog njega ne pozabi.
S tem končam svoj žalostni dopis in pozdravljam vse Slovence po vseh Združenih državah. Pozdravljam tudi tebe, Am. Slovenec, in ti želim obilo uspeha.
Frank Golob, P. O. Box 445.
Nestrpni socialisti.
Dunaj, 9. sept. — Prebivalstvo v Rumbergu na Češkem je razburjeno. Tam so se sestali nemški katoličani na shod. Pa socialdemokratje in svo-bodomiselci so zagnali hrum in šum proti prireditvi kongresa in so na vse mogoče načine motili zborovanje. Zbo rovalce je morala ščititi pomnožena policija.
Čehi in Francozi.
Praga, 8. sept. — V čast navzočim odposlancem pariškega mestnega sve-tovalstva so Čehi priredili banket, katerega so se udeležili vsi mestni odličnjaki. Ravnatelj za kupčijske in obrtne zadeve v francoskem trgovinskem ministrstvu, F. Chapsial, je napil na zdravje Čehom, katere je označil kot vredne francoskega prijateljstva, in izpit je “na prijateljsko razmerje med !
Globoki vodovod od jezer do zaliva (The Lakes-to-the-Gulf Deep Waterway) se razteza 1625 milj, od vhoda v Chicago River v Michiganskem jezeru do Eads Jetties v Mehiškem zalivu, s padom 579 čevljev od nizke gladine Michiganskega jezera, ter ima sle deče tri značilne oddelke:
1)	Ulinoiski vodovod, od Chicage do St. Louisa, 367 milj, s padom 196 čevljev.
2)	Srednji Mississippi, od St. Louisa do Caira, s padom 108 čevljev.
3)	Spodnji Mississippi, od Caira do zaliva, 1072 milj, s padom 275 čevljev. Zalivova gladina z globoko vodo se raztega navzgori do Red Riverja, 308 milj.
Illinoiski vodovod ima štiri naravne oddelke:
a)	Chicaški zdravstveni in brodar-stveni kanal (vštevši Chicago River in takozvani “Drainage Canal), se razteza od Michiganskega jezera 36 milj do Des Plaines Riverja nad Jolietom, s padom 40 čevljev na koncu.
b)	Des Plaines in gorenji Illinois River, se razteza od nizke vode in 2 do 3 čevlje nad koncem Drainage-ka-nala nad Jolietom, skozi kamenito dolino 61 milj do Starved Rocka blizu mesta Utica, s padom 106 čevljev do prvotne nizke vode v Illinois-reki. Ta oddelek je predmet predlaganemu ustavnemu popravku.
c)	Nizka ali globoka Illinois-reka, se razteza skozi naplavilo dolino 228 milj do Mississippija, s padom samo 28 čevljev.
d)	Alton-oddelek, pokriva Missis-sippi-reko v razdalji 42 milj med ustjem Illinois-reke in St. Louisom, s
padom 22 čevljev.
Nekdanji odtok iz gorenjih velikih jezer so tvorili Chicago Divide ter reki Des Plaines in Illinois, in preostanek stare struge tvori Lake Peoria. Joliet in Marquette sta prva prehodila to pot septembra meseca 1693, in leta 1674. je Joliet že mislil na kanal preko kraja Portage, po katerem naj bi barke plule do Floridasa.
Tok Summit ali pravzaprav Divide je bil 180 let po odkritju v sedanjem chicaškem obmestju, 7 do 8 milj po reki od jezera in blizu "bridevvella”, z višino 10 do 11 čevljev nad nizko vodo ter 5 do 6 čevljev nad visoko vodo v Michiganskem jezeru. Pravi Summit je kamenita struga eno miljo nad Lemontom in 22 milj od jezera, 7 do 8 čevljev nad nizko vodo in 2 do 3 čevlje nad visoko vodo v Michiganskem jezeru. Razdalja preko Divide-toka do jezerske gladine v Romeo je okoli 28 milj v najkrajši črti, ampak geološko se Divide računa do Lake Jolieta, 38 milj od Michiganskega jezera.
Major Long je leta 1816. izvršil Ù-radno raziskavo za kanal, po navodu vojnega tajnika, ampak takozvani "lili nois & Michigan Canal" ni bil dejansko otvorjen prometu do leta 1848. Raztega se ta kanal 96 milj od Chicago Riverja v Bridgeport!! do Lower Illinois reke v La Salle, s širino 60 čevljev, globino 6 čevljev, a po njem lahko plujejo ladije z nakladi do 200 ton. Prvotna površina Summitova je bila 8 čevljev nad Michiganskim jezerom, in ta je bi (a znižana do jezerske površine od 1. 1866. do 1. 1871, po Chi-cažanih v odtočne svrhe, in v posebnem zasedanju državnega postavodaj-
V skalo vsekani kanal je dolg kacih
17	milj, širok 160 čevljev na dnu in 2 čevlja širši ob Nodni črti; v rahli zemlji izkopani kanal je dolg kacih 19 milj in kjer je dovršen, je širok 202 čevlja na dnu in 300 čevljev ob vodni črti, ampak ta del kanala se lahko postopno razširja v razmerju z narastkom prebivalstva; in kanal je globok 24 čevljev vseskozi ob stalni nizki'vodi Michiganskega jezera, in je opremljen z vrtilnimi mostovi, ki se otvorijo leta 1909.
Stroškov je imel “Sanitary District” za vse svrhe do januarja 1907 skupaj $53,000,000.
Ko bo kanal. dovršen, bo znašala “capacity” 14,000 kubičnih čevljev vode na sekundo, tako da se bo lahko proizvajalo 43,000 konjskih sil na turbinski napravi pri Jolietu. Vodosil-na postaja je že zgrajena, ampak sedanji tok je omejen na 4200 sekundnih črevljev iz ozira na brodarstvo v Chicago Riverju, dokler pe bo omenjena reka primerno razvita.
Po načrtu komisije z imenom “The Internal Improvement Commission of Illinois” se ima zgraditi pet zatvornic (locks), vsaka 960 čevljev dolga, 108 čevljev široka in 24 čevljev globoka, Štiri vodoravna površja (levels ali < pools) se nameravajo napraviti med koncem Drainage-kanala in mestom Utica. Jolietska vodoravna površina ima biti kacih 5 milj dolga, 24 čevljev globoka in 360 do 440 čevljev široka, s padom 35 čevljev v Lake Joliet in 43,000 konjskimi silami. Vodoravna površina pri Kankakee ima biti 15 do
18	milj dolga do kake točke pod ustjem Kankakee Riverja, s padom 20 čevljev in 25,000 konjskimi silami. Vodoravna površina pri Morrisu ima biti 27 do 30 milj dolga do kake točke blizu Ottawe, s padom 20 čevljev in 26,-000 konjskimi s lami. Vodoravna površina pri Ottawi ima biti 10 do 11 milj dolga do kake točke blizu Starved Rocka, s padom 31 čevljev in 36,000 konjskimi silami. Skupni pad je 106 čevljev v razdalji 61 milj ter 130,000 konjskimi silami na turbinski napravi. Troje vodoravne površine pod Jolietom so očrtane z globino 14 čevljev.
Skupni stroški, vštevši razvitje vodne sile, so proračunjeni na $18,000,000, in da se ti pokrijejo, je državna posta-vodaja v obeh zbornicah enoglasno sklenila dne 16. oktobra 1907, da se da na ljudsko glasovanje novembra meseca 1908 predlog, ali naj državna po-stavodaja v nameravano zboljšavo i» podaljšavo kanala določi svoto $20,-000,000. Po načrtu se ti stroški povrnejo z dohodki iz vodne sile, ne da bi se ljudstvo posebej obdačilo.
Združene države so pripravljene zgraditi petere zatvornice, ki bi stale $8,000,000. Združene države bi tudi oskrbele potrebno brodovje, s katerim bi se odstranjevala naplavina iz reke Lower Illinois in sicer po 10,000,000 do 12,000,000 jardov na leto, tako da bi se reka temeljito izpremenila in struga poglobila v nekaj letih; in zbolj šalo bi se nad 300,000 akrov naplavne zemlje (alluvial lands).
Vodovod skoz Alton-oddelek bi se napravil s pomočjo nasipa pod mestom Alton in kanala do luke St. Louis
Zavezni načrt od konca Drainage-kanala do St. Louisa je proračunjen na $31,000,000, za globino 14 čevljev, Državni načrt je drznejši in obsežnejši, in je določen tako iz ozira na to, da se ves kanal sčasoma razvije z za-veznim sodelovanjem v konečno globino 24 čevljev. To sodelovanje pa je takorekoč zagotovljeno s tem, da se ne bodo vpoštevale nobene zasebne koristi, ki bi utegnile ovirati zgraditev in rabo globocega kanala.
Jolietske novice.
—	Alderman Anton Nemanich, ki je začetkom tega tedna opasno obolel, je junaško prestal nevarnost in se počuti že mnogo bolje.
—	Nova slovenska godba “Stone City Band”, broječa 28 godbenikov,
kraljestvom češkim in Francijo”. Go- j stva po velikem požaru meseca okto-vor in navdušenje po istem med u- j bra 1871 so se Chicagi povrnili stroški j priredi imeniten koncert s plesom v deleženci je nemške kroge razburil do I v znesku $3,000,000. Po Munnovi reso- Golobičevi dvorani v soboto, dne 12.
besnosti.
Kitajci napadli Francoze.
| luciji leta 1881. je drž. postavodaja za-J htevala, naj Chicago skrbi za boljši ! odtok po kanalu s pomočjo črepalnic Bridgeportu, v razkrojevanje na-
pn
nesene nesnage.
Odkar je bil Illinois & Michigan-ka- |
septembra zvečer. Mladina, na noge!
— G. Ant. Golobitsh je kupil za “The Joliet Slovenic Coal Co.” par krasnih in krepkih konj za $400.00,
Naznanilo.
Victoria, B. C., 5. sept. — S parnikom “Empress of India”, ki je včeraj J
semkaj dospel, so došla poročila o ne- nal otvorjen leta 1848., je deseteio po- j kem kitajskem napadu na francoske ( ročil in očrtov priporočalo zboljšavo , Ker se je več delegatov že oglasilo, vojake. Teh je bilo 100, a Kitajcev do reke navzdoli od mesta' Jolieta.	da si bi preskrbeli svojo posebno karo,
600. Napad se je vršil pri Laugvaiu Da se zgradi “Chicago Drainage za to pripravljamo, da uredimo, ako blizu Tongkinga. Francoski oddelek Canal”, je sklenila drž. . postavodaja mogoče, cenejšo vožnjo za delegate, obstoječ iz strelcev in legionarjev pod leta 1889.; začeli so z delom septembra za tD smo se že posvetovali z železni-poveljstvom kapitana Fleury, so Ki- meseca 1892 in kanal je bil otvorjen škimi družbami v tej zadevi. Kakor tajci napadli iz zasede. Francozi so januarja meseca 1901). Sedanji kanal hitro dobimo odgovor bomo naznanili morali skozi neko sotesko, ki je bila j obsega Chicago River in se razteza v listu. Dobro bi bilo, ako se dobi ob vzvišenih straneh zasedena po Ki- \ 36 milj milj do postaje za vodno silo vožnja od Chicage do Pittsburga malo tajcih. Ampak Francozi so se bo- nad Jolietom, ampak pravica, odstra- ceneje za delegate, rili pogumno in so zasedli selišče ob ; njevati ovire in tako preptečati povod-izhodu iz soteske. Od tam so bili pre- \ nji in škodo, se razteza do ustja reke gnani, pa kraj so spet vzeli, a konec- Illinois. Po osnovnem zakonu je kanal napravljen za brodonosno reko in javno vodno pot, in Združene države prevzamejo nadzorstvo nad brodar-stvom, bržko se reki Des Plaines in Illinois tako zboljšata, da zvežeta s kanalom.
no so jih Kitajci prevladali. Kapitana Fleury, nekega drugega častnika in do 40 vojakov so Kitajci usmrtili, nakar so jim glave in druge ude odrezali. Le malo Francozov se je rešilo neranjenih.
A. Nemanich. Fr. Medosh.
Yellowstone Park.
Washington, 6. sept. — Zaradi roparskih napadov, ki so se nedavno pripetili v Yellowstone parku, namerava se lahko zavezna vlada posadko v reservaciji podvojiti.
Joliet, 111., 9. sept. — Delavski praz-1 nik smo obhajali v našem mestu ob krasnem vremenu dostojno, a brez pocestne parade in brez vsake druge šumne slavnosti, kakor so bile običajne prejšnja leta. Vsakdo se je zabaval po svoje. Dellwood park je bil prizorišče največjega razveseljevanja, a tudi ostali parki so bili polni pikni-karjev. Vsepovsod je vladal najlepši red.
—	Našo slovensko farno šolo obiskuje letos 410 otrok, izmed teh je 225 dečkov in 185 deklic.
—	Umrla je predzadnji ponedeljek, dne 31. avgusta, zvečer ob Y8. uri šele 4 mesece stara Marija, hčerka g. Nik Vranicharja in njegove ge. soproge Neže. Pogreba, ki se je vršil naslednjo sredo, se je udeležilo mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev bridko prizadete družine.
—	Prihodnjo soboto, dne 12. t. m., zvečer se bo vršilo v tukajšnji hrvat-ski cerkvi Blažene Device Marije bla-goslovljenje krasne zastave, katero si je omislilo društvo Zrinjski-Franko-pan br. 23. H. Z. u 111. Blagoslovljenja se udeleže tudi slovenska društva, kakor čujemo. Po istem se bo vršila veselica v Turner Hallu na N. Chicago cesti.
—	Kaj pa je z načrtom za veliki brodarstveni kanal od jezer do Mehiškega zaliva? Kdor se zanima za to stvar, ki je največjega pomena tudi za naše mesto, naj pride prihodnji ponedeljek, dne 14. t. m., zvečer ob pol-osmih v tukajšnji ‘Auditorium’ na voglu N. Chicago in Clinton cest, kjer bo govoril o tem kanalskem načrtu kongresnik Lorimer, načelnik državne organizacije v pospeševanje tega velikanskega načrta. Mr. Lorimer bo razkazoval razne velike zemljevide in mape, da očividno pokaže razne koristi nameravanega globokega kanala. Ne pozabite in pridite vsi, ki se zani-nimate za stvar in ste vešči angleščine —prihodnji ponedeljek zvečer v Auditorium!
O tej stvari nam je doposlal g. Jos. Stukel, naš vrli rojak, še sledeči dopis:
V korist vsem Slovencem v Jolietu in v državi Illinois: — Kongresman William Lorimer, kateri je takorekoč oče in ves navdušen za globoki vodovod pri državnih glavnih zborovanjih v Springfieldu, 111., in ki se zelo trudi, da bi dosegli globoki vodovod od Chicaga ozir. Michiganskega jezera pa do Meksikanskega morskega zaliva, ter kongresman H. T. Rainey, bosta držala govore v Auditorium-dvorani, vogel N. Chicago & Clinton St., nad Stillmanovo lekarno, v Jolietu ob pol-osmi uri zvečer, pondeljek 14. sept. 1908. Govor bo samo vodovodni promet in boste slišali, kako je pravilno in kaj zahtevate vi od vaših poslancev, za katere se bo volilo prihodnji mesec november, kaj da naj oni za nas naredijo. To pomeni, da naj tisti možje naredijo državna pravila, katera dajo celo moč in pravico državnim poslancem voliti za $20,000,000 vrednostnih bopdov za to, da se doloži za izgotav-Ijanje globokega vodovoda, od Lock-porta pa do La Salle, in potem naj ima država celo pravico do vseh vodnih moči (ali water power) ob celem vodovodu (canal). Ta vodna moč (water power) bo 130,000 električnih konjskih sil. To bo prineslo državi Illinois $3,000,000 ali več na leto. Država nič druzega, ko samo dobra stoji za to. Potem državni zbor bo gledal, da bonds bo plačen iz vodovodnih prihodkov. Ne en dolar ne bo potreba plačati davkoplačnikom od cele države. Kadar bo vodovod zgotov-Jjen, potem bo država dobila $3,000,-000 vsako leto v državno blagajno. Mi želimo nekaj dobrih mož vseh narodnosti in v vsakem mestu, naj pridejo na to zborovanje, da bodo oni razumeli povedati drugim, da koliko bo se zboljšalo in napredovalo v teh zadevah; in potem ti vsi možje bodo zmožni razložiti bližnjim sosedom. Mi znamo, če bodo ljudje volili za delovanje globokega vodovoda in kedar bo izdelan, da država Illinois bo imela največ tovarn v celi Ameriki in obrtniških in finančnih' sredstev na celem svetu. Naprošeni ste priti na to zborovanje. Pripeljite vaše sosede možje seboj. To je eno najbolj važno vprašanje, katero se vam predlaga volilcem države Illinois v mnogo letih. Vam je v korist in brezplačno. Kongresman Rainey bo kazal oglede ‘in slike od različnih vodovodov od celega sveta. (Podpisan: Jos. Stukel.)
—	Utekla "sta iz tukajšnje državne kaznilnice zadnji četrtek kaznjenca James Kaiser, star 33 let, in Clarence Wise, oba doma iz Chicage. Delala sta v kamenolomu, ki leži vzhodno od Collins ceste in severno od kaznilnice za ženske ob progi Elgin, Joliet & Eastern-železnice. Ko so oblasti do-znale o ubegu, so nemudoma ukrenile vse potrebno, da se ptička spet ujameta, in obveščene so bile policije vseh sosednih mest. Zasledovana sta bila ubežnika do Blue Islanda, a tam se je izgubila vsaka sled za njima.
—- 61. reci: eninšestdeset jolietskih salunarjev je bilo zadnjo soboto na okrajnem sodišču obtoženih kršenja nedeljske postave, in sicer je proti vsa kemu kršitelju vloženih po šest tožeb.
Torej skoro polovica vseh jolietskih salunarjev na zatožni klopi! Med njimi je 16 slovanskih gostilničarjev.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Miljkovič Dane, Seku-la Frančišek, Šenk Valentin, Tušek Ivan in Mrs. Oklesen Alojzija.
—	G. Nik Vranichar naznanja svojim prijateljem in znancem sledeče: Odslej zanaprej sem vslužben pri tvrd ki Stern’s Big Store, in zagotavljam Vas, da je ta prodajalnica priporočila vredna, kadar želite dobrega blaga po pravi ceni. Ne pozabite obiskati me, ako česa želite ali ne. N. V.
—	Kuhajte vodo! Tako priporoča mestni zdravstveni komisar Schuess-ler. Pojavilo se je namreč spet nekaj slučajev vročinske bolezni, ki jo po-največ povzroča slaba pitna voda.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me. ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet. 111.
Brockway, Minn., 30. avg. — Gosp. urednik:—Prosim za mal prostorček v vašem cenjenem listu, da si izpolnim željo naznaniti dragim rojakom po širni Ameriki kakor tudi drugod, da sem pred nekaj tedni srečno dokončal veselo in spomina vredno potovanje v staro domovino in nazaj. Naj takoj pričnem, da smo bili štirje, namreč: Jaz, Jože Kocjančič, Matevž Hudovernik in Primož Skumavec. Že dalj časa nas je navdajala želja pogledati stari kraj:gg. Skumavec in Hudovernik z ozirom da sta bila rojena in preživela svoja mlada leta v krasnih kranjskih dolinah, g. Kocjančič in jaz pa še z večjim pomenom, namreč, ker sva oba rojena amerikanska Slovenca, da bi enkrat videla prelepo podnebje in mile kraje, v katerih je tekla zibelka najinih preljubih starišev.
Obsuti z mnogimi voščili srečnega potovanja od naših predragih, napotili smo se od doma dne 25. aprila ter dospeli v New York dne 27. aprila popoldne. In smo obstali en dan ter si o-gledali marsikatero lepoto tega velikanskega mesta, ter naleteli na mnogo naših rojakov. Dne 29. aprila, ravno ko je vzhajalo zlato solnce ter razprostiralo svitle žarke na vse strani, smo se poslovili od ameriškega obrežja ter odpluli s parnikom “'New Amsterdam”, hoilandske družbe proti zaže-ljeni Evropi. Živeli smo jako prijetno na širokem morju, v najboljšem zdravju, in akoravno nas je bilo le pet ali šest Slovencev med mnogoštevilnimi narodi, vendar se nismo ustrašili tu in tam zapeti kako lepo narodno pesmico, katera nam je sladko odmevala od valov šumečega morja. Po preteku osmih dni smo srečno vstopili na francoska tla. Obiskali smo nekdaj slavno in veličastno mesto Pariz ter si najeli sprevodnika z avtomobilom, kateri nas je popeljal na mnogotere kraje obširnega mesta. Obiskali smo velikansko katedralo Notre Dame katere stolpi se vzdigujejo visoko nad vse strehe pariške v živo spričevanje, da prebiva nad oblaki Tisti, v katerega čast je bil sezidan ta krasni hram božji pred več sto leti, ko je še na Francoskem bolj gorela.vnema za čast božjo. Ogledali smo si tudi veličastni Pantheon, cerkev, v kateri počivajo zemeljski ostanki nekdaj mogočnega Napoleona ter videli kako obdajajo še dandanes njegovi grob vse zastave, katere si je pridobil s krvavimi bitkami po raznih kraljestvih Evrope. Ker nas je le vlekla želja, dospeti v milo kranjsko deželo, pustili smo na strani druge zanimivosti Pariza ter se podali naprej. Začudeni in radovednosti polni smo gledali velikanske gore, krasne vrtove in prelepe doline, ko nas je peljal vlak skozi Švico; vendar se nam je zdelo le vse ptuje, dokler se nismo približali precej h koncu Tirolske meje.
