Gospodarstvo. Spomladanski poučni tečaji na drž. loznih in vočniti tiasadnikih maribcrske oblasti 1925 .V smislu pravilnika 3 obnavljanju in pospeSevanju vinogradništva, oziroma o pospeševanji sadjarstva, se bodo vršili v času od 26. marca do 4. aprila t. L v drž. trtnih nasadih: 1. v Pekrah, pcšta Limbuš pri Mariboru (za vinarstvo iii sadjartsvo), 2. v Smarju pri Jelšait (za vinarstvo), azircma v drž. drevesnicah: 3. v Koojicah (za sadjarstvo) in 4. v Ptuju (za sadjarstvo), spomiadanski poučni tečaji za kmečke in viničars»ke sinove ter druge intereseiue v s*n:ho izurjenja v rezi »inske trte m sadnega drevjav v cepljenju trt in dreves, v siljenju cepljenk, napravi trtnic in drevesnk, zasajanju finogradov in sadonosnikov, pokončevanju trtnih in dre/esnih škodljivcev itd. Vsak mladeniški udeleženec dobi prcsto stanovanje ter dnevno 10 dinarjev kot prispevek <a hrano. Raeven tega se bo med najprklnejše raedelilo na koncu tečaja več nagrad, obstoječih Lz cepilnega orodja, fetnJh in drevesnih škarij itd. Udeležbo je prijaviti ¦čimpreje (pristop je omejen), najkasneje pa do 24. marca t. 1. ustme no dli potom dopisnice pri dotičnem nasadu ali pri pri»tojnem srezkem ekcnomu ali pa pri vinarskem in sadjar<skem nadzorništvu v Mariboru. Redni mesečni sejmi v CeTu. V mestu Celju se bcdo «*ičeli v tekočem letu zopet obdržavati na mestnem sejmi4ču poleg gosiilne »Pri zelenem travniku« redni mesečni jjjvkiski sejmi, ki se bodo vršili v vsakem mesecu prvi pondeljek; če bi bil pa prvi pondeljek praznik, se bodo vršili naslednji delavnik. Na mesečnuh živinskih sejmih se stojninc ne pobira. Prvi mesečni živinski se'm v letu 1925 se bc vršl v pondeljek, dne 6. apriia 1925. Nadaljni nvesečni iivmski sejmi v letu 1925 pa se bodo vršili: v pondeljek, dne 4. maja, v torek, dne 2. junija, v pond sljek, dne 6. ju'lira, v pondeljek, dne 3. avgusta, v pondeljek, dne 7. septembra, v pondeljek, dne 5. oktobra, v pondeljek, dne 2. novembra in v pondeljek, dne 7. decembra t. 1. Razven navedenrh mesečruh živinskih se'mov se b:do vršili tudi Se trije cbičajni živinski in kramarski sejmi in sicer cb mistopnih dnevih: prvo soboto po sredi posta, dne 21. ok*obra in dne 30. novembra. Končno se iiveresenti opozarjjajo na tedenske prašičje sejme, ki se vrše na cmenjenem sejmišču vsako sredo in soboto. Če je pa sreda ali sobota »Uičajno praznik, se vrši svinjski sejm naslednji dan. s Mariborski trg dne 14. marca j925. Vsled velikega mraza (— 3°C) je bil trg cb 8. uri zjutraj slabo obiskan, čeravno je bil obllno preskrbl>n; ob 10. uri predpoldne Je;pa kupčija pcstala zelo živahna. Slaninarji so prir»eljal} 70 vozov mesa na trg ter so prodajali svinino po 20 do 35 din., slanino po 25 do 30 din, in drob po 20 din. kg. Domači mesarji pa, ki še vedno tekmujep s slaivnarji, so prodajali govedinc po 13 dc 17.50 din., teletino po 15 do 20 din., Łvin}i'no p>o 20 din. in drob po 10 do 17 din. 1 kg, klobase po 25 do 35 din., prekajeno meso po 35 do 45 din. 1 kg. V mestni mesnici so ostale cene pretečenega tedna »n sicer za govedin: 15 do 16 din., telelino 20 din. in svinjmo 22 din. za 1 kg. — Perutnina: BUo jo je okoli *00, cb 10. uri pa okoli 600 komadov. Cene so bile kokošem 25 do 60 din., racam in gosem 50 do 100 din., puraivom pa 100 do 150 din. za komad. — Domači zajčki (okoli 40 kcmadov) so se prodajali po 10 do 60 dm. ko•nad. — Dva kozlička sta bila po 100 din. na prodaj. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila: To pot je bilo malo ki\mpirja na trgu, prodajal se je po 10.50 do 11 din. mernik, zeljnate glave rn solata po 2.50 do 6 din. komad, čebula po 3 do 6 din., česenj po 4 do 12 din. venec, kislo *elje po 3 50 do 4 din., kisla repa po 2 din. kg, jcbolka po 2 50 do 6 din., hruške po 6 do 20 din. kg. Jab:lk in lirušk je bilo zelo malo na trgu, ker se ievozničarji med tednom zelo potrudiio, da pokupijo kolikor je mogoče in izvažajo v Avstrijo, Ceškoslovaško, pa tndi v Srbijo. Pomaranče so stale 1 do 2.50 din., limone 0.75 do 1.50 d:n.f jefca 1 do 1.25 d!n. kcmed; bučno olje 25 do 30 din, mleko 3 do 3.50 d:n. liter. Dctelji so se prodajeli po 15 do 35 d:n. kg, fige pa po 6 do 10 din. venec. — Lončena *n fescna roba se je prodajala po 50 para do 160 din. ko»nad. brezove metle po 2 di 6 d:n. komad. koruzna slama Po 25 do 30 din. vreča, 3 leseni ročni