V vednem spominu pa nam bode ostal veseli trenutek, ko nas je pripeljal iz Koroškega brzovlak skozi velikanski predor Karavank ter nam odprl krasno dolino Kranjsko. Polni radovednosti smo gledali na vse strani, ko so se nam prikazovale lepe bele cerkvice. Naenkrat pa obstanejo železne noge vlaka ter zaslišimo klicati "Veldes, Blejsko J'ezero”. Nepopis-ljiva radost nas je obdajala, ker smo vedeli, da je srečno končana truda-polna pot štirinajstih dni. Prvi pogled na krasni Bleški otok,.kjer se dviga mala cerkvica Matere Božje, ograjena s prelepim jezerom, katerega obdajajo visoki hribi na vse strani. Lahko si misliš, predragi ^italec, s kako-šnim začudenjem sva posebno jaz in moj amerikanski tovariš gledala na ta sloveči kraj rajske lepote. Ni brez pomena pesmica, ki se glasi: ‘‘Otok Bleški, kinč nebeški, Kranjske zemlje ti.” Komaj stopimo pred kolodvor, že nas prijazno pozdravljajo postrežljivi ko-| čijaži (katerih je bilo več ko ne vem koliko), češ: — “No, gospodje, kam se peljemo? Tukaj sem pejte, imam fin voz; ste li z Amerike prišli?” itd. Brez obotavljanja smo se usedli v ko-
čije ter se popeljali v Zgornje Gorje. Bilo je v nedeljo popoldne, dne 10. maja, ravno ko so se verni Gorjanci izsuli iz cerkve od Šmarnic. Neštevilne pozdrave smo sprejemali, ko smo se pripeljali v to prijazno vas. Bili so takoj pri nas stari znanci in sorodniki ter nas pričeli radovedno izpraševati od vseh strani. Seveda, gospoda Skumavec in Hudovernik sta bila pri tej priliki prednika. Midva mlada A-merikanca sva en čas le bolj oplašeno gledala in pa še tu in tam spregovorila eden proti drugemu, “Looks good to me, how do you like it.” Ko sva pa prepričala naše Gorjance, da, akoravno sva Amerikanca rojena, pa vse-jedno še lepo in gladko govoriva mili materni jezik, pridobila sva si takoj dosti prijazne druščine. Ko se hitro malo okrepčamo v prijetni gostilni Kunstelnovi, peljali smo se skozi vas naprej na dom gosp. Miha Zalokarja. Tudi tam smo bili lepo sprejeti in prijazno postreženi ta večer, kajti pripeljali smo jim našega Amerikanca gosp. Kocjančiča, ki je vnuk gospe Zalokarjeve ter prišel tje v spolnitev njih želje, da ostane pri njih zahodna leta njih življenja. Z velikim veseljem in hvaležnostjo so ga sprejeli in tako tudi nas.
Hitro se je raznesla novica po vsem Kranjskem, da so prišli Amerikanci na obisk, in sprejemali smo pisma od sorodnikov in prijateljev od raznih vasi, češ: — “Kedaj pa boste kej k nam prišli?” Skrbno smo porabili naših kratkih šest tednov ter obiskali naj-popred bližne vasi: Dovje, Mojstrano, Jesenice, Grad itd. Ogledali smo si tudi lepo belo Ljubljano ter obiskali tam bivajočega rojaka gosp. Pavel Blenkuša, ki je pred nekaj leti bival v naši fari tukaj v Minnesoti in se potem podal nazaj, da tam na mili Kranj ski zemlji preživi svoja stara leta. Peljala nas je tudi gladka cesta na prelepa božja pota Marijina. Obiskali smo Brezje ter z začudenjem ogledovali prekrasno in velikansko cerkev. Tudi ne bom pozabil omeniti, da smo tam slišali prepeve Marijinih pesem, katere so odmevale, da še nikoli poprej tako lepo. Mislili smo si, kako srečni so naši rojaki, ki bivajo le dve ali tri ure od tako prekrasne božje poti. Srečne smo se šteli tudi mi, da enkrat stojimo pred kapelico stoterih čudežev. Po okusnem kosilu v gostilni Finžgarjevi, poslovili smo se, pa le s še večjo vnemo da obiščemo še druge kraje, katere sije izvolila presveta Devica v hram svojih vernih častilcev. Takoj drugi teden smo se podali na Sveto Goro in potem še na strme Višarje. Tu so kraji, ki živo spričujejo, da na milem Kranjskem še vedno gori iskrena vnema za čast preblažene Device. Z vrh visokih gora smo občudovali prelepe doline s krasnimi vasmi in rodovitnimi vinogradi in polji. Tudi slavni Peričnik smo videli ter šli še celo do Aljaževega doma pod Triglavom, pa bi nas bila še celo na Triglav pot peljala, ko bi bilo en mesec pozneje. Kar nas je pa še posebno zanimalo ozir. naravne lepote, je bil pa vhod skozi lepi Vintgar, skozi katerega, obdana na obe strani z visokim skalovjem, dere razburjena Radovina. Tu skozi smo šli več ko enkrat, ter se vselej okusno okrepčali v prijetni gostilni g. J. Žumra. Bili smo tudi v Loki, kamor smo šli obiskat nam dobro znano in priljubljeno gospo Ano Humar, ki je tudi pred nekaj leti prebivala v naši sredi tukaj v Ameriki. Naj ne pozabim tudi omeniti, da smo se peljali v Polhov Gradec z namenom, da obiščemo tudi rojstni dom našega, vsem tukaj bivajočim Slovencem priljubljenega preč. gosp. škofa Jakoba Trobec-a in obenem tudi kraj, kjer se je rodil naš preč. gosp. župnik, Rev. Ivan Trobec. Jaz in gosp. Skumavec sva se podala še celo v Metliko na Dolenjskem ter bila prijazno sprejeta od g. Jutraša.
Takole nam je izginil čas, žalibog še vse prenaglo. Naenkrat je nastopil dan ločitve, katera nam je'bila jako težka. Poslovili smo se od Dovjča-nov, Gorjancev in drugih prijateljev v nedeljo dne 21. junija ter zopet pričeli dolgo pot proti daljni Ameriki. Veliko število prijateljev nas je spremilo na Blejsko postajo, da nam še enkrat stisnejo desnico v slovo, znabiti za zmeraj na tem svetu. Še en pogled na gorenjske hribe in slavni otok — in začne se premikati vlak, kateri nam je naglo odvzel milo Kranjsko dolino izpred oči.
Kakor popred, tako smo tudi zdaj srečno potovali ter vstopili čez prag naših dragih dne 5. julija. Zdaj smo tukaj, ali naše misli so pa še vedno več ali manj na milem Kranjskem.
Izrekamo toraj še enkrat presrčno zahvalo vsem rojakom za prijazno postrežbo, posebno pa preč. gosp. župniku J. Ažmanu in tudi preč. gosp. župniku Aljažu za njih prijaznost do nas, ter jim želimo še mnogo srečnih let. Še enkrat kličemo vsem Gorenjcem: "Bog vas živi” ter vam ostanemo nepozabljeni prijatelji.
Andrej Peternel, Matevž Hudovernik, Primož Skumavec.
So. Chicago, 6. sept. — Iz naše naselbine imamo poročati veselo novico, da se je nam priljubljeni župnik g. John Kranjec povrnil iz domovine, kamor je šel obiskati svojega priletnega očeta in druge svoje znance in prijatelje. Kakor ob njegovem slovesu v staro domovino, tako smo tudi ob njegovem povratku iz Evrope, farani priredili njemu na čast lep sprejem. Njegov začasni namestnik Rev. J. Blažič in cerkveni odborniki so ga
šli s kočijo čakat na postajo in ga spremili v naročje njegove priljubljene mu fare in milih faranov. G. F. Medosh, duša naše fare, se je kar najbolje potrudil, da so farani pokazali ljubezen do svojega dušnega pastirja, ki je zanje že toliko storil. V g. F. Medoshovi dvorani je čakala g. župnika vabljiva večerja, kjer je slavljenec v krogu svojih ožjih prijateljev pripovedoval, kaj je zanimivega doživel na potu in v starem kraju. Rev. J. Kranjec nam je ob kratkem razložil vtis, katerega na človeka naredi domovina, ko jo obišče zopet p6 dolgem času. Povdarjal je posebno, da človek, dokler je v Ameriki, je ne zna zadostno ceniti te naše nove domovine. Šele potem, ko človek pogleda onkraj luže, spozna, kaj je zapustil. Potolažil nas je, da smo nehali tožiti o slabih časih, o katerih se toliko govori in piše v Ameriki in v Evropi. Človek bi kmalu mislil, da je v nebesih, ako se spomni starega kraja. Zato smo hvaležni našemu priljubljenemu župniku za dpomine in zato ker je nam mnogim, ki smo hoteli prej ali slej obiskati staro domovino, prihranil stroške. Posebno bi jaz svaril tiste, da ne hodijo v stari kraj, ki imajo stalno ali štetig delo kakor ga imam jaz, ki sem city-man in singel-man ob enem.
Jakob Gorenc, iz raške fare.
Chicago, 8. sept. — Dne 7. septembra je priredilo naše mlado dramatično društvo svojo drugo veselico s prav zanimivim vzporedom. Veselica se je vršila v naši prostrani cerkveni dvorani. Težko mi je izbirati posamezne točke v presojo, ker reči moram, da mi je ugajalo prav vse od začetka do konca. Ta večer nam je res nudil toliko pristne zabave in nam vzbudil toliko prisrčnega smeha, da je lahko rekel vsakdo po končani veselici: Ni mi žal, da sem plačal vstopnino, ker sem res videl nekaj zabavnega in nekaj posebnega. Prvi je nastopil Mr. Jos. Gregorič, ki se je posebno odlikoval v umetnosti “coprnije”. Pokazal je našim očem vsakovrstne čudne reči, ki si jih nikakor nismo mogli razložiti. Daši Mr. Jos. Gregorič še malo časa “copra”, vendar se je že zdaj pokazal pravega mojstra v teh stvareh, ki so nam navadnim ljudem popolnoma neznane. — Mrs. Lalie Nemanič in Miss Ema Jorga sta prav ljubko pele do srca segajočo pesem: Rdeči Sarafan. — Burka Kmet in fotograf je izvrstno uspela. Kmet (Mr. Anton Schiffrer) je bil pa že tak, bodisi po zunanjosti bodisi po govorici, kakor bi se privlekel iz kakih zapuščenih loških hribov. Elegantni foto-giaf (Mr. Jos. Prezelj) te nerode in surovine nikakor ni mogel ukrotiti. Prav z istim uspehom se je uprizorila
igra: Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Resnici na ljubo moramo naravnost pripoznati, da se je najbolj odrezal Štipko (Mr. Ant. Schiffrer), kateremu se nikakor nismo mogli dovolj nasmejati. Bili sipo pa tudi z vsemi ostalimi igralci popolnoma zadovoljni. Igrali so: Karol Lavrič, Peter in John Porenta, John Z vežic, Jos. Prezelj, John Mesec, Frank Grili, Frank Štraus in Jos. Šinkovec. Vsa čast vsem t m igralcem za njihov trud in njihovo dovršeno delo. — Zabave so se udeležili poleg domačega župnika g. Antona Sojar tudi čč. gg. iz So. Chicage: Rev. John Kranjec in Rev. John Blažič. Rev. John Kranjec je pri svojem nastopu na odru čestital čikaškim Slovencem na njihovem napredku, posebno ker se lahko ponašajo s tako krasno dvorano. Nato je gospod kratko a prav zanimivo opisal svoje potovanje po Evropi, posebno po Kranjskem. Pripovedoval je o bedi in siromaščini slovenskega ljudstva v stari domovini in trdil, da se nam ameriškim Slovencem tudi v sedanjih časih še dobro godi v primeri s Slovenci onkraj morja. — Vso zabavo so posebno povzdignili hrvatski tamburaši.—Veliko lepega smo užili, in komaj čakamo, kedaj nam bo zopet dana prilika zbrati se v naši dvorani k kaki podobni zabavi. K sklepu pa nikakor ne smem pozabiti še prav posebej omeniti dijaka, Mr. Antona Schiffrerja. Vsa stvar je bila v njegovih rokah in prav srečno jo je izpeljal. Hvala mu iskrena za njegov trud in njegovo požrtvovalnost. Isti gosp. Anton Schiffrer je s svojo umetniško roko naslikal na glavno zaveso pri odru raj kranjske zemlje — Bled z okolico, da mora človek kar obstati in občudovati. Kdor je videl ta del gorenjske zemlje, vsak trdi, da je o-tok, cerkvica, jezero, grad, gorovje in snežniki — sploh vse zadeto tako živo kakor v naravi. S tem krasnim delom ki ga vsi veščaki cenijo zelo visoko, je podal mladi gospod naši fari prav dragocen dar in lep spomin. Zato smo pa gospoda Schiffrerja tudi povsod veseli bili, kamor je prišel, ker se nam je vsem v resnici prav prikupil. In sedaj, ko odhaja nazaj v semenišče, mu želimo srečno pot in da bi se že prihodnjo leto vrnil med nas kot—novo-mašnik. Če Bog da, sprejeli ga bomo tako slovesno, kakor sploh zna verni slovenski narod sprejemati in pozdravljati svoje novomašnike.
Jos. Steblaj.
Cleveland, O., 31. avg. — Slavno uredništvo Amerikanskega Slovenca! Prosim, da mi odločite nekoliko prostora in mi natisnete par vrstic v našem spoštovanja vrednem listu, ker hočem s tem naznaniti rojakom in
čitateljem tega list o prebritki in žalostni zadevi, katera je zadela g. Franka Zakrajšek in vso njegovo hišo aa 6218 St. Claire ave., namreč o prerani izgubi njegovega deset let starega sinčka Viktorja, kateri se je moral podvreči operaciji že takorekoč navadne bolezni na črevah. Predno o tem nadalje poročam, naj nekoliko opišem njegovo mlado življenje. V par preteklih letih bil je čvrst in zdrav mladenič; toda človek nobeden ne ve, kje in kdaj in kakšna bolezen ga čaka,. Nekoč pred dvema letoma je začutil bolečino na trebuhu, in takoj pokliče skrbni oče Fr. Zakrajšek zdravnika Kerera, kateri je tudi že dobro poznan pri naših rojakih že več let. Ko je zdravnik ga pregledal, videl je precej, da je nevarna bolezen, vendar skušali bomo brez operacije. In tako se mu je res posrečilo, da je mladoletnega Viktorja ozdravil, seve, le za c)obn enega leta. Ob letu potem začuti bolečino zopet na istem mestu. Ko je zopet poklicani zdravnik ga pregledal izjavil je topot, da sedaj se mora dati operirat, če hočete da bo zdrav. In res vlani maja meseca prestal je operacijo in počutil se je precej zdravega do pretečenega tedna, ko ga zopet tako začne bolezen. V nedeljo 23. avg. so ga prepeljali v Clenvile Hospital, kjer se je zopet operacija vršila v pondeljek 24. avg., ali žalibog, ta pot je bila njegova zadnja bolezen in zadnja operacija, dasiravno tačas je bil voljan vse sorte zdravila vživati, še tako zoperne, ali vse to mu ni nič pomaga-
lo.	Ko so istočasno prišli do njega njegovi starši, ga vprašajo, kako mu je. Res je dal odgovor precej korajžno ‘‘bo že dobro”, a pri tej priči sprevrgel je govorjenje in spoznajo precej, da mu gre na slabše. Poklicani župnik fare sv. Vida, č. g. Ponikvar mu podeli zakrament sv. poslednjega olja, in dne 27. maja zvečer je po kratkih ali precej mučnih bolečinah mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil v pondeljek 31. avg. ob 10. uri dopoldne iz farne cerkve sv. Vida. Že pred (Nadaljevanje na 7. strani.)
Zahvala.
Iskreno se zahvaljujemo sorodm-kom, prijateljem in znancem za izraženo sočutje ob smrti naše ljube hčerke, ozir. sestre
MARIJE,
ki je preminula dne 31. avg. v starosti 4 mesecev.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki s« se udeležili pogreba; posebno botru g. Math Judniču in soprogi.
Žalujoči ostali
Nick Vranichar in soproga Noža ter otroka Frank in Anton.
Joliet, 111., 3. sept. 1908.
I
S
I

W.fiSEVERA CO.
»Umdid«"* Phin»»«ts. .
PRICE ONE DOLLARl

“Ker sem bil obveščen o Severovih Zdravilio, za to sem jih poskusil ter sem se prepričal, da izvrstno delujejo.” Kazimierz Laszkiewicz,
1306 I8th Plače, Chicago.
ZASPANOST
Ali trpite na zaspanosti in obenem na glavobolu, nerednem spanju, izgubi okusa, riganju ali bijuvanju? To so pravi znaki NEPREBAVNO STI.
->STOMACH*
BITTERS
Severov želodčni grenčec i|
0	mm
Yaš lekarnar prodaje Severova Zdravila. Pazite vedno, da dobite pristna “SEVEROTA.” Me jemljite podeikov.
’ Zdravilni nasvet
W. F. Severa Co.
CEOAR RAPIDS IOWA
“Bil sem tako bolan, da radi slabosti mi ni bilo mogoče stati na nogah. Izgubil sem okus. Po rabljenju treh steklenic Vašega Želodčnega grenčeca se mi je povrnil okus, ki je veliko pomagal, da se mi je povrnilo zdravje.”
Anton Bryksi, Stamford, Tex.
ONI, KI TRPIJO
na glavobolu, ki je najhujša bolezen, najdejo hitro pomoč pri rabljenju
Severovih Praškov zoper glavobol in nevralgijo
kakor hitro se bolezen počuti. Prav hitro se bolezen odstrani, ako se izteči pravi vzrok iste. Cena 25 centov.
na bolečinah povzročenih po neredih obiste in jeter, morajo biti pozorni in v takem slučaju rabiti
Severovo zdravilo za obisti in jetra.
To zdravilo je izdelano in pripravljeno iz najboljših zelišč ter je brez kake škodljive lastnosti. Cena 75c in $1.25.
bode kmalu uredil prebavne organe, ako se rabi po navodilu. Vsi znaki neredov bodejo kmalu izginili. Cena 50 centov in $1.00.
— V Ameriko z ljubljanskega Juž-kolodvora je odpotovalo dne 12. avgusta 10 Slovencev in 5 Hrvatov.
—	Slov. podružnica Rafaelove družbe deluje uspešno v blagor izseljencev, m. sedaj samo za slovenske pokrajine, pozneje pa za vse jugoslovanske dežele »ploh.
—	Glavna skupščina družbe sv. Ci-HSa in Metoda je določena na dan 13. septembra t. 1. v Ptuju.
—	“Slavnost kranjske dežele”. Pod te« naslovom priredi v nedeljo, dne
18.	septembra pevsko društvo “Ljub-tfana” v vseh prostorih hotela “Union” veliko slavnost narodnih noš. Reditelji sijajnega dunajskega sprevoda so razposlali te dni udeležencem kranjske skupine navdušena vabila, v katerih jih vabijo, da se ta dan v svojih kras-»ih narodnih nošah zbero v Ljubljani. Dobili so že mnogo odzivov, tako da se bo zbralo na tej slavnosti vse, kar je ueslo čast in slavo slovenske domovine v svet in na cesarski Dunaj.
—	Sadna in grozdna razstava v Nove« mestu. Kmetijska podružnica novomeška priredi v času od 26. do 38. septembra t. 1. sadno in grozdno ««stavo, ki naj pokaže, koliko je sadjarstvo v zadnjih 20 letih napredovalo m katere sadne vrste se za dolenjsko stran najbolj priporočajo. Z razstavo maj se pa napravi tudi pričetfii korak m razvoj sadne kupčije na Dolenjske«, in zato se razstava priredi v zveri s sadnim trgom.
—	Glavna stavka po kranjskih po-pirnicah. Delavstvo po kranjskih po-pirnicah Leykamove družbe stavka naprej vzorno, složno in navdušeno. Vod »tvo je pa še vedno trdovratno in izkuša z raznimi grožnjami in spletkami zlomiti štrajk. Ena teh zvijač je odpoved stanovanj in pa grožnja, da puste tvorniška stanovanja izprazniti sod •ijsko. Ta je pa lepa!
—	Zavedne občine. Proti predrz-mosti vodstva nove železnice Trebnje-St. Janž, ki je postavilo nemški napis «t postajah na prvo, mesto, sta protestirali tudi občini Šmarjeta in Št. Rupert, odločno zahtevajoč slovenske-wm jeziku pravice.
—Kletarskim nadzornikom za Kranj sko je imenovan g. J. Gombač s Sedeje« v Ljubljani.
—	Povodenj je napravila precej škode po Notranjskem in Kočevskem.
—	Toča. Iz Ajdovca pri Žužemberku se piše: Dne 12. avgusta smo imeli zopet točo. Ob 8. uri zjutraj se stemni aebo, močno zagrmi in usuje se kot lešniki debela toča, ki je padala kake tri minute. K sreči ni šla na široko, lmke 300 m, prizadeta je vas Ajdovec. Na grozdju se precej pozna in na saditi, ki dozoreva, in bi še bolj škodovala, ako bi ne šla zmešana z dežjem.
—Z Barja, 17. avg. Beda na Barju je vsled nastopivše vode velikanska. Voda stoji na Barju en meter visoko, uničen je krompir, fižol in ajda. Tudi •b otavo je vsled tega Barjan. Pri povodnji pred par tedni ni voda napravila toliko škode kot naliv zadnja dva praznika. V hlevih je živina do trebuhov v vodi. Nakrat narasla, iz Notranjske došla voda, je udrla tudi v stanovanja.
—	Jugoslovansko časnikarsko društvo. Deželna vlada je potrdila pravila “Jugoslovanskega časnikarskega društva” s sedežem v Ljubljani. Potreba tega društva, katerega namen je pospeševanje gmotnih in duševnih interesov svojih članov in pospeševanje časnikarske naobrazbe, je bila že «favno jako nujna. Slovenski in hrva-ški časnikarji si bodo v tem društvu ustanovili lepo strokovno organizacijo, ki bo gotovo podpirana od vseh, U razumejo pomen časnikarstva. Društvo pristopi kot član “Zvezi slovanskih časnikarjev.” V kratkem se skliče •bčni zbor v Ljubljano.
—Župan Karol Sojer umrl. Iz Ihana pri Domžalah je došla vest, da je 14. *vg. nenadoma umrl tamošnji župan, posestnik in gostilničar gospod Karol j Sojer, v mladeniški dobi 30 let. Gospod Karol Sojer je bil vrl župan, dober gostilničar in vzgleden kmetovalec.
—	Umrl je v dež. bolnišnici v Ljubljani učitelj L. Kranjc iz Vipave.
—	Umrla je Josipina Vrhovec rojena Klančnik, soproga hišnega posestnika in dimnikarskega mojstra v Rož Ki dolini.
__Umrl je v Novem mestu dne 14.
previden s sv. zakramenti c. kr. dvorni svetnik Ludovik Golja v svojem 64. letu.
—	Umrl je v bolnici v Kandiji posestnik in bivši krojaški mojster g. Karol Fischer. <
—	Samomor davkarja Sokliča. Dne
IS.	avgusta zvečer ob pol deseti uri je skočil na Turjaškem trgu št. 1 v Ljubljani iz druzega nadstropja skozi ok-»9 47 let stari davkar v pokoju Ed-
mund Soklič in je na mestu mrtev obležal . Nesrečnež je bil na živcih bolan in je storil svoje dejanje v blaznosti. Njegova soproga je par trenutkov prej zapustila sobo, ker je Soklič mirno ležal v postelji, nakrat pa je cula na cesti kričanje in ko je priletela v sobo, da pogleda skozi okno, videla je, da moža ni v postelji in da je skočil na cesto. Truplo je ležalo tričetrt ure na trotoafju. Ko je došel policijski zdravnik Ilner, so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Soklič zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok.
—	Na vile se je nabodel Vojtov fant v Loki na Belokranjskem, ko je s sked nja vrgel vile ter sam hotel skočiti na tla.
—	V vodo je skočila pri Slovenski vasi pri Kočevju 29 letna, Marija Perc in utonila. Zmešalo se ji je.
—	Smrt v boju z bikom. Janez Zupančič, posestnik, doma blizu Višnje gore, je na sejmu prodal bika. Med potjo proti kolodvoru se ustavi pred gostilno Omahna, da bi spil pol litra vina. Nespametneži so začeli bika s palicami dražiti in ko stopi na to gospodar iz krčme, se zakadi vanj, dasi je bil vedno nenavadno krotek, da so ga otroci gonili na vodo. Zdelal ga je strahovito. Iz ust mu je bruhala kri, na hrbtu mu je strl vse kosti, na to ga pa nataknil na roge in ga vrgel daleč nazaj od sebe. Prepeljali so ga v bolnišnico v Rudolfovem, kjer je izdihnil v nekaj dneh v strašnih bolečinah. Bik je postajal vedno bol divji. V vagonu se je odtrgal in napadel na svoje tovariše, ko se je pa pripeljal na Koroško, jo je popihal iz vagona med ljudi, a njegovi podivjanosti so napravile svinčene krogle s šestimi streljaji konec. Zupančič je zapustil ženo in 11 otrok.
—	Načelnik mestnega stavbenega urada v Monakovem, Karol Pevc, rodom Slovenec iz Dolskega pod Ljubljano, je umrl v Monakovem koncem prejšnjega meseca.
—	Nesrečna smrt. Dobrniški župan je kupil 17. avg. od čateškega župnika Henrika Povšeta 12 veder vina. Dne 12. avg. sta prišla ponj dva mlada fanta in se ga pri župniku pošteno na-srkala. Drvila sta z vso silo navzdol, ne meneč se za veliko nevarnost, ki jima preti po strmih klancih. Spredaj je sedel 171etni vulgo “Drugačev” iz Šahovca pri Dobrničah. Nasproti vasi Zagorica je skušal voz z zavoro u-staviti, pri tem je pa tako nesrečno padel pod voz, da mu je šlo kolo čez usta in mu glavo strahovito razmesarilo. Seveda je obležal na mestu mrtev, nakar so ga na pomoč došli odnesli v mrtvašnico. Njegov tovariš je odletel v stran in se je voz prevrnil, razbila 2 soda in izteklo do 400 1 vina.
—	Nezgoda na dolenjski železnici. V Šmarji, kjer se srečujeta vlaka z Ljubljane in Dolenjskega, se je zgodila 18. avgusta nezgoda. Dolenjski vlak je prišel pred ljubljanskim in je obstal na prvi progi. Čez dolgo časa pride ljubljanski vlak, ki zavozi na drugo progo. • Oba vlaka sta bila jako dolga, in nista stala drug pred drugim, ampak vštric. Ko je prvi vlak še stal, je potegnil drugi, naprej, in tedaj je stopil iz vlaka 83 let stari užitkar Ivan Zajc iz Slap pri Šmarju, ki je hotel tu izstopiti in se je najbrže bal, da ga potegne vlak naprej še za eno postajo. Pri tem pa pade, in obe nogi mu prideta pod kolesa. Obe nogi sta bili takoj zmečkani, vlak je vozil še nekaj korakov dalje in se je na grozno upitje ustavil. Revež je ležal tam med obema vlakoma, slednjič so ga naložili zopet na vlak in peljali v Ljubljano v bolnišnico, kjer je umrl. Vzrok tej nesreči je iskati v nezadostnosti šmarskega kolodvora.
—	Nevarno ranjenega so prepeljali 17. avg. v Ljubljano iz Škofje Loke kmečkega fanta Ivana Brtoncelja, kateremu je nekdo v prepiru preklal glavo.
-— Zastrupiti se je hotela 21. avg. 32 let stara gospodična Terezija Kunc. Izpila je sublimat. Prepeljali so jo v bolnico.
—	Žrtev alkohola. Delavka Helena Škrjančeva se ga je bila 17. avg. tako nalezla, da je nezavestna obležala na Dolenjski cesti v Ljubljani in so jo morali naložiti na dvokolnico in odpeljali pod streho. Med vožnjo je hotela skočiti z vozička, a je pri tem padla in se na glavi poškodovala, da so jo morali na zdravnikovo odredbo prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
—	Nesreča. Ko se je 17. avg. z božje poti v Brezja vračal 79 letni Ivan Vajs iz Sapa pri Šmarji in na postaji Šmarje-Sap šel iz kupeja, je padel pod vlak in mu je kolo polomilo obe nogi. Težko poškodovanega so prepeljali v deželno bolnišnico.
—Morilec vipavskega dekana Erjavca Viktor Pangerc, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu v Ljubljani, je bolan, muči ga stara njegova bolezen — jetika.
—	Gasilske slavnosti so se vršile na Vrhniki' in v Ljubljani. Vrhniško gasilno društvo je obhajalo 301etnico,
obenem pa se je vršil občni zbor zveze kranjskih gasilnih društev. Ljubljansko gasilno društvo pa je priredilo jubilejno cesarsko slavnost, pa jo je dež pokvaril.
—	Pobegli trgovec. Neznano kam je pobegnil iz Kočevja trgovec Jožef Hoenigmann.
—	Nova opekarna. Gospod Avgust Bele je otvoril novo parno, moderno urejeno opekarno na Rakeku.
—	Za pogorelce na Bledu je doslej nabranih 22,243 kron 91 vinarjev.
—	Za Bled. G. arhitekt Koch je za nove hiše na Bledu setavil jako lične načrte. Vzel je za vzorec kmečko hišo v Bohinju in jo prikrojil tako, da ustreza hkrati za kmečko gospodarstvo in za letoviščarje. Spodaj je kmetovo stanovanje v domačem slogu. Zunaj pa vede drug. vhod po stopnicah na hodnik v prvo nadstropje, kjer je stanovanje za letoviščarje z verando. Načrti so res kaj lični in praktični.
—	Okrožnim zdravnikom na Bledu je imenovan dr. Janko Benedik.
—	Društveni dom si postavijo društva v Loškem potoku.
—“Cvetke iz Amerike.” Pod tem naj slovom donaša ljubljanski “Slovenec” sledeče poročilo iz Črmošnjic: V bližini naše župnije se je te dni pokazala cvetka iz ameriškega polja, mlada vdova z dvema otrokoma, dvakrat poročena in — oba moža še živita.-Je morda to edini slučaj? _
—	Ogenj. Nedavno je nastal, ogenj v vasi Kalce-Naklo pri Cerkljah in uničil 6 posestnikom 21 poslopij. Zgorelo je nad 1000 K denarja ter mnogo živil in sena ter gospodarskega orodja in pohištva. Škode je 33,000 K, zavarovalnina pa znaša 12,780 K.
—	Višji poštni upravitelj gosp. Mihael Pučnik na Dunaju, iz Kranja doma, je stalno upokojen. Služil je delj časa v Ljubljani, od leta 1887. pa na Dunaju.
—	Zet najbogatejšega moža na svetu. Dne 3. avg. se je pripeljal v Ljubljano v avtomobilu mister MacCor-mick s soprogo ter se nastanil v hotelu “Union”. Mister Cormick ima za soprogo hčerko milijarderja Rockefellerja, ki je najbogatejši mož na svetu. Avtomobil njegov je bil pravcati čar ter reprezentira znatno premoženje. Cormick je veleindustrijalec ter izdeluje gospodarske in poljedelske stroje in ima poleg bogate žene še 22 velikanskih tovarn. — Tako poroča ljubljanski “Slovenec”.
—	Dr. Gustav Ipavic. Dne 20. avg. je ob 8. uri zjutraj po daljši bolezni umrl v Št. Jurju ob Južni žel. g. dr. Gustav Ipavic v 78. letu svoje starosti. Pokojnik, zdravnik, je jeden najboljših slov. skladateljev, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono, častni žt* pan šentjurski, častni občan več okoliških občin itd. Njegovo delovanje je bilo za trg Št. Jur in okolico plodo-nosno, tako v zdravniškem, narodnem in gospodarskem oziru.
—	Slovenci kupili nemški hotel na Dobrni. Iz Celja: Posojilnica na Dobrni je kupila nemški hotel Orosel v dobrniških toplicah.
—	Telefon v Žalcu. Ministrski predsednik Beck je obljubil Žalčanom, da bo priklopljen trg Žalec interurban-skemu telefonskemu omrežju.
—	Slovenska Bistrica, 17. avgusta. Umrl je župnik Martin Brezovšek v Šmartnu na Pohorju.
—	Umrla je v Levcu pri Celju veleposestnica M. Hojnik, roj Artnak.
—	V Ptuju je umrl trgovec R. Sadnik.
—	Svojega otroka ubil. — Otroka izdala očeta. Iz Frajhama v mariborski okolici se piše: Kočar Valentin Bresner, jako surov človek, je prišel nedavno po noči zopet pijan domov, ter je pričel upiti na ženo. Žena, ki se je bala, da jo mož pretepe, je pobegnila iz sobe. Nakrat je slišala, da je priletelo nekaj trdega ob vrata in eno in pol leta stari otrok, ki je do tedaj jokal, je nakrat obmolknil. Prestrašena žena je skočila nazaj v sobo in tuje videla ob vratih otroka, ki je imel smrtno rano. Mož je jokajočega otroka treščil iz postelje in ga vrgel ob vrata. Otrok je umrl. Mož je rotil ženo, naj bo tiho o pravem vzroku smrti. Žena je trpela in molčala, a šestletna njena hčerka in štiriletni sinek, ki sta videla prizor, sta govorila o tem pri sosedih in tako izdala očeta, katerega so orožniki že prijeli in odgnali v zapor. ,
—	Ustrelil se je v Pulju pešec 87. pešpolka Štefan Selinšek. Bil je sluga pri nekem nadporočniku tega polka. Uradna poročila pravijo, da se je u-strelil z revolverjem zaradi tega, ker mu je mati pisala, da se je njegova nevesta poročila z drugim. — Stvar pa je vendar malo sumljiva: Selinšek je že tretji slovenski fant iz Spodnjega Štajerja, ki se je letos v Pulju ustrelil.
—	Za sp. realko v Fuerstenfeldu je že dovolilo finančno ministrstvo potrebna sredstva. Štajerski Nemci bodo imeli sedaj S realk, Slovenci — nobene.
—	Protiitaljanske demonstracije v Trstu. V nedeljo 16. avg. so napravila razna tržaška italijansko-nacionalna društva neko slavnost, na katero so povabila tudi somišljenike iz Italije, leh se je pripeljalo s posebnim vlakom iz Milana kakih 400 in tržaški na-cionalci so je hoteli na Južni postaji posebno slavnostno sprejeti — z zastavami itd. Toda prišlo je drugače. — Slovenci, proti katerim je nedeljo pred demonstriralo nekoliko nedoraslih prenapetnežev in ščuvalo cel teden pred njih slavnostjo italjansko časopisje vseh strank, so tem hujskačem ob tej prilik vrnili šilo za ognjilo. Nabralo se je Slovencev na trgu pred postajo in v bližnjih ulicah toliko, da je morala policija najprej napraviti prostor italjanskim gostiteljem in gostom, in to je dolgo trajalo, potem še le se je mogel vršiti “slavnostni” sprejem. Slovenske množice so šle potisnene izpred postaje v sprevodu na Veliki trg, od tod jih je' policija potisnila na Borzni trg, da je napravila gostom iz Italije prostora pred mestno hišo. Demonstracije so se vršile celo dopo-ludne in se ponavljale tudi popoludne in zvečer. — Efekt, ki so ga mislili italjanski nacionalci doseči, je bil pa popolnoma pokvarjen, gostje iz Italije sedaj vedo, da italjanstvo Trsta ni tako čisto, kakor se navadno govori in piše v njih listih,
—	Imenovanje slovanskih prisedni-kov za trgovsko in pomorsko sodišče. “Piccolo” poroča, da je vlada ugodivši vendar enkrat dolgoletni in popolnoma upravičeni zahtevi slovanskega prebivalstva imenovala štiri prisednike slovenske oz. hrv. narodnosti za c. kr. trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu. Kakor piše rečeni list, je vsled ;ega popolnoma korektnega koraka c. k. vlade nastalo veliko razburjenje na trg. in obrtni zbornici. To razburjenje se je lotilo tudi gospode okoli “Piccola”, ki sedaj kriči o kršenju italijanskega značaja trgovskega sodišča, o protežiranju Slovencev itd.
— Nestrpnost. Kakor se čuje, so se pritožili Nemci, oziroma nemčurji v Rablju, ker se pri tamošnjem poštnem uradu izdajajo nekaj časa sem dvojezične tiskovine in vozni listi, in zahtevali, da bi poštar to opustil. Poštar
pa tej želji ni mogel ustreči, ker je dobil baje od višjega mesta nalog, da mora prodajati dvojezične tiskovine. Zdaj pa to nemčurčke silno peče in hočejo dokazati, da je Rabelj popolnoma nemški in Slovenci samo črez poletje tja “privandrajo”. V resnici je pa v Rablju toliko Slovencev, da je izdaja dvojezičnih tiskovin popolnoma o-pravičena stvar.
—	Na Koroškem je imelo katol. narodno dijaštvo v Št. Rupertu pri Velikovcu shod, ki je krasno uspel. Slovenci so z vzornim nastopom impo-nirali.
—	V zaporu obesil se je v Celovcu na magistratu pijači udani 401etni Primož Petrič. Dobil je radi pijančevanja in razgrajanja tri dni zapora.
|	HRVATSKO.	j
—	Frankovci na delu. Zagreb, 18. avgusta. Pristaši dr. Franka se trudijo na vse načine, da bi izzvali v Zagrebu slični protisrbski program, kakor leta 1902. Njihovi agenti se plazijo od hiše do hiše in nagovarjajo ljudi, da bi demonstrirali proti Srbom. “Hfvatsko Pravo” hujska na najpod-lejši način proti Srbom, poživlja na poboj, a vkljub temu ni zaplenjen. Dr. Frank se hoče z divjo protisrbsko gonjo rehabilirati, pri tem poslu pa.ga podpira ban “baron” Rauch,
—	Zagreb, 19. avgusta. V soboto so neznani lopovi odnesli iz cerkve v Stenjevcu na Hrvaškem dragocenosti v vrednosti 30,000 kron.
—	Judovstvo na Hrvaškem je tako močno, da izdaja posebno revijo: "Židovsko smotro”. * So.
— Kdor hoče citati skoro vse zanimive novice iz slovenskih naselbin se mora naročiti na “A. S.”, ker le tu jih dobite. Samo $1.00 na leto; za
inozemstvo $2.00.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617
So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ.
572 Blue Island Ave. Chicago, lil
Največja slovenska naselbina v najlepših krajih Amerike.
Na prodaj vse vrste zemlja in naj« varličneje cene.
Naši pridelki prvo darilo na varata-valo Chicago, St. Louis.
Pošljem vsakomu urove naših pri* delkov.
F. GRAM,
Naylor, Mo.
580 South Centre Avenue.
Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih od» znakov (badges), regalij, kap, baadct in zastav. Velika zaloga vseh po» trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka« tolog aa zahtevanje zastonj.
FRANK SAKSER CO
NEW YORK, N. Y, CLEVELAND, O.
6104 St. Clair <^ve., N. E,
Pošilja najhitreje in najceneje
8^*“ denarje v stat
nalaga denarje v dobre hranilnice in posojilnice.
Vsaka denarna pošiljatev pride y stari kraj v 10-12 dneh; nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč
krat čuje od druzih.
Prodaja
parobrodne listke
za vse prekmorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potujoči rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York, in na ktero postajo ; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago teh ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov.
To je zelo važno, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ti goljufi speljejo ljudi navadno za drag denar na Blabe parnike.
Petnajstletno delovanje in vedno rastoči promet svedoči za solidnost te tvrdke.
't,-» m-.Ig
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
frvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SUMSK0-A1. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
(Tiskarna telefon Chicago in N. W. 5°9 Uredništva telefona Chi. 1541-
Pri spremembi bivališča prosimo «uročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari rta! lov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189*.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in , America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
<JR jsKl Ccgj¿L>
CERKVENI KOLEDAR.
1', sept. Nedelja Virgilij, muč.
14.	“ Pondeljek Poviš. sv. križa.