vozički so b li po 125 do 500 d:n. komad na prodaj. — Seno in slama na *>ariborskem trgu: Kmelje so pripeljali v sreda, dne 11. t -.2 vcaa sena, 3 vozove ctave in v voza s!ame, v scboto, !ne 14. t. m., pa 10 vozov scna, 8 vozov otave in 7 vozov t »lame na tr^. Cene so bile senu in otavi 75 do 90 d:n, •lain- pa 50 do 62.50 din. za 100 kg. : Mar:boisko sejmsko p-»ročilo. Na švinjski se:m dne '5. III. 1925 se je pripeljalo 164 svinj in 1 k:zo. Cene so We sledečc: Mledi prašiči 5—6 tednov stari kcmad 100 ^ 125 din., 7—9 tednov stari 150 do 200 din, 3 do 4 "»esece stari 300 do 375 din., 5—7 mesecev rt-ri 500 i*> 625 din, 8—10 mesecev stari 750 do 875 din., eno *e'o steri 1250 do 2000 din., 1 k? ž:ve teže 12 do 13 din., * *i? mrtve ,eie 16.25 do 17.50 'din. Prodalo se je skupaj O| kcmadcv. količinah nakupovati radi blJžajočih se velflconočnih praznikov. V iivropo se j« pričela uvažati z:pet amerikanska pšenica, ki nam je pričelo celo v naši državi konkurirati radi silno nizkih cen. Tako uvaža Dalmjcij« in drugi paeivni kraji pretežno amerikansko mokj, ki je cenejša, dasi je po kakovosti dosti slabšd kot naša. Isto je s koruzo, kateri cena od dne do dne pa<ia. Vendar se koruza še precej izvaža radt izborne kakcvosti, ker amerikanska, dasiravno je cenejša, pa zato večinoma slebo posnšena in po ddgi vožrni rada splesni. Cene so v trgovini na veliko sledeče: Pšenica 435—450 din. za 100 kg. Oves rešetan iz Bačke 300 -310 din., iz Srbije 260—290 d:n. Koruza lakoj dobavljena 175—185 din., dobava v maju, aprilu 200—205 din. Mcka nularica 600—670 din. h našega lesnega hga. Zastoj na našem lesnem trgu traja že precej časa. Kakor je videti, bo vrednost dinarja ostala stalna. Kljub dejstvu, da je naša vaiuta visoka, pa vendar ne more naš lesni trg vzdržati avstrijske in rumunske lesne konkureace, to pa največ radi naših sedaajih lesnih cen. Proizvodni stroški v lesni trgovini in industriji se namreč dvigajo od dne do dne. Treba pa tudi upoštevati letošnjo zimo, ki je potekla skcro brez snega in povrh še neizmerno visoke prevozne stroške na našiih žeieznicah. O kakšnem znatnem padanju lesnih cen v doglednem času ni niti govora, ako namreč noiemo našaga lesnega blaga prodati z veliko zgubo. Kakšne velike trgovinske pcgodbe za dobavo našega lesa se v zadnjem času niso sklenile, kljub temu je pa povpraševanje po našem lesu zelo živabno. Nekaj našega lesa se še vedno izveža v Belgijo, na Francosko in v Italijo. V inoeenistvu vse čaka, da bo vrednost našega dinarja padlat, ali pa se bodo znižale cene našemu lesu. Ne smemo tudi poaabiti, da gre izven mej naše države zelo velik: mehkega lesa, kl,"ub temu, da nas je Rumunska na lesnih trgih ob Sredozemskem nvorju že precej izpodrinila. S iem izpodrivanjem na ksnih trgih cd strani drugib na lesu b.gatih držav bode morala naša lesna trgovina še dolgo račimsti in to pred vsem radi tega, ker sc naša vhda ne zmeni, da bi pomagala naši lesni industriji iz zogate. Govori se že dalje časa o znižanju želeaniške tarife za 30 cdstotkov. Ravno to znižanje bi bilo brezdvomno najhurejša, naboljša in najbclj izdetna rešitev krize v naši lesni trgovini. Te dni se jbo sestala v Ljubljani posebna konferenca \<i vrst višjih trgovskih krogov. Ne tej konferenci se bo obravnavalo o znižanju železniške tarife za 30%, o znižanju davkov itd. Kar se tiče trgovine z divami, moremo ugotovitj» da je skcro v popolnem zasto-u. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 61—62 din., francoski frank 3.20 din., italianska lira 2.50 din., čehoslovaška krona 1.85 din., nemaka marka 14.80 din. iin 100 avstrijskrh kron 8 para. (V Avs^riji je od 1. marca dalje uvedena nova dervarna vrednost: šiling. 1 šilin«? je 10.000 pppirnatih avstrijskih kr:n, kar odgovarja približno našim 8 din. Siling se deli na 100 grošev. Tekom prihodnjega meseca izidejo v promet srobrni kovani šilingj v taki količini, da bodo krone popoln^ma zamenjane.) V Curihu znaša vredncst dinar^a 8.30 centimov. Zitni trg. V žitni trgovini je nestal zopet pr°obrat. ^">e so pri^ele nenhdoma padati na,vseh ž tnih tržiščšh, litft*' V ^merilci- Psdec se pozna tudi pri nss, ker je vse ^** ?a nrKtMr.- 15 para pri ic-logramu pOStalo ceneiše. R«(J.; J*j* ?a prblkžn: tega je postal promel na domačem trgu malo živah- J«. tlasti glede moke, ker so Jo začeli trgovci y večjih