15.	“	Torek
16.	“	Sreda
17.	“	Četrtek
18.	“	Petek
19.	“	Sobota
Nikodem, 'muč. Ljudmila, vdova.
7 žal. Marije. Tomaž Vil. škof. Januarij, škof.
KATOLIŠKI ZDRAVNIKI.
Marsikdo ne ve, da zavzemajo katoličani v vseh strokah človeškega znanstva častno mesto. Katoliška cerkev je ves čas svojega obstanka gojila in pospeševala vedo in umetnost. Tudi modernega časa največji učenjaki in iznajditelji nosijo katoliška imena. Isto velja v polnej meri tudi o medicinski ali zdravstveni znanosti.
Dr. James J. Walsh piše v svoji ravnokar izišli knjigi:
“Najslavnejša imena v medicinski znanosti novejšega razvoja, so: Morgagni, oče patologije; Virchow, oče fizične diagnoze; Galvani. oče medi-cinične elektrike; Laenner, začetnik znanosti o plučnih boleznih; Johann Mueller, oče moderne nemške medicinske šole; Schwann, oče znanosti o celicah (The cell doctrine) ; Cloude Bernard, oče moderne fiziologije; Pasteur, oče moderne bakteriologije in njegov učenec Lagorio. Sleherni izmed teh mož je bil ne samo katoličan,
. ampak tudi praktičen, pobožen katoličan.
V starih časih so bili vsi veliki iznajditelji medicinske vede verni katoličani. Papeži so kakor druge znanosti, pospeševali tudi zdravstveno in so imeli na svojih dvorih vselej najspret-nejše zdravnike. V trinajstem in štirinajstem stoletju je bila medicinska veda največ v rokah katoliških duhovnikov.
Viljem Salicet, Lanfranc, Guy de Chauliac so le nekateri izmed znamenitih. Vesalius, oče anatomije, je bil pobožen katoličan. Steno, ki ga zo-vejo očeta moderne geologije je prestopil v katoliško cerkev, bil posvečen v duhovnika in je kasneje postal škof ter je mnogo svojih protestantskih rojakov Dancev spreobrnil h ka-toličanstvu. Harvey, iznajditelj krvne cirkulacije sicer ni postal katoličan, a je bil ves čas življenja velik prijatelj jezuitov in katoliškega duhovništva.
Malpighi, oče komparativne anato-ptije, Paracelus, Baglivi, Aselli, Fa-bricus, Varolius, Sylvius, Winslow — to so zdravniki, ki so ovekovečili svoja imena v medicinski zgodovini in vsi . so bili verni katoličani.”
A tudi dandanes niso izgubili katoliški zdravniki prvenstva med svojimi stanovskimi tovarši. Najslavnejši kirurg v Združenih Državah sedanjega časa je Dr. Murphy v Chicagi — praktičen katoličan. In v vsakem mestu naše ljudovlade najdete med zdravniki vrle katoliške može, ki niso nič manj učeni, ali pa še mnogo bolj kot drtlgoverski ali brezverski zdravniki; može, ki se ne sramujejo svoje vere, može, ki jih vidite vsako nedeljo pri sv. maši in večkrat med letom pri ob-rhajifni mizi, može, ki so člani naših ¡katoliških društev in zmirom pripravljeni pomagati katoliškim cerkvam in dobrodelnim napravam.
Če je pa v naših mestih dovelj katoliških zdravnikov, ki so ravno tako dobri, sposobni in spretni, kakor ne-katoliški ali protikatoliški, kaj sledi iz tega? Iz tega sledi, da so katoličani dolžni podpirati katoliške zdravnike s tem, da jih kličejo, kadar potrebujejo zdravniške pomoči. Pa koliko se jih ozira na to? Koliko jih vpraša, kadar
premišljujejo, katerega zdravnika bi poklicali: je-li to katoliški človek, vesten in veren človek? Ne, na to niti mislijo ne in tako kličejo pogostoma zdravnike, ki so luterani, Židje, free-masons, največji sovražniki katoliške cerkve. Toliintolikrat se povdarja “svoji k svojim”, v praksi, v dejanju se pa tako slabo spolnjuje! In vendar smo katoličani dolžni podpirati katoliške zdravnike. Oni so z nami v tesnejši zvezi, kakor drugi; oni so nam bratje po veri; oni so člani iste cerkve in istega občestva, h kateremu spadamo tudi mi in imamo posebno dolžnost, drug drugemu pomagati. Učimo se od nasprotnikov1- Najbolj
zagrizeni in naši veri sovražni protestantje so švedski luterani in nikdar ni bilo še slišati, da bi kak švedsk lu-teran, ki jih je na stotisoče v tej deželi, klical katoliškega zdravnika.
So pa še drugi nagibi, zakaj naj katoličan v bolezni kliče katoliškega zdravnika. Marsikomu veliko pripomore k ozdravljenju, če ima posebno zaupanje v zdravnika in njegova zdravila. V kakšnega zdravnika pa, povej mi dragi bralec in bralka, bi imela vidva večje zaupanje: v zdravnika, ki je vernega katoliškega življenja, iste vere kakor ti, ki verfije, da je Bog naš vrhovni gospodar, ki mu bodemo enkrat morali dati oster odgovor od vsega svojega delovanja ali pa v zdravnika brez vere in brez vesti, ki ne veruje v Boga ne v dušo ne v življenje po smrti? V zdravnika, ki ima sočutje in usmiljenje s teboj, ki se vest-no prizadeva," da bi te ozdravil ali pa v zdravnika, ki mu ni čisto nič mar za te, ki mu je vsejedno, ali ozdraviš ali umrješ, samo da on prejme svojo plačo? Kateri izmed teh dveh je bolj vreden tvojega zaupanja?
Vestni katoliški zdravniki imajo navado, da opozorijo bolnika ali njegove sorodnike, kadar spoznajo, da je njegovo življenje v nevarnosti, naj pošljejo po mašnika, da previdi bolnika s sv. zakramenti. Nekatoliški zdravniki o tem nič ne vedo, pa se tudi ne brigajo za to. Bolnik sam mnogokrat ne čuti, kako nevarno je bolati, domači mu tudi prikrivajo nevarnost in odlašajo poklicati mašnika in tako se rado prigodi, da umrje bolnik, brez tolažil sv. vere. Ko bi bil imel katoliškega zdravnika, bi se ne zgodilo tako.
Da se nas ne ume napak, hočemo k sklepu dodati še to-le. Ako priporočamo amerikanskim Slovencem katoliške zdravnike, nočemo s tem reči, da so nekatoliški zdravniki vsi slabi, brezvestni. Ne, tudi med njimi je najti dobrih, učenih in vestnih mož, ki jim glede njihove prakse ničesar ni očitati. Ampak take je teško spoznati zlasti priprostemu človeku. V izjemnih slučajih, v boleznih posebne vrste, za katere slovijo tudi zdravniki posebne vrste, tako imenovani specialisti, svetujemo, naj se obrnejo na takega specialista, četudi ni katoličan. Tudi nočemo reči, da so vsi katoliški zdravniki samo zato, ker so katoličani, priporočila vredni. Je pač povsod ljubka med pšenico. Priporočujoč katoliške zdravnike, imamo v mislih može, ki razumejo svoj posel in so praktični katoličani, verni, pošteni katoliški možje.
Vobče pa si dovoljujemo postaviti to-le pravilo za naš narod v Ameriki: Če rabiš zdravniške pomoči v svoji hiši, pozovi ’dobrega katoliškega zdrav nika; če biva v tvoji naselbini ali bližini dober, sposoben, katolišk s 1 o-v e n s k zdravnik, pozovi njega! Give him a chance! Zakaj? Zato, ker je ravno tako dober, kakor kdo drug, ker je tvoj rojak, ker je naše gore list!
ČUDOVITA VRSTA PŠENICE.
Če je poročilo, ki prihaja iz severnega dela države Idaho o najdbi neke vrste pšenice v Alaski, ki daje stoteren dobiček in izvrsten kruh, resnično, potem bo ta najdba neprecenljive vrednosti za človeški rod, a svojemu najd-niku donese bogastvo. Poročilo je lepo citati, a svet bo zahteval dokazov za popolno verjetnost poročila.
Svetovna pšenišča ne donašajo tako hitro toliko pšenice, kakor je povpraševanje po nji, in njena zaloga bo sčasoma vsekakor nedostatna, če se ne bo dala pomnožiti kakoržekoli. To bi se utegnilo doseči' se zboljšanim obdelovanjem, ampak tem potom se doslej ni mnogo dosegalo. Nadalje se je poskušalo doseči to potom razvoja raznih vrst semena, da bi ta mogla kljubovati vremenskim neprilikam in drugim sovražnikom žita, ampak ta raznovrstna semena izgubljajo tekom let svojo vrednost, da je potem letina negotova. Čisto nove vrste se morajo razvijati v nadomeščanje starih od časa do časa.
Severni del države Illinois je imel svojčas dobra pšenišča, istotako kakor sosedna država Wisconsin. V obeh državah pa so se poskusi z razvijanjem raznih vrst pšenice izjalovili. Že pred dobrimi petdesetimi leti je neka žitna kuga zamorila najboljšo vrsto jare pšenice in nadomestiti se je morala s trdo pšenico, ki ima trjo travo. Nova vrsta je bila zadovoljiva, toda tekom časa se je letina manjšala v obeh državah, in v velikih okrajih je popolnoma izginila, tako da so jo morale nadomestiti druge obrti.
Odtlej so se pšenišča premaknila na zapad. V Minnesoti in obeh Dakotah so- se odprle velike, rodovitne poljane Jari pšenici. V teh državah je nekaj letin sijajno uspelo, a druga leta je neugodno vreme prav zelo skrčilo žetev. Letina je bolj ali manj negotova in farmarji bodo veselo pozdra-
vilo novo vrsto pšenice, ki obeta boljše žetve.
Ampak poročilo iz države Idaho je nekoliko sumljivo m farmarji store najbolje, da počakajo, kako se obnesejo nadaljnji poskusi. Bil bi velik skok od dvajsetih ali tudi tridesetih bušljev na aker do 200, ampak vendarle mogoč. Ko bi pšenišče toliko donašalo, bi bilo novo seme dobrodošlo, čeprav ne bi bila moka najboljše kakovosti.
PREMOG V ALASKI.
Strah, ki je zavladal zaradi prehitrega izčrpavanja ameriških premogovnikov, se je razpršil po veselem poročilu, da so v Alaski odkrili 12,600 štirijaških milj obsegajoče premogovi-šče, ki vsebuje nele najboljše vrste mehkega, marveč tudi trdega premoga, ki se da povoljno primerjati z najboljšim, kar se ga je našlo v Pennsyl-vaniji. V bodočnosti, ko bodo premogovniki Združenih držav izčrpani, nas bo Alaska zalagala s kurilno, svetilno in proizvajalno silo.
Pa še ni raziskana vsa Alaska, in morda so tam še druga premogovišča, ki čakajo odkritja in izkoriščenja. Ampak dovolj premoga je že odkritega, da bo zadoščeval potrebam Združenih držav za mnoga stoletja. Začasno še ni misliti na tamošnje rudarjenje, ker je Alaska preoddaljena in ker ne potrebujemo tamošnjega premoga. Toda ko pride čas, bode premog iz daljnega severa na prodaj v Chicagi in New Yorku.
To odkritje, v zvezi z najdbo noveri vrstne pšenice, ki je domača v Alaski a se da pridelovati tudi v tej deželi in ki donaša do 222 bušljev na akru, pač jasno kaže, da je Amerika napravila neizmerno dobro kupčijo, ko je kupila Alasko od Rusije za $7,500,000.
ZNAKI NAPREDKA.
Da kak narod napreduje v prosveti, morajo ženske istotako napredovati kakor moški. Samo počasen napredek je mogoč tam, kjer edinole zadnji pretržejo spone, katere so jim oklepale duha. Zato so bili zadnje dni vsi, ki se zanimajo za razmere na Turškem, prijetno presenečeni po naznanilih, da se Turkinje duševno osvobo-jajo. Pozornost se je obračala zadnja leta na odgojo mladih Turkinj, pripadajočih višjim slojem, in že se kažejo plodonosni posledki. Ženske se začenjajo udeleževati dela v svrho političnega preporoda, ki so ga Mlado-turki vzeli v roko.
Žene in sestre, zaprte v haremih, nevedne in nesposobne umeti stremljenja svojih rojakov, bi bile nepremagljive ovire deželi, ki je skušala doseči zase večjo svobodo. Ako bi ženske ne pomagale in navdihovale, bi šlo delo naprej mučno počasi. Da se Tur kinje visokih slojev prikazujejo v javnosti z nezakritimi obrazi, je istotako znak novega reda stvari, kakor je iskreno sodelovanje Turkov in kristjanov v gibanju za prekuc samovladar-stva.
Je pa še drug znak novega življenja, ki se poraja na Turškem. To je prizadevanje carigrajskih delavcev, zboljšati si položaj. Topi, zmučeni trpini se probujajo. Boljših plač zahtevajo. Brez dvoma so si jih davno želeli, ampak sedaj nekateri ladijedelci in zaposlenci v tobakarnah, na primer, že tudi štrajkajo, da jih dobe. Ta za-padna naprava je našla svojo pot do Turčije. Delavci niso organizirani, in bržkone ne bodo dosegli, česar zahtevajo. Pa rabili ne bodo dalje časa, da spoznajo koristi organizacije, nego so ga rabili ruski delavci.
Očividno je, da že poka trda skorja starodavnih običajev na Turškem tako med ženskami kakor moškimi, tako med izobraženci kakor neizobraženci. To je dobro znamenje za bodočnost dežele, ki je toliko časa trpela in bila zatirana.
Zakaj naj matere molijo.
Mladi duhovnik Ivo, je v svojem dnevniku zapisal kaj ganljivo dogod-bo:	Iz moje prve mladosti, pravi, du-
hovnik, imam vedno in vedno v živem spominu sledeči dogodek:
Moja mati je prišla iz hiše, oblečena v črno obleko in z mašno knjigo v roki. Jaz sem si nabral polno kapo cve-tečega regrada, povijal sem ga v male krožce in delal iz njih dolgo verižico. Ves sem bil zamišljen v svoje delo, še zapazil nisem, kako sem svoje roke zamazal z regradovim mlečkom. Ko zaslišim materine korake vprašam: “Kaj greš zopet v cerkev? Kaj pa delaš tako dolgo, in tolikrat v'cerkvi?” “Molim”. “Zakaj pa moliš toliko?” Zato, da bi bil ti priden in pobožen”. Tako mi je odgovorila mati in je šla.
Jaz sem pozabil pri teh besedah na svojo igračo. Gledal sem za materjo. Njene zadnje besede so mi globoko v srce segle. Misliti sem začel, kako mora biti gotovo velika in važna reč: pobožen biti, ko mati toliko v ta namen moli. Kaj pa če bi jaz ne bil pobožen in dober? O kako bi bila mati
žalostna!----------Trdno sem tedaj
sklenil ostati dober in pobožen. Pa sem se zopet naprej igral s svojo verižico. Materinih besedi pa nisem nikoli pozabil, in se jih še sedaj živo spominjam.
Edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki je Amerkanski Slovenec. Vse zanimive novice iz vseh naselbin dobite v našem listu. Naročujte in priporočujte ga. Stane samo $1.00 na leto; za staro domovino $2.00.
Elektrika se je vprvič rabila kot gibalna sila pred kacimi petindvajsetimi leti.
Bacil vročinske bolezni je tako dro-becen, da jih utegne kaplja vode vsebovati na miljone.
Število novih poslopij v mestu Buenos Ayres se je skoro početverilo v šestih letih.
Priseljenci ne prihajajo v New York City v popolnem uboštvu. Američanom donašajo na leto okoli $16,000,-000 v denarju.
POZOR, SLOVENCI	
Rojakom	JSTfí
priporočam svojo	
Edino SLOVENSKO BRIVNICO V JOLIET, ILL. Delo jamčim. Joto Swaiier	Y
1005 N. Chicago St	HBP
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, irri N. Broadway, Joliet, IH.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
New York City hitro raste v številu svojih milijonarjev. Okoli 2,000 jih je sedaj, dočim jih je bilo samo trideset pred četrtstoletjem.
V Draždanih je bil kongres pristašev umetnega jezika esperanto. Udeležilo se ga je 3000 oseb najrazličnejših narodov.
Na Francoskem se ropi po cerkvah vsako leto vedno bolj množijo. Leta 1904 je bil le en rop, 1907 že 34, letos
pa že 46.
Na Turškem se tudi žene gibljejo. Imele so shod, na katerem so zahtevale svobodo, odpravo pajčolana in nemoderne obleke.
Nemški katoličani so imeli sredi avgusta meseca 55. katoliški shod v Dues seldorfu. 560 društev je poslalo 48,000 udeležencev. Zborovali so v 30 dvoranah. v izprevodu ;e šlo 60 tisoč katol. delavcev .5 6? godbami in 600 zastavami.
3401etna sodna razprava. Pred me-hikanskim državnim sodiščem v Oak-saki so končali sodno razpravo, ki se je vlekla med mestoma Yodonomo in Nuno zaradi meja celih 340 let. Zdaj je meja po 3401etni sodni razpravi vre-jena.
O. W. 3 : )vva, p ra ij R obt. PUori9r p o dpre W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00.
BA.RBER UtLDING. OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vJog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zju-. r»! pa do 4. ure pop._
ROJAKOM
—.V/,,aXo m e v
tjer se toči vedno sveže pivo, žginjf ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skoff,
N. W. Phone 6ov.
113» N. Hickory St.,	Joliet
NAPRODAJ PRODAJALNA Likerjev na debelo in drobno, v lepi okolici blizu železnice, fina trgovina, tudi lahko kupi posestvo, ako se želi. Vzrok prodaje, bolezen. Fink & Waldrogel, 5439 Butler St., Pittsburg, Pa.	36-5t
KJE JE GEORGE NOVAKOVIČ, rodom Hrvat in neoženjen. Poživlja se, da se tekom 40 dni zglasi na spodaj podpisanega, pri kojem je bival dlje časa na hrani, a ne da bi plačal ter neznano kam odkuril. Če se ne zglasi v imenovanem roku mu bodejo njegove stvari na javni dražbi prodane. John Peryon, Aurora, Minn., Box 252.	38—8t
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dt Struzinsky. N. Chicago St
¡Tt“SK! PAPIR
za pidKëàeilk id (Ulij p« *el* znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljeV in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih oenah
V pijanosti obesili prijatelja, iz Peterburga poročajo: Neki trgovec v Orlu je povabil svoje prijatelje na šampanjca. Ko so bili že vsi pijani, jih je pa pozval, naj dokažejo svojo srčnost in naj enega izmed pijancev obesijo. Prijatelji so trgovca takoj prijeli in ga obesili.
Rdeči “sovražnikovi” zfiafci še se upeljali letos pri vojakih v Avstriji, in sicer,so jih nekateri oddelki že rabili na letošnjih vajah. Dosedanji beli so bili preveč vidni za nasprotnika, ker je “sovražnika” lahko že v daljavi zapazil, po novih znakih bo pa to težje spoznati in zato bo treba tudi večje pozornosti.
Za avstrijske Slovane brezplačna vožnja po Rusiji. Nemški listi priobL čujejo pod tem naslovom brzojavko iz Petrograda, ki se glasi tako-le: “Ministrstvo trgovine in prometa je dovolilo za avstrijske Slovane brezplačne vozne listke za vožnjo po ruskih že-ležnikih progah, ako ima to potovanje zgolj cilj se seznaniti z ruskimi znamenitostmi.”
Tto Joliet National
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $ 1 o c , o o 0.00
T. A. MASON, predsedfiik.
G. M. CAMPBELL, podjrtedsedftik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton tiHe. ...... -t™1:.......
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
tGOSTILNO
• kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC ¡t BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Vina na prodaj
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
John Stefanic
na voglu Scott ih Ohio cest, Joliet, IlL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Originalno reklamo je iznašel neki restavrater v New Yorku. V svoji restavraciji ima samo numenirane stole. ^Vsako soboto izbere drugo številko'ter jo da v kuverto, katero šele prihodnjo soboto odpre. Gostje si lahko izbero sedež kakoršnega hočejo. Gost, ki je cel teden sedel na številki, ki je v zapečateni kuverti, dobi povrnjen denar, katerega je tekom tedna zapravil v gostilni in povrh še kot častno darilo zlato uro.
Avstrijsko zrakoplovstvo. Avstrijska armada dobi vodljiv zrakoplov, ki bo baje kupljen v Nemčiji. Listi poročajo o dveh novih zrakoplovih, ki sta izum Avstrijcev. Aeroplan avstrijskega inženirja Hipsicha je težak 300 kg in ima 50 konj, moči, inženir Wels je pa iznašel aeroplan, v katerem v kratkem iz bližine dunajske Rotunde poleti v zrak in o katerem zagotavlja, da bo prekosil vse dosedanje poizkuse na tem polju, tako da bo imela avstrijska iznajdba prvenstvo. Če bo le res.
Voda dražja od vina. Poročali smo že, da vlada v južni Italiji, zlasti v Apuliji, grozna suša, in ta suša je do-vela do tega, da je tamkaj voda dražja nego vino. Voda je pravi luksus. Siromašni ljudje ne prosjačijo po ulicah denar in kruh, ampak vodo. Vlada razdeljuje vsak teden na stotine tone-lat vode, ali vse to je kapljica v morju proti tolikemu pomanjkanju vode. Vla-da je pričela vrtati zemljo, da poišče studencev. V globini 100 metrov se nahajajo v resnici in našli so že nekoliko vodnih vrelcev.
Visoka porta”. Kakor znano, se taki imenuje otomansko (turško) vlado. Od kod to ime? Izvira iz orientalske navade. Kakor na perzijskem, tako so tudi na turškem dvoru vladarji, ki so vedno živeli le v svojih palačah, dajali avdijence v prvem dvorišču tik vrat (porte). Tu so bila tudi velika posvetovanja, ki so se jih udeleževali ministri in veliki vezirji. Od tod je tekom časa nastala navada, da se je vlado in visoke dvorne dostojanstvenike imenovalo s skupnim imenom “visoka porta”. Ta prvotna “porta” stoji še danes in je arhitektonsko vzor-delo, znamenito ne le kot arheološka, ampak tudi kot zgodovinska posebnost.
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c g*l., staro vino po 50o galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 11—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za tnal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka St Co.
530-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefona N. W. ♦88. Chicago 489.
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Hočevar,
cor. Ohio & State Sts.
». W. Asm a» Joliet, IOfaoi.
Citajte rojaki!
Znano- je, da se z amerikanskim kmetijstvom doseže imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo^ vstanovljajo naselbine — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo narodnost svojo. Čas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo is vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi, dragi rodbini svoji in našim potomcem. Prodajemo kms-tije in zemljo, in imamo izvrstni svat za naselbine, kjer je zdravo podnehje, dobra voda, in blizu velikih mest, kjer se vse lahko in dobro proda, kjer je industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot na jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjak,
708 S. 10th St., Minneapolis, Minn.
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
Filipi Hiloler
Northwestern Phone 1422.
N. Chicago St, Joliet IlL
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker »ta dva brirea vedno pri reki.
Organizovana
v Joliet-u, 111. dne a. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois 13. januarja 1808.
Predsednik:............John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL podpredsednik:..........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. tajnik ...............Jo-l-' Jarc, 1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:........Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:...........V Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:............Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NOVOVSTANOVLJENO DRUŠTVO SPREJETO.
Dcaštvo sv. Petra in Pavla v Oglesby, 111., vsprejeto v K. S. K. Jednoto pod št. 125, dne 10. sept. 1908. Imena članov: 13216 Franc Kranjčič, roj 1890, 13217 Jožef Senica, roj 1889, 13218 Vide Kamnikar, roj 1889, 13219 Janez Frankovič, roj 1887, 13220 Mihael Černe, roj 1885, 13221 Janez Vintar, roj 1885, 13222 Janez Lustig, roj 1885, 13223 Franc Drobnič, roj 1884, 13224 Janez Bukovec, roj 1883, 13225 Janez Komatar, roj 1882, 13226 Anton
I Kamnikar, roj 1882, 13227 Janez Senica, roj 1879, 13228 Anton Weber, roj 1879, 13229 Janez Mouser, roj 1875, 13230 Hubert Duler, roj 1873, 13231
, Jožef Jurman, roj 1870, 13232 Mihael Halich, roj 1870, 13233 Janez Sku-bec, roj 1868, 13234 Franc Rutar, roj 1864, 13235 Franc Donatt, roj 1864,
Dr. St. 20 članov,
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 13236 Janez Petrovčič, roj 1890, 13237 Maf= ko Kočevar, roj 1889, 13238 Mirko Zdravlevič, roj 1888, 13239 Alojzij Sterniša, roj 1881, spr. 10. sept| 1908.	Dr. št. 251 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 13240 Mihael Terdič, roj 1883, 13241 Franc Vedic, roj 1865, spr. 10. sept. 1908.	Dr. št, 202 člana.
K. društva yit, SV, Florijana 44, So. Chicago, 111., 13242 Matija Sudac, roj 1887, ibt. Id sept. 1908.	Dr- Št. 177 članov,
društvu sv Janeza Krst. 60, Wenona, 111,, 13243 Janez Turk, roj 1889, spr. 10. sept. 1908.	št, 57 iUffiOV.
!K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 13244 MikO Perkovič, röj 1883, spr. 10. sept 1908.	Dr. št, 46 članov.
iK društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 13245 Anton Teržinar, roj 1§§3, spr. 10. sept. 1908.	Dr. št. 52 članov.
ÜC društva sv, Cirila in Metoda 101, So. Lorain, O., 13246 Anton Virant, roj .1890, 13247 Jožef Stembal, roj 1888, spr. 10. sept. 1908. Dr. št. 25 članov.
j/ društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 13248 Janez Kastelic, roj 1882, 'spr JO. sept. 1908.	Dr. št. 40 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvi* sv Jožefa 2, Joliet, 111., 239 Jožef Kezerle, 5. sept. 1908.
Dr. št. 247 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, šteelton, Pa., 1904 JarteZ Muc, 5. sept. 1908.
Dr. št. 74 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, Hi,, 9770 Štefati Dasovič, 5. sept.
Joliet, 111., 7. sept. — Naznanjam, da je društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. sklenilo, udeležiti se blagoslovlje-nja hrvaškega društva Zrinski-Fran-kopan dne 12. sept., to je v soboto zvečer. Zato naj se zberejo vsi udje društva sv. Jožefa ob sedmi uri zvečer v navadnih prostorih v stari cerkvi, da pridemo o pravem času k blago-slovljenju, katero nam je pojasnjeno od dobro nam danega pojasnila. Torej so vsi člani društva sv. Jožefa u-ljudno vabljeni, da se udeležijo te toli pomenljive slovesnosti.
Z bratskim pozdravom
M. Uršič, tajnik.
Milwaukee, Wis., L sept. — Društvo sv. Janeza Ev. št. 65. K. S. K. Jednote je imelo svojo sejo dne 30. avg. Izvoljeni so bili novi odborniki in sicer Predsednik Franc Kolenc, podpredsednik John Raunikar, tajnik Jožef V'ndiiman, podtajnik Frank Kegu, blagajnik Albin Glojek, delegat John Malenšek, nadzorniki Franc Kolenc, Albin Glo jek in Jožef Metelko.
Prosim, da vsi dopisi blagovolijo pošiljati na tajnika pod naslovom: Jos. Vindišman, 278 Grove St., Milwaukee, Wis,
Pozdravljam vse člane in članice K. S, K. Jednote.
J. Vindišman, tajnik.
posameznih udov
L zborovanje
SC. S. K. J,
»O	K*0 *•♦#***««•
nih se niso te točke zadostno upoštevale.
Če si poškodovan na očesu, roki ali nogi — dobil si morda od delodajalca tudi kako odškodnino; dalje od društva, bolnino; od Jednote pa že zopet odškodnino. Ako pa nevarno zboliš, postaneš jetičen, ali slaboumen, si pa pahnjen po navodilu g. M. T. na svojo milost ali nemilost usode pred prag deset tisoč članov K. S. K. Jednote, da moraš takorekoč z okrožnicami prositi pomoči pri usmiljeriih sobratih; medtem ko se Jednota sama ne zmeni zate, ker ti ni odtrgalo 1 noge ali roke; — si pa revež še bolj omilovanja vreden!
Naša sveta dolžnost je, da naj se k dotični točki pravil o onemoglosti članov pridene še točka zadevajoča se neozdravljivih Jednotinih članov (jetičnih ali umobolnih), da se naj pri rednem letnem razpisu ases. tudi poleg poškodovancev te upošteva! Ta-kovi člani naj bi predložili Jednoti potrjeno spričevalo o neozdravljivosti najmanj od 2 zdravnikov špecijalistov..
Ako mislimo v resnici na napredek naše sl, Jednote, torej delujmo po načinu naših sobratskih slovenskih (celo manjših) Jednot, in oklenimo se načela pomagati v prvi vrsti onim čl? nom, ki sa resnično do podpore opravi ceni ter potrebni in ti so; neozdravljivi Jednotini člani!
S tem sklepam svoje malenkostne vrstice v nadi, da bodo obrodile našim nesrečnim sobratom obilno pravega sadu in podpore v smislu krščanske ljubezni.
Podpisan s polnim imenom:
ali še več; seveda, društvo mu je splačalo svojo 6 mesečno podporo, a potem, ako mu društvo ne more več podpore dajati, je dotični član brez vsake podpore. Moje mnenje je, da bi take člane, kateri so bolani nad 6 mesecev, potem podpirala Jednota še drugih 6 mesecev, ker le na ta način bode naša slavna K. S. K. Jednota še veliko lepše napredovala.
Naj navedem še to, kar sem že mnogokrat slišal rojake, kateri govorijo: Ja, K. S. K. J. bi bila res p’rava mati v nezgodah in nesrečah, samo ko bi še tudi v boleznih dajala podporo.” Ne glede na plačilo, ako bi moral vsaki član plačati nekoliko več vsaki mesec, samo da bode v korist naše slav-
ne matere K. S. K. Jednote in nje društev; in potem bode naša Jednota kakor je rekel Kristus: Pridite vsi k meni, kateri ste trudni in obloženi, okrepčati vas hočem.
Konečno želim vsem delegatom, kateri boste pri konvenciji, veliko uspeha. ŽiVeli! Jakob Rose, Box 163-
Zdatna olajšba
glavoboli, pa naj jo provzroči karkoli, sledi uživanju Severovih Praškov zoper glavobol. Zanesljivi so in popolnoma neškodljivi. Ozdravili so ti-sočernike. Poskusi jih. 12 praškov v škatlici —■ 25c. Ve vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY.
izdelo.vhkri * '
PALE ALE W LONDON SORTER
POSEBNOST JE RALE WIENER
BEER«.
r
rsrs
1908.
Dr. št. 176 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI-
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa, 4586 Marti« Jevnikar, 7. sept. 1908.
Dr. št. 84 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89; Etna, Pa, 12193 Antotf Belanič, 8623 Peter Sladič, 7. sept. 1908.	£>r- št 45 č,anOV‘
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 4563 Anton Kerrfl£i; 31. avg. j908.	Dr. št- Slanov.
IZLOČENIfiLAfcL
<Od društva 'sv. 'Aipjzija 47, Chcago, 111, lOŽifi Ahton Žcpohar, 7. sept. 1908.
Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla Iron Mountain, Mick., S249^Peter^Vranešič,
7. sept. Ï9Q8.
Dr. št. 29 članov.
Od društva sv. Treh Kralje"/ 98, Rockdale, 111, 10014 Anton Bušeaj, 7. sept. 19Q8	Dr. If. 32 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.	- .
K društvu sv. Barbare 97, Mount Ofive, 111., 3?67 Añ& Sjpudish, fo)	3768
Jožefina Otschko, roj 1880, spr. Í0. sept. 1908.	Dr. št. 7 cianid.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaugee, Wis., 3769 Magdalena Stupic, roj 1882, spr. 10. sept. 1908.	Dr. št. 11 članic.
X društvu sv. Ane 106, Chicago, 111, 3770 Ana Kupres, roj Í884, spr. 10. sept. 1908.	Dr. št. 26 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE;
K društvu sv. Alojzija 42, Šteelton, Pa, 1986 Marija Muc, 5. sept. 1908.
Dr. št. 27 ¡Habič.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa, 1841 Marija Jevnikar, 7. sept. 1908
Dr. št. 13 članic.
IMENA NAZNANJENIH DELEGATOV.
Koncem avgusta sem razposlal na vsa podrejena društva poverilne liste za delegate izvoljene na X. glavno zborovanje K. S. K. Jednote kakor tudi naznanilne liste, s katerimi naj mi društva naznanijo imena svojih delegatov. Sledeča društva so do sedaj na teh naznanilnih listih sporočila svoje delegate, ali pa izjavila, da se zborovanja ne udeleže in vzrok neudeležbe.
Društvo sv; Jožefa 2, Joliet, 111.: Anton Glavan, Janez Živec, Anton Fritz.
Društvo sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn, ne pošlje nobenega delegata ker je v denarnih zadregah.
.Društvo sv. Družine 5, La Salle, 111.: Rev. Alojzij Kastigar.
Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Nikolaj Badovinac, Janez ^dolsch.
Društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Martin Kambič.
Društvo sv. Roka 10, Lyons, Iowa, naznanja, da ne more poslati delegata.
Društvo sv. Roka 15, Allegheny, Pa,: Jurij Flajnik, Matija Klarič.
Društvo sv. Barbaré 23, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar.
Društvo sv. Barbare 24, Blocton, Ata. ne more poslati delegata ker ima preveč bolnih društvenikov.
Društvo sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: Janez Grdina, Mihael Skebe, Anton Grdina, Dr. J. M. Seliškar.
Društvo sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Martin Težak, Mihael Wardjan, Rev, F. S. Šušteršič.
Društvo sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Pavel D. Špehar, Dr. Jožef V. Grahek, Mihael Šterk, Rev. Luka Klopčič.
Društvo Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.: Jožef Pavlakovič, Jožef Vranešič.
Društvo sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans. ne pošlje delegata vsled velikih stroškov pri izplačevanju bolniške podpore.
Društvo vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil.: Jožef Kompare, Jurij Lajič.
Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: Janez Vukšinič.
Društvo Jezus Dober Pastir 49, Pittsburg, Pa.: Rudolf Požek.
Društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Mihael Hušič, Franc Malič.
Društvo sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Franc Opeka, Franc Petkovšek.
Društvo sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., Janez Zupan.
Društvo sv. Jožefa 58, Haser, Pa.: Janez Tušar.
Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Andrej Slak.
Društvo sv. Jurija 64, Etna, Pa.: Janez Škof.
Društvo sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Matija Štiglic, Franc Frančič.
Društvo sv. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo. ne more poslati delegata ker je v finančnih zadregah vsled prevelikega števila bolnih društvenikov.
Društvo sv. Jožefa 76, De Pue, 111. ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: Franc Petrič.
Društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: Janez Bojane.
Društvo Marije Čistega Spočetja 85, So. Lorain, Ohio: Jožef Svete.
Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Matevž Lavrič.
Društvo sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa.: Nikolaj Erdeljac.
Društvo sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Anton Hotujec.
Društvo sv. Brbare 92, Pittsburg, Pa.: Janez Okovič. *
Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Florijan Debelak.
Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Janez Dernulc.
Društvo sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio: Jožef Svete (isti ko za društvo štev. 85.)
Društvo sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Jožef Dunda.
Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Leo Kukar.
Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111.: Janez Dernulc (isti ko za društvo štev. 98).
Podprejena društva, ki še niso vposlala imen svojih delegatov naj to store takoj na vposlatiih jim listih, oziroma sporoče neudeležbo zborovanja in vzrok iste, da se to potem objavi v glasilu.
'Bratski pozdravi	JOŠIP DUNDA, gluvni tsjaft K. 1 K.
RAZMOTRIVANJA O PRILIKI X.
GL. ZBOROVANJA K. S. K. J. VI. Še enkrat o onemoglosti Jednotinih članov.
New York, 7. sept. — Odkar so pričele izhajati v našem glasilu razne točke in debate o priliki prihodnje konvencije, čital sem že več stvari; osobi-to pa odgovore na moj članek “O onemoglosti Jednotinih članov.” Med vsemi dopisi je pa najbolj zanimiv od* govor g. M. Težaka iz Joliet, 111. v 39 št. A. S. — Naj mi bode tem potom tudi dovoljeno nekoliko opomb ill o-pazif V pojasnilo; v prvej vrsti pisecu samem« in ostalim c. čitateljem ter udoiK naše sl. Jednote.
Dotičiiffc se tofej nikakor ne strinja z mojim predlogo«*, ter je torej proti onemoglosti. Čudno se mi pa vsejed-no zdi, ker navaja jastld v dopisu odst. 1) tekoč: “.Premisli si pisatelj i. t. d. kako lepo cvete in deluje Jedriofa, da podpira svoj sad v smrtnih slučajih in ob onemoglostih!” Sic!
Dalje mi predbaciva, da nameravam s tem “gvišno” jaz podreti Jed. blagajno, ker sem se Zavzel za uboge, v resnici onemogle, ali neozdravljive člane in sobrate Jednote'- Vrhu tega nam daje pisec še velevaž-<PH nasvet in sVarilo, da naj vsako podrejeno društvo' kar na svoj račun podpira onemogle' ude;- to bo bolje pravi, kot da bi podpirali- onemogle ude, kV* ne b' bilo koristi' nam in ne K. S. Kv Jed-noti. O blažena ironija, kje si?!-™'
In še glede tiovih znakov K. S. K J. da prigovarjam'1 (to je čisto' prav 1 samo da ne ugovarjam!- vsled tega1 ker sem pisal, da naj1 bdde vsak član glasom pravil primoran omisliti si Jed. znak, in sicer malo cenejif
Ne vem, kako naj bi g. M. T. svoje točke še bolj pojasnil in dokazal,-da se njegov dopis takorekoč z vsebino samo ob sebi in našimi pravili nikakor ne vjema?
Prvič trdi, kako lepo naša sl. Jednota skrbi za svoje člane v slučaju smrti, bolezni ali onemoglosti. Je pa v dopisu samem proti onemoglosti (namreč pravi o onemoglosti). Jaz se držim v tem slučaju vedno prelepega krščanskega gesla “Ljubi svojega brata in bližnjega — in pomagaj mu v sili, kakor samemu sebi!” Vse te točke pa prekaša, kakor sem že rekel, njegov novi predlog, da naj vsako posamezno društvo skrbi za bolne in onemogle svoje ude na svoj lastni račun! Ta bi bila lepa! Čemu pa plačujemo Jednoti rezervne sklade in posebne doklade za poškodovance (samot).
Želel bi dotičniku samemu, da naj prevzame žalostno mesto ali stanje nad vse omilovanja vrednega našega Jednotinega člana Fr. Bokarja, uda društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, O., od katerega je ravnokar njegova žena razposlala mile prošnje posameznim postajam v svrho podpore. Ima namreč večjo družino; on je docela pohabljen, neozdravljiv ter leži v norišnici pričakujoč rešitve britke smrti! V srce se mora zasmiliti vsakemu rojaku ali rojakinji tak žalostni slučaj— in jaz mislim, da sem storil z mojim nasvetom le svojo sveto dolžnost kot človek, pomagati z združenemi močmi sobratu v takej sili, da sem označil načrte v našem glasilu, da naj se Jednota v prvej vrsti zavzame za one onemogle člane, ki so od zdravnikov kot kandidatje smrti proglašeni in stoje z eno nogo že v črnem grobu — a naša Jednota pa žalibože nema teh revežev v svojem okrilju.
Pri sestavi pravil o onemoglih čla-
A.KZIDO
•apisan s poinim imenom;	HS1t^pP,RAD.AJAMO BLAGO MENJ kot POLOVIČNO CENO ^
Ivan Zupan, cert. št, 7265 iz N. Y,, ^AJLEPŠA PRILIKA DQgrn ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
1. tajnik In delegat društva sv.
Jožefa v BrOoklyri, št. 57 ter de-
iegat elöv. pôdp, žensk, društva št. 105 iz New Ybrká,
Ženska društva.
Joliet, 111., 2. sept.—V zadnjih številkah slavnega A. S. sem čital več razmotrivanj in nasvetov k X. gl. zborovanju. Upam, da mi nikdo ne zameri, ako še jdž opišem tu neki nasvet, kateri je velilfč važnosti za katoliške žene in njih driišfva.
V mnogoterih krajih šo že vštafidV-ljena ženska društva K. S. K. Jednote, katera so res vse hvale vredna, in le žal Bog, da se na mnogih krajih premalo razcvitajo in množe. Vzrok temu je le to, da se žene sprejemajo v moška društva. Želeti je toraj, naj bi gg. delegati ta članek izpremenili, da naj bi šle žene k ženskim društvom, in ne več k moškim, razun če ni v istem kraju nobenega ženskega društva; tako naj bi se Sprejela tudi v moška društva; to pa le toliko časa, dokler se v istem mestu ne ustanovi žensko društvo. Ali pa če pridejo v kraj, kjer je žensko društvo, pa naj bi k istemu prestopile. To bi bilo v velik dušni in telesni prid. Prvič bi se na ta način ženska društva bolj množila. Drugič bi vsaka žena mogla vedeti društvena pravila, ter se po njih ravnala, ako hoče biti dobra članica K. S. K. J. Dosti žensk sem že slišal “Kaj meni mar žensko društvo, jaz sem pri moškeni; plačam, pa fiimam nobene sitnosti, in ko umrem, mož dobi denar, to je vse.” In pfi tem nič ne ve, kaj je društvo, in ravno to je velika napaka. Vsaka žena, ako hoče biti članica matere Jednote ter želi biti deležna njenih dobrot, mora tudi spol-novati kar mati Jednota zahteva, ter mora iti vsaj dvakrat v letu k spovedi in sv. obhajilu ter se z listkom i izkazati. Toraj bi bilo to tudi v dušni blagor, ker mnogo jih je, ki So v mo-] škem društvu, pa se še ne zmenijo za I velikonočno spoved, že dobijo vzrok ltfa ta ali na drug način, da nimajo ke^daj i. t. d. Vsi taki vzroki bi se potem1 odstranili, in žene bi postale dobre katoliške žene. To bi bilo tudi v telesni ljdagor vsaki društveni ženi, na primer, k.-tdar pride bolezen, da ne more delati> dostikrat nima človeka, da bi ji kaj postregel; ako je pa v društvu, imajo c.Gnice dolžnost pomagati, kolikor premice ena ali druga.
Zatoraj gg. delegati, prevdarite do bro, koliko lahko dobrega storite svojim in sploh vsem ženam;- če storite kaj v to svrho, v kar pomozi Bogi
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Tebi, vrli list A.,Si, pa mnogo' naročnikov in predplačnikov.	Ud K. S. K. J.
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Stree
JOLIET, JLL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tet izdelujemo vsa r to strob spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite
Rojaki, o priliki obiičite
Slovenski dom
kjer se toči vedn® sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
ia3 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HI8BINQ, MINN. f
POZOR, SLOVENCU
Ko 86 irtuditev ttsseili Mestu sé iindejain našo vaiega posetä
mo je j moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem došeče ‘Union-Made’ smodke.
Bojanom se priporočam.
FtTJDOILjF1 MARAŽ,
Washington St., bliže lOth Ave.,	GARY, IND,
Prodaiem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posrekujem pri knporanju zemljišč in lot.
I
VVA^.V.V.V.V^^^^.V.V.VV.*.
& St
NOTAR
Bolezen iri onemoglost.
Cumberland, Wyo., 6 sept. — Ker je naše društvo jako oddaljeno od Pittsburga, Pa., torej nam ni mogoče, da bi poslali delegata k X. glavnemu zborovanju naše slavne matere K. S. K. Jednote. V tem oziru naj bode tudi meni dovoljeno, da zabeležim nekoliko besedi.
V vsaki izdaji A. S. čitarn o nasvetih za glavno zborovanje in ti vsi nasveti so dokaj v korist naše Jednote. Posebno se jaz strinjam z dopisnikom iz Bridgeport, O. v št. 38. A. S.
Še malo glede onemoglosti ali o bolezni naših bratov K. S. K. Jednote. Tukaj posebno polagam na srce gospodom delegatom, kateri boste navzoči pri X. glavnem zborovanju v Pittsburgu, Pa., da bi storili korak, da se kaj ukrene za take nesrečne člane, kateri zgubijo vso svojo srečo za ta svet. Na primer, ako je član zgubil eno roko ali eno nogo: sicer v takih slučajih dobi član podporo $250 ali $500 od Jednote, to je že dobra podpora; ali vendar je še premalo za take reveže. In ravno tako je tudi, ako član dobi kako drugo neozdravljivo bolezen, da je bolan mogoče eno leto
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu ih na deželi ŽavŠriije hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi ¿ivijlsf# nezgodam in boleznini.
Izdeluje vsakovrstna v nofiV-sko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so nase
'The D. S ” lPc. in ‘Meerscliauiiin 5c,
Na d. .bno se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, IH.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet. Illinois.
Na prodaj
? Wi
iseonsinu
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Pozor Rojakil
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M.
B, Schuster
Y «mag Building
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Mi hočemo tvoj denar
ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vsv-iej postregli z najniijimi tržnimi cenami.. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za. stavbo hiš in poslopij mehki is 1« trdi les, late, cederne stebre, deske ¡n šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines »«>4 M’tu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogh:8j ie pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
w. jTlyons,
Naš Office in Lumber Yard ne vagfa DE« PLAINES IN CLINTON «T«,
K	H
TAHKO, MLADI MISIJONAR.
Sil
Spisal A. od B. Preve! M. B.

(Konec.)
Takoj pritrdijo z veseljem vsi Indijanci in peljejo duhovnika v največjo, /precej prostorno hišo, v kateri so prirejali navadno svoje shode, slavnostne »bede in plese po umrlih. Po tleh razgrnejo mehke medvedje kože in posa-de nanje misijonarja. Sami pa se razpele na obe strani okrog njega in posedejo na surovo otesane klopi. V sredi dvorane prižgejo velik ogenj, čegar . dim odhaja skozi odprtino na stropu. Krog ognja pa postavijo več kotlov, v . katerih kuhajo čaj, ribe in meso.
Pri tej priliki si moramo ogledati malo natančneje indijanske kotle. Niso železni, tudi ne bakreni, marveč iz debelega brezovega lubja sešiti ali pa iz dolgih korenin trdo spleteni. Taki držijo vodo prav dobro, toda no ognju bi zgoreli; zato jih postavljajo le poleg ognja v vročo žerjavico, kadar kaj kuhajo. Da pa voda prej zavre, razbelijo velike kose kamna in te razgrete kremene mečejo potem v vodo. Pa pravijo, da ne traja veliko dalj, da voda na ta način zavre, kot sicer, če ¡bi bili kotli na ognju.
Tudi krožnikov nimajo iz porcela-i aa, ampak iz kamna, istotako so tudi : žlice iz kamna ali pa iz jelenovega rogovja, noži pa le iz trdega obrušenega kremena, samo nekaj se jih dobi jeklenih.
Misijonar izvleče svoj nož in ga pokaže Indijancem. Ti si ga pazno ogledujejo in sleherni ga malo povoha in reče:
“To je jeklo.”
Misijonar jih nato vpraša, kako vedo, da je to jeklo in ne železo, na kar izve, da razločuje vsak Indijanec prav dobro že po vonju jeklo od železa in od drugih kovin. Nato jim ponudi še več drugih stvari v presojo in vse poganjajo in vse uganejo. Slednjič jim pokaže še srebrn denar, na kar se pa vsi zasmejejo in pravijo:
“To pa nič ne diši, je pa še boljše <kot jeklo.”
Ko duhovnik malo povečerja, hoče :začeti s prvim poukom; še prej pa ■vrže ostanke in kosti rib velikemu psu, bi leži pred njim in ga je ves čas poželjivo gledal. Strastno hlastne po -njih, med Indijanci pa nastane polglasno mrmranje in nekaka nevolja. Eden izmed njih celo skoči in iztrga psu kosti iz gobca. Oče Martin začudeno pogledava sedaj Indijance, sedaj Tahka, ki je ravnotako nekam razburjen kot bi hotel vprašati, kaj jim je. In Tahko mu šepne na uho, da pomela* to, če da kdo psu kaj od svojega kosila, za Indijance veliko nesrečo. Prepričani so namreč, da se potem vsak lov ponesreči.
Misijonar, ki ni imel o tej vraži do-tedaj niti pojma, jim skuša na vse mogoče načine dokazati in jih prepričati, da ni mogoče, da bi moglo vplivati to kaj ua lov. A Indijanci se ne brigajo veliko za njegove dokaze, ampak po-.stanejo zelo slabe volje. In to priliko porabi stari čarovnik, ki se je že bal, za svojo veljavo in svoj zaslužek. Ko ¡začne misijonar pridigovati o sv. veri in sv. evangeliju, mu čarovnik vedno ■ugovarja in pravi, da so misijonarji krivi vseh indijanskih bolezni. En .sam starček pritrdi očetu Martinu in sreče:
“Oče, resnico si govoril in kar si '•nam govoril o strogi sodbi po smrti, ito sem si sam že večkrat mislil; zato sem molil velikega duha. Ostani pri nas in povej nam še več o svojem _Bogu in tudi tile ti bodo verjeli!”
Te starčkove besede pa razjeze ča-srovnika, da zavpije ves iz sebe:
“Če govori resnico, naj ozdravi bol-snika, ki ga imam doma v hiši!”
In steče in se kmalu vrne. Sabo •pripelje za roko moža, ki se je delal, da je zelo bolan. Onemogel pade po itleh in se zvija v velikih bolečinah. ‘Starček pe šepne misijonarju:
'Saj mož še bolan ni; brat njegov je, pa se le dela bolnega.”
“Ali ga moreš ozdraviti?” vpraša ¡nekam porogljivo čarovnik.
“Ne,” odvrne misijonar, “ker niti bolan ni, marveč le goljuf, kot ti.” “Bolan je, bolan, a jaz ga ozdravim,” de starec, vrže nanj debelo odejo in pleše krog njega, poje glasno pesmi ;"m .dela vražarska znamenja. Kar na-, enkrat pade nad bolnika, poseže pod odejo, izvleče ostudno krastačo izpod . oje in reče:
"Vidite, tole je duh bolezni! Iztrgal ossin ;ga bolniku iz telesa in ga ozdravil.1*
Bolnik plane kvišku in Indijanci mu veselo ploskajo. Nekateri se pa glas-mo zasmejo in pokažejo s tem, da smatrajo vse ozdravljenje le za goljufijo. Vendar se ne upajo tega jasno izraziti . in odkrito v obraz povedati.
£J hipu se prikaže na vrh stropa pri rodpri-ini črna prikazen in vsi se ozro navzgor, odkoder prileze na vrveh maj hna deščica, na kateri stoji med dvema gorečima svečama mal lesen jelen.
“Glejte!” zakliče stari čarovnik Indijancem, ‘veliki bog vam pošlje bogat lov, ako mu bodete zvesti.”
In zapove jim plesati krog lesenega jelena. Med krikom in vikom, glasnim petjem in živahnim plesanjem stopi k misijonarju dobri starček, ki se je že prej oglasil in njegovim bese-: dam pritrdil, in ga povabi k sebi rekoč:
“Stopi z mano vun; čarovnik kuje nekaj slabega zoper tebe.”
In vstane ter zapusti takoj prostor. Zunaj ga pa prime starček za roko, ga pelje urno skozi vas, da prideta izven vasi, kjer ga že čaka dobri Tahko z napreženimi sanmi. Starček poklekne spoštljivo pred duhovnika in prosi: “Oče, blagoslovi mene in moje sinove, da bomo mogli tvoje obličje zopet kmalu zreti.”
Z veseljem ga oče Martin blagoslovi in se mu zahvali za rešitev. Nato si priveže zimske čevlje na noge in stopi urno za Tahkom, ki je že daleč spredaj.
Ko ga čez nekaj časa doide, ga brž povpraša, kakšna nevarnost jima je pravzaprav pretila med Indijanci; in deček mu odgovori:
“Oče, ta čarovnik je hudoben mož. V vasi so mi povedali, da sta on in njegov brat že več belih duhovnikov u-morila in oropala. Hvala Bogu, da sva jima ušla!”
Tiho drsata nekaj časa drug zraven druzega po trdi sneženi skorji. Kar se nebo v daljavi na obzorju lepo zjasni in barvani žarki švigajo kot kače po nebu in razsvetljujejo vso okolico. “Severni sij!” vsklikne misijonar. “Kaj ne, oče,” vpraša Tahko, “to pomeni, da sva na pravi poti?”
‘Dragi moj,” mu odvrne duhovnik, “kdor ima mirno vest in čisto srce in dela po volji božji, je lahko vedno brez skrbi, ker ga Bog vodi po pravi poti, zato se mu ni treba ničesar bati.” “Oče,” pripomni Tahko nekam boječe, “jaz upam, da imam čisto srce, pa vendar sem žalosten.”
“Zakaj to, dragi moj?”
“Ker se bojim, da bodo čarovniki tudi Inance odvračali od tebe in tvojih naukov. Ali ne bi mogel česa darovati nebeškemu Očetu, da jim pošlje smrt?”
“Ne, ne, Tahko,” odvrne duhovnik, “rajši darujva Bogu kaj s tem namenom, da se izpreobrnejo.”
“Toda jaz nimam ničesar,” de Tahko.
“Pa vendar lahko veliko Bogu daru-ješ, vse najdražje, vse najljubše.” "Najljubše in najdražje, kar imam, sta moj oče in moja mati;” odvrne deček, “teh pa vendar ne morem darovati.”
“Toda imaš srčno željo, da bi jih našel, jeli Tahko?” vpraša zopet oče Martin.
“Da, oče!”
“Dobro! In če bi Bog hotel, da ne najdeš na zemlji več svojih staršev, ali ne bi bila to zate velika žrtev?” “O gotovo, oče! To bi bilo največje hudo.”
“Dobro torej, dragi moj! Moli vsak dan takole: Ljubi Bog, če je tvoja volja, da najdem svoje starše tu na zemlji, se ti srčno zahvaljujem, če pa je tvoja volja, da jih šele v nebesih zopet vidim, potem ti pa darujem svoje hudo za izpreobrnenje Inancev.”
“Oče, ali veš že moje sanje?” vpraša Tahko.
“Kake sanje pa?” vpraša oče Martin. In tedaj začne Tahko pripovedovati svoje sanje, kako je videl svoje starše v mrtvaški krsti in kako so mu zaklicali: ‘Na svidenje v nebesih!’
Oče Martin pazno posluša, in ko Tahko konča, mu reče:
“Vse sanje pač niso od Boga; toda vendar je razodel Bog egiptovskemu Jožefu bodočnost v sanjah. Le moli vsak dan pobožno, kot sem ti rekel.” “Gotovo, gotovo, oče, storim to z velikim veseljem,” zagotavlja Tahko in zopet se pomikata mirno in tiho drug poleg drugega po trdi sneženi skorji.
Več dni in več tednov sta potovala že ob reki Inani, ne da bi doživela kaj posebnega. Vsak večer sta se malo ustavila in tedaj je napravil Tahko po tamošnji navadi ogenj in skuhal gorko večerjo. Po večerji sta se pa vlegla v odejo zavita k ognju in skrbni misijonar je še dolgo poučeval dečka o naukih sv. vere in njenih resnicah. Nazadnje odmolita še kleče večerno molitev in sladko zaspita, dokler ju ne zbudi mrzli sever in se ne odpravita dalje.
Tahko se je verskih naukov in resnic tako lahko in tako urno naučil, da se je misijonar zelo čudil; zato reče nekoč:
“Tahko, ti boš postal gotovo še mali misijonar in mi boš pomagal pri iz-preobrnjenju Indijancev.”
“Toda oče,” odvrne Tahko, “potem pa gotovo ne najdem več svojih staršev.”
“Kakor je božja volja,” mu odvrne pobožni duhovnik.
Nekega dne vozita ob robu reke po ledu, ker je tu bolj ravno kot po polju.
Tahko stopa kot vodnik pred prvimi sa/nmi, misijonar pa sedi na zadnjih, ker je že zelo truden od težavnega in napornega pota. Kar skoči ravno pred duhovnikovimi sanmi iz luknje zajec in steče po ledu na drugo stran reke. Prvi psi ga niso zapazili in so mirno nadaljevali svojo pot, in pri misijonarjevih saneh se pa obrnejo v hipu za zajcem in jo uberejo za njim. Oče skuša s palico ustaviti pse, a vse je zastonj, sani drče vedno hitreje in vedno nevarneje po ledu.
Tahko sliši, da kliče oče Martin na pomoč, se obrne in vidi v kako veliki
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35		
za	20.45			 100 kron,
za	40.90 			 200 kron,
za	102.25 			 500 kron,
za	204.00 		
za	$1018.00 			 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland. Ohio.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
E.Wunderlich GraniteCo.
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.
Velika zaloga spomenikov
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
nevarnosti je misijonar, da se udere led in se potopi v mrzlih valovih. Vendar dospe srečno na drugo obrežje od tu pa po majhnem griču navzgor in kmalu izginejo vsi skupaj njegovim očem...
Zelo je potrt in vznemirjen vsled tega; priveže svoje pse za drevo in išče, kje bi mogel iti čez reko na ono stran, a ni bilo nikjer mogoče. V sredi se je namreč udrl led in izginil po vodi. Žalostno, skoro obupan se vrne k sanem in premišlja kaj naj stori. Kar ga nekaj zelo iznenadi in preseneti. Pri saneh zapazi kopo Indijancev, ki ga hočejo okrasti. Tahko se jim približa in ti ga nagovore v svojem jeziku kot ga govore doli ob Inani. Tahko jim odvrne v istem jeziku in jim pove, da je njihov rojak. In tedaj ga naprosijo:
“Jedi imaš na saneh; daj nam jih malo, Sicer pomremo vsi od lakote.”
In res zapazi Tahko, kako izstradani so ti ubogi ljudje. Povedo mu, da niso na lovu že dolgo ničesar ujeli in ne, ustrelili, vsledtega so se razdelili v dva dela; otroke in ženske imajo zadaj v šotorih. Prosijo ga, naj jim da torej malo, ker sicer morajo poginiti.
In tedaj spozna Tahko, da ga je pripeljal sam Bog semkaj, da reši svoje rojake gotove smrti. Brž gre ž njimi k šotorom v tabor in razdeli vse mednje, kar ima kruha in rib. Hvaležno mu poljubjajo žene in otroci roko, kar je Tahka zelo veselilo. Obenem se spomni, da je videl prejšnji dan v ledu sledove divjačine; zato pove to takoj okrog njega zbranim možem. Ti pa mu žalostno odvrnejo:
“Ah, to nam malo pomaga, če smo pa od lakote že preslabi, da bi mogli doiti žival na begu; da bi jih pa iz daljave streljali, nam manjka pušk.”
“Jaz imam pa veliko pušk,” de Tahko, razdeli med nje puške in patrone in jih pelje nazaj do gozda, kjer je videl omenjene sledove. In še tisti dan ustrele 30 jelenov, da so za prvo silo preskrbljeni. Med potjo pa, ko se vračajo z bogatim plenom domov, jim pripoveduje, da je imel še enega gospoda sabo, ki se mu je pa izgubil. In ko jim pove natančno kje in v kateri smeri je izginil, mu povejo, da je ostala tam za hribom njihova polovica in da jih skoro gotovo najde. In pristavijo še, da so one družine še veliko na slabšem, ker razsaja poleg lakote še neka druga huda bolezen—mrzlica. Veliko jih je že umrlo, tudi njegov oče in mati sta bolna.
Tahko se bridko zjoče in moli:
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Podpisani naznanjam rojakom, a se., kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja..! izvrstne smodke.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, Ono žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
“Ljubi Bog, daj, da najde oče Martin moje ljube starše in jih krsti, pre-dno umro, da pridejo v nebesa.” Najrajši bi kar takoj preplaval reko in poiskal starše ter duhovnika, toda vsled preveč narastle in preveč deroče vode mu to ni mogoče. Čakati mora torej, da pritisne iznova mraz in da zamrzne reka. Ta čas porabi Tahko v to, da pove ljudem vse, kar je doživel in kar je vse videl zadnji dve leti. Zlasti veliko jim pove o naukih, ki jih uči beli misijonar. Indijanci ga radi poslušajo in rečejo konečno:
“Kar pripoveduješ o pravem potu v nebesa, mora biti dobro; kajti Bog, ki ga moliš, te je pripeljal semkaj, da nas rešiš. Prav radi ti verjamemo.”
Čez nekaj dni pa gredo čez zamrznjeno reko in kmalu najdejo svoje sosede. Ko se Tahko s svojimi spremljevalci bliža vasi, pride jim nasproti velik izprevod žensk in mož, ki se vije proti malemu holmčku. Spredaj nosi deček lep križ, vsi Indijanci pa nosijo v rokah goreče sveče in baklje. In pridejo možje, ki nosijo dve krsti, za njimi pa stopa počasi in dostojno v duhovniški obleki misijonar.
Tahko steče z glasnim vsklikom k njemu, ga objame in vpraša:
“Moj oče? Moja mati?”
“Da,” odvrne misijonar ginjen, “da, ubogi moj Tahko, tvoj oče in tvoja mati sta. A umrla sta kot kristjana, ker sem ju pred smrtjo še poučil v pravi veri in ju krstil. V nebesih ju boš zopet videl.”
Jokajoč, a vendar nekoliko potolažen, se pridruži misijonarju in stopa prvikrat za krščanskim pogrebom. In vse Indijanec gane ta prizor.
Ko sta zvečer Tahko in duhovnik sama v sobi, de misijonar:
“Glej, dragi moj! Veliki izgubi sledi velik dobiček. Bog ti je vzel starše, zato te je pa izvolil za rešitelja tvojih rojakov; pripravil je njihova srca vsprejemljiva za resnico, tebe pa je od ločil za malega misijonarja.”
“Da, oče Martin,” odvrne Tahko, “ljubi Bog je vse dobro ukrenil in jaz ostanem sedaj vedno pri tebi in ti hočem pomagati po svojih skromnih močeh in svojim rojakom kazati pot proti nebesom.”
In sedaj je konec pripovedke o Tah-ku, mladem indijanskem misijonarju. Še vedno je pri očetu Martinu, mu pomaga kot katehet pri pouku indijanskih otrok in mu streže pri službi božji, zraven pa ga spremlja, da mu kaže pot po vseh indijanskih misijonih po snežni Alaski.
POZOR, ROJAKI! urejeno
Moderno g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše po» terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH.
203 Ruby St
N. W. Phone 825-	Joliet, 111
Naše prodružnice so: v Chicag« Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Naperville 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 49f
22nd St ft Lincoln, CHICAGO, ILL.
Joliei, 111.
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nemarijo teh opominov, ker vedo, da vendar se pa nevarnost lahko prepreči dober svet in se začne rabiti
sanost, slabost, a navadno tudi izguba nekaj ni prav. Pametni ljudje ne žage lahko pripeti kaj bolj nevarnega; brez posebne sitnosti, ako se posluša
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
«OBems Tszsmfb	.	,
4tEGIST&ft.EB
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da
vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
RiVite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave
CHICAGO, ILL
Y
(Nadaljevanje z 2. strani.)
deveto uro nabiralo se je občinstvo* tako tudi šolska mladina.
Posebno se nam je milo storilo, ko smo culi, da si je bil že vse šolske knjige v red spravil, ko je slišal, da se kmalu prične zopet šplski čas; a ravno dan pred pričetkom šole položili smo ga v hladni grob. Sv. maši zadušnici z leviti prisostovala sta čč. gg. Šte-fanič iz Loraina in Marko Pakiž iz Collinvvooda. Sv. mašo daroval je naš domači duhovnik, č. g. Andrej Smrekar. Po sv. maši pristopil je zopet naš župnik g. Ponikvar ter napravil do srca ganljiv govor. Dragi rojaki in čitatelji tega lista, bil sem sam pričujoč pri tem pogrebu, rečem pa, da tako slavnega pomenljivega pogreba še nisem videl iz naše slovenske cerkve, kar vsak to izjavlja. Velika vrsta vozov je šla potem za krsto.
K sklepu tega mojega dopisa srčno pozdravljam vse drage mi čitatelje tega lista in tebi, dragi list, želim do-bernapredek.
Poročevalec.
1 ____________________'
v katerej opravlja službo božjo on-dotni župnik Rev. Šaloven. . Slovenci in Hrvatje živijo tu v najlepšej slogi v vseh ozirih. Kar se tiče obrtiv je večinoma v lasti krivonoscev, to so trgo,-vine s suknom ali suho robo. Nadalje se spet oglasim naprej. Pozdravljeni!
Popotnik.
Gilbert, Minn., 1. sept. — (Iz potovanja.) Cenj. uredništvo Am. S., prosim zopet za malo prostora v cenjenem listu, da zopet nekoliko opišem z mojega potovanja z Mesaba Range. Nevem pa, zakaj tako dolgo odlašam, da se zopet tako dolgo časa nič ne o-glasim; vem, da naši zvesti čitatelji že čakajo, da se skoraj kaj oglasim. Zatorej bodem malo ta dopis podaljšal, da bolj obširno opišem razne pretekle in sedanje razmere delavcev po tukajšnjih naselbinah. Za 'ta dopis sem si pa ravno to novo mesto zbral; od tukajšnje naselbine se ni še, če se ne lažem, v Am. Sl. čitalo. Zadnjič sem obljubil, da bodem pisal kaj iz Aurore, pa se bi bil skoraj zlagal; za-toraj bom pa kar od tam začel.
Delavske razmere v Aurorah so sedaj nekako, srednje. Dela se samo po dnevu. Le v enem novem rudniku se dela na 8 ur. Zaslužek je še precej dober, ali zato pa tudi trdo delajo, še bolj nego je potrebno. Dela se sedaj v omenjenih rudnikih ne dobi začasno. Slovencev je tu do kakšnih 90 družin; poleg tega je nekaj Hrvatov in precej Poljakov, tako da je slovanska naselbina precej velika. Slovenci so pred nekaj leti zgradili lično cerkev sv. Matere Božje Roženvenske. Duhovnika 3« nimajo svojega, ampak župnik iz Biwabika opravlja tamkaj sv. mašo vsakih štirnajst dni. Že dolgo časa želijo, da bi dobili lastnega župnika, pa se jim ni še uslišalo, dasi jim je nujno potreba že radi otrok, kateri rastejo brez pouka krščanske sv. vere Slovenci živijo deloma v predmestjih, nekaj jih je pa tudi v mestu. Trgovinska obrt je poleg druzih večinoma v rokah “Sinu el Jahudi”. Da, ti čifuti se hitro pojagmijo za nove prostore, vse bi treba da je v njih rokah, samo delati jim ne diši. Če se kakšno novo mesto kje začne, čifuti so ta prvi, kar izvirajo da od nekje. Mesto vsled slabih delavskih razmer ne napreduje v kooperativnem smislu, kajti Sedaj dela le polovica delavstva v ondotnih rudnikih nasproti prejšna leta. Sedaj je mesto zgotovilo vodovod in odvod.
Kakšne 3 milje od Aurore se je zopet ena nova naselbina začela, to je Cotton Town. Poslopja so se začela delati, vendar ni upanja, da bi se naseljevali ljudje v kratkem tamkaj, kajti tamošnji novi rudniki ne proizvajajo še rude na površje. Neki Hektor rudnik imenovan ima precej rude na površju, a sedaj ga je družba naredila za vodnjak, kajti poln je vode in tacih se nahaja po okolici več.
Ko sem si ogledal imenovane našel bine, podal sem se dalje v mestece Biwabik. To mesto je čisto majhno, dasi je že precej staro; da se ne razvija naprej, je pripisovati slabim de lavskim razmeram oziroma majhnim produciranjem rude iz tamošnjih rudnikov, kateri delajo samo v letni sezoni. Blizu mesteca se razprostira velikanski odprt rudnik, nazivan “open pik”. To železno polje sem si popolnoma ogledal in videl, kako si kapitalistični moloh np čist lahek sistem bogati svoje že napolnjene a ne site blagajne. V tem rudniku se nahaja 6 parnih lopat, v delu so zdaj samo tri, 2 nakladata železno rudo, ena pa odkriva prst od površja železne rude. Zraven te odprte jame sta še dva rudnika, v katerih dela precej delavcev. Tudi iz teh rudnikov pridobiva družba na čisto majhne stroške rudo na površje; kajti ondotui minerji in nakladalci so zunaj na površju, iz katerega izstreljevajo rudo v takozvane "šnte”, vsipalnike. Pod površjem se pa nahajajo delavci) kateri z vsem trudom to rudo jemljejo iz vsipalnikov ter odvažajo k rovu. Kakor so mi pripovedovali rojaki, da takozvani tra marji veliko trpijo a so za njihov trud bore malo plačani; to delo je zelo nevarno posebno o hudem deževju. Ob deževju se ti vsipalniki napolnijo z vodo, in dostikrat se je že zgodilo, da je voda stoječa v vsipalnikih zalila spodaj zaposlene delavce do smrti, deloma pohabila na njih telesu. Železna produkcija iz tukajšnjih rudnikov je majhna, kajti je le toliko odpošljejo za kolikor pride naročilo. Kake pol ure hoda proti McKinleyu se nahaja nov rudnik imenovan “Kellog”. Tu dela majhno število delavcev, in med njimi tudi nekaj rojakov; pričakuje se z ča s*ma, da se bode odprlo več rudnikov, kajti železne rude je tu obilo in več novih šahtov ustanavljajo sedaj. Slo venska naselbina je v Biwabiku maj h»a. Katoličanje imajo tu majhno a .krasno cerkvico sv. Janeza Krstnika,
Johnstown, Pa., 2. sept. — Cenjeni g. urednik! Malokedaj se kaj sliši od nas Slovencev živečih v Johnstownu. Namenil sem se, da napišem nekoliko vrstic, z upanjem, da bodo vsprejete v predale nam priljubljenega lista A. S.
V prvi vrsti, seveda, kako gre kaj z delom letos; kakor povsod po Združenih državah, tako tudi v našem mestu. Hvala Bogu, začelo se je obračati na bolje, akoravno bodemo morali še dokaj časa čakati, predno se povrnejo zopet oni časi, ki so bili zadnja leta.
Slovenci, živeči v Johnstownu in o-kolici, se ukvarjajo ponajveč s pre-mogarstvom. Nekateri res prav dobro zaslužijo in se s tem tudi pokažejo, da so postali pravi Amerikanci. Postavljajo si svoja domovanja, namreč svoje hiše, ki jih je že lepo število, ponajveč v Cambria City in Coopersdale, in mnogo jih je tudi na Franklinu in Co-nemaugh, ki imajo svoje domačije. Tudi 2 slovenski trgovini imamo.
Na društvenem polju tudi napredujemo, imamo namreč 6 podpornih društev in sedaj se je zbralo 20 mož, da ustanove še eno podporno društvo, namreč društvo sv. Jožefa, s priklopom h K. S. K. Jednoti, ter upamo, da nas bode slavna K. S. K. Jednota gotovo vsprejela v svoje okrilje. Vidi se iz tega, da so tukajšnji Slovenci zavedni in da dobro poznajo izrek “Brat podpiraj brata”. Le tako naprej! Kaj so slovenska podporna društva in slavna K. S. K. Jednota, nam vejo mnogi povedati v slučaju bolezni ali smrti. Toraj tem potom vabimo vse one rojake, ki niso še pri nobenem podp. društvu in tudi one, kateri so pri kakem drugem, da pristopijo sedaj k nanovo ustanovljenemu, nudi se jim lepa prilika, ker upamo, da nas sprejme K. S. K. J., ki še ni v tukajšnjemu mestu zastopana. Se lahko pridružijo oni, ki so pri drugih društvih in drugih jed-notah. Več ko bode članov, lepše bodemo uspevali in ložje pomagali nesrečnim in bolnim rojakom. Upamo, da nas bodejo zavedni dobri katoliški možje kolikor mogoče podpirali z njih cenjenim pristopom. V bodoče kaj več o tem.
Še nekoliko novega hočem naznaniti, kar se tudi nas tiče. Namreč mestna uprava je odločila in prepovedala, da se ne sme po stranskih potih ob cestah v mestu na tla pljuvati, namreč pod ojstro kaznijo $10. Toraj, rojaki, pazite se!
Nadalje naznanjam, da smo imeli dne 30. avgusta ženitovanje. Poročil se je dobroznani g. Jožef Merše, doma od Sv. Mihela na Kranjskem, z gospi-co Jožefo Gabrenja, doma iz Rakeka na Notranjskem. Novoporočenima kličemo: Na mnoga leta! Gospod Jožef Merše ima tukaj svojo krojaško delavnico na Broad St. in Sth Ave.
V zaključju tega mojega dopisa pozdravljam vse rojake po Združenih državah. Tebi pa, Amer. Slovenec, želim mnogo uspeha in obilo novih naročnikov.	Jožef Likar, ml.
Dolga je 28 milj. In veliki most se bo delal črez vodo (river), dolg 900 čevljev. Pa nekateri žele priti iz Michigan. Ali to je daleč za tako malo plače hoditi sem. Pa če bi imeli še dolgo tam biti brez dela, pa žiher pridejo sem; res da Kranjcev zdaj ni tukaj, pa še morebiti pridejo, ker dela se vsaki dan. In če kteri pridejo, naj pridejo tukaj do mene in jaz jih peljem tja, da bodo videli, kako je. Ko pridete v Pen Argyl, Pa., pojdite na Main St. štev. 36.
Zdaj posebnega nimam kaj poročati; kedar bo kaj novega, se zopet oglasim, ker druzih rojakov tu ni, da bi kaj dali vedeti v A. S. Pa upam, da počasi bo že nas več, da bomo potem tudi kaj društva imeli v tem mestecu.
Zdaj pozdravljam vse rojake po šir-nej Ameriki in tudi onkraj vode v nam ljubljeni domovini. In tudi uredništvu A. S. želim veliko uspeha in dobrih naročnikov.
Leopold Makuc, Box 281.
Preloka, Belokrajina, 16. avg.—(Dalje.) Da tako nadaljujem svojo pot, krenem jo na nekem ogalu in stopim ravno pred cerkev sv. Štefana. No, sedaj se je želja izpolnila. Vender nisem precej stopil notri, radi velike vro čine sem se malo oddahnil in si naj-preje ogledal zunanjost. Dvakrat grem okoli. Svet in tudi imenitni gospodje so bili radovedni, odkod da prihajam v tako čudni obleki. Vsakemu, kdor me je vprašal, odgovoril sem, da sem Belokranjec. Na vhodni strani mi pripoveduje neka dama, da je v cerkvi ta teden celi teden birmovanje, ali da uhod ni zabranjen tudi tujcem ne.
Cerkev sv. Štefana je najstarejši spomenik nekdanjih časov. Pred to krasno osivelo stavbo se vsakdo ustavi, tako sem se tudi jaz s svojo tovar-šijo in jo ogledoval. Znano je, da se na Dunaju nahaja le malo srednjeveških ostankov. Nekaj je bilo pokončanega, nekaj predrugačenega, vse je postalo novodobno. Ostala je cerkev sv. Štefana, ta častita starina, toliko večji ponos celemu mestu. Hiša božja meri po dolgosti 108, po širjavi 28, po viišavi 27 metrov. Gotsko-mrežaste po višavi 27 metrov. Gotsko-mrežaste oboke podpira 18 močnih stebrov. Ob stenah in stebrih je 38 manjših in večjih altarjev. Poleg tega jo krasi mnogo starih spomenikov. Na sredi cerkve bilo je birmovanje bolj odraslih dečkov in poleg mik škofa precej duhovnov. Na evangelski strani povprečne ladje klečalo je veliko sveta obojega spola pred Marijino podobo. Vsak je naredil pri poslovu tri križe z roko na železno mrežo, s katero je slika zavarovana. Cerkvi sv. Štefana je prizidan na južni strani veličasten stolp, visok 136.8 metrov. Zdi se, kakor da bi iz tal sam zrastel. Spodaj širok, po staja proti vrhu vedno ožji ter se končuje v vitki piramidi, ki se vidi daleko okrog. Primerjal bi ga veliki jelki, ki razprostira spodaj veje široko na okoli, zgornje pa stiska bolj in bolj skupaj, dokler se ne izgubi deblo v tenki vršiček.
(Dalje prih.)
New Castle, Pa., 7. sept. — G. urednik! Le redkokedaj se sliši kaj iz našega kraja, dasi nas je precej Slovencev bivajočih raztresenih tu na okoli. Že dolgo smo si želeli Slovenci kakor tudi drugi Slovani, posebno Slovaki, katerih je nad 100 družin tu v New Castlu, da bi dobili svojega lastnega dušnega pastirja. Mnogo Slovencev e šlo od tu proč radi tega, ker nismo imeli svojega duhovnika. A naša dolgoletna želja se nam je vendar spolnila. Pred dobrim mesecem smo namreč dobili slovenskega župnika v osebi g. Jos. Vrhunca, ki je prišel k nam iz daljne Minnesote. Kako z veseljem smo ga sprejeli in kako hitro smo se Slovani zjedinili, kaže to, da smo že kupili svet, na katerem bode stal novi hram božji. Ako bode šlo prav naprej, bodemo takoj spomladi začeli zidati novo cerkev.
G. Vrhunec bode imel dve nedelji mesecu, to je drugo in četrto, slo-ensko in slovaško pridigo tu pri nas v nemški cerkvi; vsako prvo in tretjo nedeljo pa bo oskrboval rojake v Bes-semer-u, kjer jih je nad 400. Tudi v tem kraju nameravajo spomladi postaviti svojo cerkev.
Kdor izmed rojakov, bivajočih tu okoli, potrebuje slovenskega duhovnika. ga dobi v New Castlu, v nemški cerkvi, kjer g. Vrhunec sedaj začasno biva.
Z delom gre tu po navadi, bi bilo lahko boljše; delajo pa vedno v Bes-semeru, kjer imajo velike cegovnike in kamenolome.
Pozdrav vsem rojakom po širni A-meriki.	§• L.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prelca jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ii ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba p naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas , v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Mahkovec & Božich
208 Jackson Št., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH.
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvi. \ Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana
St. Mesnica.
Š. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ili. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni!
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v«eh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200H Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z groccrijo, pre mogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Iz delovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway cor. Stone St. N. W. telefon 1727 Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St.
Anton Nemanich & Son
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski p ogre Eniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2373.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive,
bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
Oompagnije ^ Generale ^ Transalan ti que-
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in :
Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Pomiki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chicagt
Frank Medosh, agent, 9*78 Ewing Ave. So. Chicago, lil. A. C. Jankovick, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, lil. °«iul Starič, agent, no South t7th St., St. Louis. Mo.
— Naročajte se na Amerikanskega Slovenca; le $1.00 na leto.
Največje Bogastvo
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša
trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. f. MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh bolezni] in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem ježiku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov;
THE
Collins N -Y. Medical Institute (šnc.)
140 West 34tli St.,	NEW YORK.
srn
.V.VAV.Y.V.VASVAVAVV.V.V.V.V.'.V.V.'.V.V.V.V.'.Y.VAV.V.Y.V.V.V.V.V.V.V.V'AW,
; Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Pen Argyl, Pa., 6. sept. — Cenjeno uredništvo! Zopet prosim, da bi mi natisnili par vrstic v nam priljubljeni list. Jaz prav rad berem drugih roja kov dopise; morebiti da tudi drugi be rejo moj. Slabega ne morem povedati od tega kraja, zato ker štapova-nja ne poznani. Od Novega leta do danes sem vseh dni 26 zaštapal, druge vse delal. Zdaj hočem omeniti, da se mi je nekaj rojakov oglasilo, da bi prišli semkaj delat novo železnico. In sem jim že odgovoril, ker bi fadi ve deli, kaka plača je. In če bi še kteri to radi vedeli in bi mi pisali, zato sem se namenil dati vedeti v A. S. Plače imajo $1.35. In delalo se bo 3 leta.
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
lil
priporočata rojakom fino “Elk Brand’ pivo, dobro importirano žganje m ka lifornijsko vino ter dišeče smodke Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Odprto pismo Slovencem.
Slavni direktor Collins N. Y. Medical Instituta:—
Prosim oprostite mi, da Vam toliko časa nisem sporočil o uspehu Vaših zdravil. Rabil sem zdravila natanko po predpisanih navodilih, katera so mi tudi pomagala do popolnega zdravja. Bodite uverjeni, da Vam bodem hvaležen za skrb in trud, katerega ste imeli z menoj, dokler me ne bode krila mati zemljica. Tudi mojim rojakom Vas bodem priporočal, ker sfedaj vem, da ste zdravnik v pravem pomenu besede. Toraj še enkrat najsrčnejša hvala za izvrstna zdravila in iskreni pozdrav, Vaš iskreni prijatelj
Albin Strnad,
Box 757, Black Diamond, Wash.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovaae
terjatve ....37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .... 2,048,214	K
Menice ......... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........ 2,925,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
WAWYA’JY.Y.,AWYAW%Y.Y.YAY.V.Y.YAY.Y.Y.,.Y.,.,AYJWY.,.WY.Y.Yr,AY//?Y.*
W.VAV/AY.Y.’/.V.'AVAYAAViV.ViY.Y.YjY.WrYAY.V.'i'AYAY.Y,
j Kmetijstvo v Zjedittjenih I	državah.

Piše Viljem K. Brunšmid.
(Konec.)
Kakor razvidim iz raznih dopisov smo mi Slovenci preveč občutni ljudje. Eni se boje toplote, drugi zime, tretji težkega dela itd. Drugi narodi ne gledajo ravno na take postranske stvari, kadar si kupijo farmo. Premožnih kmetov je povsod dovolj; najdeš jih na jugu v Floridi, kakor tudi na severu v Canadi; najdeš jih na vzhodu v New Yorku, in na zahodu v Califor-niji. Da, celo v arizonski^ in nevadskih pustinjah so jako bogati kmeti; povsod imajo pa več, in boljšo hrano, in več denarja kot navadni delavec, ne glede na to, da so samostojni in svobodni, in ne sužnji kacega sitnega bossa.
Glavna stvar pri naselbi je- zdravo podnebje in dobra pitna voda. Če tega manjka, potem manjka vsega. V drugi vrsti pa glejmo na rodovitna tla, na naravno ali umetno močo, na razvitje okoliške industrije, in da bodo v bližini železne ali vodne ceste za raz važanje naših pridelkov. Če so te stvari, potem se mora napredovati, če se le zna in hoče umno kmetovati.
Predno se pa odločimo postati kmetovalec, odločiti se moramo tudi, da -bomo delali, jako trdo delali vsaj v začetku, in to ne le po 8 ur, marveč po 18 ur dnevno. Se ve, če imaš denarja dovolj, najmeš lahko pomagača, ki ti bo prihranil mnogo grenkih ur. Delati se pa mora, drugače ni napredka. Trden sklep se mora storiti za dosego vspeha, pa vzgojuj že živino, sej žito, se pečaj s sadjerejo ali s čimur hočeš. Če ne boš pridno delal in umno gospodaril dosegel ne boš nikjer nič; zatoraj se lenuhu, obupnežu in straho-petnežu ni treba spuščati v kmetijstvo. Priden in umen mož bo pa našel srečo in imovitost s farmarstvom v Ameriki, kajti ameriška mesta rasejo mnogo hitreje kot se množe kmetije, meščani potrebujejo vedno več živeža, in življenskih potrebščin ne bo nikdar preveč na z.emlji, kajti ljudje se množe povsod, en aker zemlje se pa nikdar ne more pomnožiti v dva ali več akrov.
Korajžo torej, Slovenci! Oprimimo se kmetijstva, umnega kmetijstva; in ko si bomo malo opomogli, spojimo kmetijstvo s tako industrijo, ki bo
dala našim pridelkom več vrednosti, in nam več dobička. Mi smo po večjem poljedelski narod, poljedelstvo je ta-korekoč naš poklic, in privedlo naš bo do sreče, blagostanja, neodvisnosti in svobode. Ne pomisljujmo dolgo, ne bodimo pesimisti, to nas ne bo dovedlo do nikacega napredka. In zdru žen ja. sloge, je treba med nami. Posameznik nima istih udobnosti kot Skupna, osredotočena moč. Vsi večji, omikanejši narodi se naseljujejo v sku pinah. S tem ohranijo svoje svetinje; s tem obdržijo in širijo svojo narodnost; s tem si pridobijo veljavo in vzgled. Naši Kočevarji naj nam bodo vzgled v tem oziru. Med slovensko maso se ta peščica Nemcev že stoletja vzdržuje, in ne bo nikdar propadla.
Oni vživajo iste in večje pravice kot mi Slovenci v naši deželi. Če se razcepimo y Ameriki, vtonili bomo v Angleškem jezikovnem velemorju prej ali slej. Če se pa združimo in smo zavedni vživali bomo isti ogled kot Nemci, Francozi, Švedi, in drugi zedinjeni narodi. Zatoraj se treba naseliti na kos neobdelane zemlje. Farm ni mogoče dobiti za skupno naselbino, i Horwatovo Zdravilno Grenko Vino,
Cesta se vije po klancih, gori in doli — memo Suhora, ležečega na prijaznem holmci — po dolini mej gozdi in vinogradi tja do Metlike. Pri vhodu je prijazna dolinica; pravijo jej “pungert”. Tu se svetkujejo na velikonočni in binkoštni ponedeljek narodne veselice, ki je "kolo” imenujejo. Ono stran mesta se vije počasna Kolpa, meječ Kranjsko od Hrvatske. Tu doli ob krogu Kolpe je stala baje stara Metlika, a zdaj so le travniki, njive in lože (gozdi); mesto se je skrčilo tja gori na reber okolo gradu, ker sedanja Metlika je naslonjena na pogorje Gorjancev. Nekoliko dalje na obrežji so tri cerkve, katerim se "pri treh farah” pravi. Tu so bivali v starih časih vitezi reda templarjev, ki je pa bil 1303. leta odpravljen.
Kdaj so se prvi ljudje naselili po teh krajih, tega nam ne pove zgodovina. Nekateri starinoslovci menijo, da je bila blizu Metlike — pri Hrastji —- za časa Rimljanov rimska postaja “Crucio”. Vender niso vsi jednakega mnenja. Pač se najdejo še zdaj po okolici spomeniki iz rimljanske dobe.
(Dalje sledi.)
Pozor, rojaki!
Prečitajte to pozorno, ker je v vašo lastno korist. To je pravi recept ali prepis od prof. H. Taterkam za A.
in če se dobe so predrage, ali je pa kraj tako slab, da nam ga kmetje za mal denar rade volje prepuste. Se ve trdega dela je treba v začetku na novi zemlji, ^ tega se ne strašimo, tega smo mi vajeni; in ko bomo vredili naše lastnine, bodo take kakoršne sami želimo, in veselile nas bodo mnogo bolj, kot farma, katero je kdo drug vstvaril. Slovenci v soseski pomagamo si lahko pri delu in povsod; skupno kupimo ložje kmetijske stroje in druge potrebščine, skupno prodamo ložje, boljše, in z manjšimi stroški naše pridelke; skup no vstanovimo lahko industrijske naprave in podjetja; skupno napravimo svojo občino s takim občinskim redom, ki bo nam vgajal. Posamezni smo nič; v edinosti smo moč.
Dve pridni roki, bistra glava, dobra volja, in trden sklep za dosego vspeha so bolj potrebni pripomočki za vstanovitev novega doma, nove naselbine kot velika denarna sredstva.
Na delo, slovenski možje! Čas hiti; pazimo, da nas ne bo prehitel.
Na svidenje v koloniji "Slovenia”! Zdravstvujte!
KRANJSKA MESTA.
t
"•■■•i
KRŠKO.
(Dalje.)
A to ni izmodrilo kmetov niti gra ščakov.
Samovoljno in surovo obnašanje ne- i
pe živeti in umreti ter se v bran postaviti upornikom, katerih se je bilo zbralo nekoliko tisočev. Iz Karlovca na pomoč prišedši graničarji in Uskoki so jih dobro naklestili. ‘A Uskoki so—kamorkoli so prišli—izropali nedolžnega in krivičnega, da se Bogu usmili”,—pristavi kronist.
Mesto ni imelo nikoli svoje župnije, pripadalo je k Leskovškej župniji, ki je jako stara; kdaj je bila ustanovljena, ne zna se. Leta 1274. se tam nahaja župnik Bertold. Bila je do konca 18.
katerih graščakov, posebno v sosednej i stoletja podložna Oglejskemu patri-
Hrvatskej Frana Tahija, ki je imel zastavno graščino Sused, bil je povod novemu puntu 1573. leta. Iz Hrvatske, Stirske in Kranjske se zbere zopet blizu 40,000 upornikov. Upor je bil zdaj s prevdarkom osnovan. Vrhovni poveljnik je Ilija Gregorič, doma iz Ribnika v Metliški okolici. Ker je služboval ,več let pod Janezom Lenkovi-čem na slovenskej meji, bil je upornikom spreten vodja. Koncem janu-varja 1573. leta se upro kmetje v sosednej Hrvatskej; tem se pridružijo uporniki in postopači, katerih tudi takrat ni manjkalo, iz Kranjskega in Štirskega. Začetkom meseca svečana se je ušotoril oddelek puntarjev onkraj Save z namenom, da si prisvoji Krško. To jim ni bilo ravno težavno, ker je bilo mnogo meščanov z uporniki jed-nih misli; zato jim izroče tudi brod. Zdaj se uporniki vsujejo nad mesto, razgrajajo po svoje ter umore slehernega, ki se jim je stavil v bran. A vže tisti dan pride Jošt Turn s petsto brambovci in Uskoki. Vstopi se okolo Krškega, kamor so se bili umaknili uporniki — bilo jih je okolo 2000; od dveh strani jih zajame in boj se prične. Bil je srdit boj; uporniki so premagani in kar jih ni zbežalo, posekali so jih Uskoki na mestu; mnogo jih je utonilo tudi v Savi. Za kazen so U-skoki mesto do vsega izplenili ter pomorili vse, kar jim je prišlo živega v pest, ne prizanašajoč ženam niti o-trokom. Godilo se je to v 5. dan svečana. Ujete upornike so odvedli v Ljubljano, kjer jih je mnpgo izmed njih doletela grozna, nečloveška kazen; bile so jim roke in ušesa odsekana v svarilen vzgled drugim.
Tri dni pozneje obkolijo Štirski in Koroški, vojaki pri Kozjem tudi glavnega vodjo Ilija. Po hudem boji je
jarhatu. Pravico patronata je podelil patrijarh Janez Celjskim grofom. Po teh so posestva in pravice podedovali avstrijski vojvode. Sedanjo žup-niško cerkev v gotiškem slogu so postavili Kranjski stanovi 1500. leta v spomin dobljene zmage nad Turki. Večkrat — vzlasti o časih turških napadov — bivali so župniki v mestu. Vi-karijat je bil ustanovljen še le 1768. leta.
Naj omenimo še nekaterih slavnih mož, ki so tu živeli ali pa bili tu rojeni. Iz 16. veka — časov Lutrovih homatij — pomneti nam je Jurija Dal-
ki ima od vlade v Washington« dovoljeno Serial No. 19925 Registered label No. 18075.
Rojaki! To vino ni ponarejeno ali kakšna goljufija. To je ta pravo zdravilno grenko vino za človeško zdravje. Prodaja se čisto poceni za gotov denar. Poskusite par steklenic vsacega; tako kot Kranjski Brinjevec, Tropinovec, Čista Slivovica, Grenko Vino in najkrepkejši Sporty Gin. Ako niste zadovoljni, pošljite nazaj, ker jamčim, da povrnem 10 odstot. več ko ste meni plačali. Pišite po cenik: A. Horwat, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
Protestantovski prenapeteži.
London, 9. sept. —• Več protestan-tovskih družeb, ki so v nedeljo prosile kralja Edvarda, naj ne sprejme v av-dijenci kardinala Vanutellija, papeževega odposlanca k mednarodnemu evharističnemu kongresu, je danes predložilo vladarju prošnjo, naj po ministru notranjih zadev prepove prireditev za nedeljo nameravane procesije katoliških društev, ker bi utegnilo priti do izgredov in krvoprolitja. Kralj ni smatral vrednim, da bi odgovoril na brzojavno prošnjo.
Više in više.
Vsi poskušamo zlesti više v svojem družabnem stališču in doseči uspeh svojih sosedov. Ta častihlepnost je zelo dobra, dokler imamo potrebno zmožnost in moč, ampak mnogoterni-ke nahajamo, ki poskušajo nadkriliti svoje sosede samo na videz in ki žive čez svoje razmere. To je pogubilo nele gmotno, marveč tudi telesno prav mnoge moške in ženske. Bodi skrben in nikdar ne pripusti v svojem naporu, da ti telo oslabi. Bržko opažiš, da ne moreš prejemati in prebavljati toliko tečne hrane, kolikor je potrebuje telo, da si ohrani svojo moč, začni uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To ti vzpodbudi vse organe k delavnosti ter jih dovolj okrepi, da bodo kos vsakemu delu. To zdravilo je zdatno pri vseh boleznih, ki jih naznanja izguba slasti in moči. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Gnile čeljusti.
Mr. Frank Patak, Ennis, Texas piše
marina, ki se je porodil v Krškem. Na- sledeče: “Dovolim Vam, da rojakom pisal je več knjig v slovenskem jeziku, j naznanite v listih, da je Vaš Antisep-preložil prvi sv. pismo na slovenski j sol jako dobro zdravilo. Naši otroci jezik, zna se, da v luteranskem duhu. so imeli gnile čeljusti pa Vaš Antisep-Tudi Adam Bohorič je 1551. 1. tu učil sol jih je popolnoma ozdravil.” Seve-sinove dolenjskih graščakov, prišel . rov Antisepsol je antiseptična in pri-1566. leta v Ljubljano za ravnatelja kladna solucija. Daje hitro pomoč pri šolam in umrl 1598. leta. Napsal je 1 neredih v grlu, gnilih zobeh i. t. d. To več knjig.	! je najboljše zdravilo. Rabi se lahko
V Krškem je umrl tudi najslavnejši tudi za izpiranje grla in ust. Cena ste-zgodovinar Kranjske, Janez Vajkard , klenici 25 centov. Dobi se v vseh le-Valvazor. Njegovi pradedje, prišedši karnah. W. F. Severa Co., Cedar Ra-
ič Laškega, kupili so si Krško graščino. Porodil se je ta slavni mož v Ljubljani v 28. dan maja 1641. 1.; bil j c zelo učen, potoval mnogo po svetu, a ljubil svojo lepo domovino nad vse; njej je žrtvoval življenje in imetje. Njegovo najslavnejše delo je knjiga: “Die Ehre des Herzogthums Krain”,
—	domovinoslovje v pravem pomenu
—	obsezajoča 3320 strani s 533. podobami. V njej je na drobno naslikana Kranjska do njegove dobe. Vse to je pa stalo mnogo novcev. Bil je prisiljen prodati vsa svoja obširna imetja. Kupil si je hišico v mestu, v katerej je -Sklenil v 19. dan septembra 1693. leta svoje delavno in za domovino preza-služno življenje
bila razkropljena četa upornikov, de- ! Sedanje mesto šteje okolo 878 preloma pa tudi pobita. Ilija je ušel, a j bivalcev, ki se ž:ve ob trgovstvu, obr-pozneje so ga ujeli ter na Dunaji ob- tu m poljedelstvu. Jako ugodna lega sodili. Šest dni pozneje je bila raz- j mesta ob železniškej progi “Zidani-kropljena pri Stubiških toplicah tudi ; most-Zagreb” pospešuje blagostanje četa hrvatskih upornikov, broječa nad ( mesta, ker gre ves vinski in drugi pro-10,000 mož pod poveljstvom Matije 1 met Dolenjske preko Krškega. Nade-Gobca, katerega so mislili uporniki iz- jati se je, da se bode mesto bolj in klicati za kralja. Strašna smrt je za- bolj razcvetalo. Za naobraženost skr-dela glavnega vodjo Matijo Gobca, bi čveterorazredna ljudska in triraz-
pids, Iowa.
kuhinjo k materi. Dobila jo je v kotičku, kjer je bridko jokala. “Kaj pa ti je, mamica?” vpraša otrok sočutno. Ker pa mati ne odgovori, pogleda o-trok po sobi, da bi našel vzrok materine žalosti in glej! Na mizi zagleda steklenico. “O, že vem,” zakliče deklica. “Kajne, mamica, zato jokaš, ker je oče zopet žganje pil.” Mati je prikima, nato pa žalostno pravi: “O Bog, vsak dan je huje. Naposled izgubi še službo in potem smo na beraški palici.”
Otroku so segle te besede globoko v srce. Kako naj pomaga? Tiho sede k materi in se zamisli. Čez nekaj časa pa mu obrazek veselja zažari, našel je novo misel — ki mora kaj izdati.
Ko pride drugo jutro sprevodnik k steklenici, da bi se z žganjem okrepčal, zagleda na steklenici rdečo zastavo, signal, da je nevarnost. Koj se domisli, kdo je to napravil. Sram ga je. Hitro vzame steklenico in jo vrže med črepinje, rekoč: “Odslej ne bom več pil.” In bil je mož-beseda.
Posadili so ga v Zagrebu na železen prestol ter mu razbeljeno, z dolgimi žreblji obito krono zasadili v glavo. V groznih, neizrekljivih bolečinah je izdihnil svojo dušo podpihovalec kmečkega upora, ki je napravil toliko zla krivim in nedolžnim.
Kmečkega upora 1665. leta se Krško ni udeležilo. Bila jim je v spominu še nesreča, ki je zadela mesto v poprejš-nem stoletji. Meščani so prisegli vku-
redna meščanska šola.
XII.
METLIKA.
Od Novomesta pelje, cesta preko Gorjancev na Belokranjsko, in od on-dot v Karlovec. Na prevalu, vrhu Gorjancev, odpre se popotniku nov svet. Globoko tam doli vidiš v meglenem ozračji Bosensko pogorje; na desnej vidiš stari Klek, ki se ti kaže iz daleč kakor kaka velika, stara pasja glava.
Vojska?
Milan, Italija, 23. avg. — “Corriere della Serra” poroča iz Carigrada: Govori se, da nadaluje Bolgarija mrzlično hitro oboroženje, ki se je prekinilo, ko so proglasili v Turčiji ustavo. Nadaljevanje oboroženja je povzročil ruski poslanik v Zofiji, ki je rekel, da Rusija glede na svoje makedonske predloge ne odneha, ker ne zaupa novemu toku na Turškem. Rusko časopisje sploh tudi uradno piše o položaju v Turčiji zelo pesimistično.
Vojaške vaje v Avstriji.
Dunaj, 26. avg. — Po določbah o velikih letošnjih cesarskih vajah prihajajo letos v poštev poleg večjega števila čet v prvi vrsti tehniške pridobitve. Veliko vlogo imajo nove bojne pekarne, novi vozovi s kuhinjami, avtomobili, postaje brzojavljenja z iskrami in dva zrakoplovna oddelka.
Rdeča zastava.
Sprevodnik je dal svoji hčerki rdečo zastavo, da bi se ž njo igrala. Povedal ji je tudi, da rdeča zastava na vlaku "nevarnost” pomenja.
"Ali ti vlak ustaviš, kadar vidiš rdečo zastavo?” vpraša deklica radovedno.
“Seveda,” odgovori oče, “drugače bi se lahko velika nesreča pripetila.”
Ko je oče odšel, je stekla deklica v
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
CALIFORNIA.
Za San Francisco, Cal. in okolico: John Stariha.
COLORADO.
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich. Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar in Math Novak.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec. IDAHO.
Za državo Idaho: John Težak. ILLINOIS.
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za South Chicago 111.:	Lov. Sa-
motarčan.
Z Waukegan, 111.: John Divjak.
Za Peoria, 111. in okolico: Math R. Papich.
Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peterneli. Za Mt. Olive, 111.: M. Gaishek.
Za Oglesby, 111..: Anton Ass. INDIANA.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
KANSAS.
Za Fleming, Kans.: A. Skubitz.
Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
MICHIGAN.
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
MINNESOTA.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig. Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik. Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.: John Lovšin.
Za St. Joseph, Minn, in okolico: John Poglajen.
MISSOURI.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič. MONTANA.
Za Great Falls, Mont.: Math. Urich NEW YORK.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za Brooklyn, N. Y. 7n okolico:	Fr.
G. Tassotti.
OHIO.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za So. Lorain, O : Ant. Kerhin.
Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar.
Za Barberton, O.; Jos. Podpečnik. PENNSYLVANIA.
Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc.
Za Wilkinsburg, Pa.: Geo. Previč.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič. Za Pittsburg in Allegheny, Pa.: John Verbiščar.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar. Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar.
Za Imperial, Pa.: Fr. Lokar.
Za Canonsburg, Pa.:	Geo. Shaltz.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Reading, Pa.: John Jakljevich. Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. UTAH.
Za Sunnyside, Utah: Anton Kosec. Za državo Utah: Anton Palčič. WYOMING.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon. Za Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš-nik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos. Kastigar.
Kje ie najbolj varno naložen denar ? :
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron
Rezervnem -nkirHa je: 800,000 kron.
Í
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vratc po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za val denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Nai zaupnik v Združenih državah je že, več let naš rojak to* GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE» N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER
\W.,.V.V.V.VAW«V.V.V2A,.iWWAW.WAWVlMVWA
NAPRODAJ FARMA, 60 AKROV, 3 milje severno od Lockporta. Dobra poslopja. Proda se radi selitve. Cena $75.00 za aker. Mora se prodati v 30 dneh. Naslov: Aug. Wit-tenkeller, Box 272, Lemont, 111.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali foruijsko vino, dobro žganje in tržil rajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premor
TELEFON 7612.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov iti domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop!
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob «edeljuh N. W.344.j
Kranjski pop je najizvrstnejia pijača proti žeji, bolj okuana in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči t. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gcela:
SVOJI K SVOJIM!
VAVAVAVAVAVAVlVAVA %\WA*.WA%W.WA*AWW

4
J. J. KUKAR,
11 536 Belvedere St, Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
ijvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
tort N. Broadway..JOLIET, ILJ.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
PoštenaPostrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
JOUCT.ILL.
PINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. *