Uciteljski zbor v Ljubljani. 22. preteč. m. je bil napovedani občni zbor društva V pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem. Vdeieževaii so ae ga naj več vsi doaedanji družniki, in tudi preč. prost in deželni šolski nadzornik dr. A. Jarc in deželne vlade svetovalec g1. J. IIočevar ata prišla k zborovanju. Pervosednik g. korar Karol Legat pričujoče prijazno ogovori iu povdarja lepo namero tega društva, ktero si stavi za svoje geslo vodilo: ,,Pomagaj si sam, in pomagal ti bode Bog". Iz dnarstvenega sporočila razvidelo se je, da ima ta družba sedaj že čez 23.000 gold. premoženja. Med drugim se je sklenilo, da nova družbina pravila zadobe veljavo na dan tega zbora, in da naj se vsa druzbina opravila od tega dneva ravnajo po novih pravllih drušfva v poinnč učiteljem, njihovira vdovam in sirotam na Kranjskem. *) Za pervosednika terau društvu izvoljen bil je preč. prošt in deželni aolski nadzornik dr. A. Jarc, za blagajnika g. M. Putre, nčitelj v vadnici pri c. k. izobraževalnici za učitelje, iu v odbor ti-le g. g.: Jan. Eppich, M. Močnik, A. Praprotnik, Fr. Raktelj, Jak. Schott, .1. Borštnik in Juri Uranič. Konečno se g. M. M o č n i k v imcnu društva preč. g. korarjn K. Legatu zahvaljuje za natančno skerb in lepo darežljivost, ki jo je ta gospod kot pervosednikov nameatnik irnel že dalj časa pri tem društvu, ter se ob enem tudi pri njetn poslovi, ker dobrega gospoda tega kliec nova slu/.lja in ravno sedaj odhaja iz učiteljatva Ijubljanakega. Društvo v pomoc ueifeljem, njihovim vdovam in airotam je tedaj popolnoma preatrojeno in bode se z novimi močmi oživljalo. Dragi kranjski učiteljil sedaj pokažimo, da nam je za se in za svoje pa tudi za svojo lepo bratovačino kaj mar. Prisiopimo vsi od pervega do zadnjega k temu druatvu, kajti nai bode dobiček! Po tem zboru pričelo ae je zborovanje učiteljskega društva za Kranjsko. Zraven družabnikov, ki jih je bilo čez 100, vdeleževali 80 se tega zbora tudi preč. in slavni g. g.: stolni prošt dr. Kr. Pogačar, dr. Jan. Bleivveis, dr. A. Jarc, K. Legat, vodja Hrovat, prof. A. Zamejec, prof. A. Lesar in proti koncu poslavil je zbor tudi pervi Bvetovalec deželne vlade prevzv. knez L. Meternich, kterega je k zboru spremljal deželne vlade svetovalec g. J. Hočevar. Imenovani prevzv. knez pozdravil je zbrane učitelje v imenu c. k. vlade, in je izrekel veaelje in zadovoljnost nad tem zborom, zaterdovaje, da je vladi šolstvo in učiteljstvo gotovo vedno kot perva akerb na eercu. Pervosednik A. Praprotnik začenja zbor s tem-Ie ogovorom: Dragi bratje učitelji! ,,Minulo je dve leti, kar smo kranjski učitelji pervikrat proato zborovali v glavnera mestu naše dežele in smo zraven drugih svojih potreb naredili tudi načert za nčiteljako drnatvo za vso Kranjsko, ktero se je potem začenjalo z novim letom 1869. in za terdno vstanovilo pri pervem občnem zboru 31. marca ravno tega leta. Po društvenih pravilih ima to društvo vaako leto svoj veliki ali občni zbor. Po aklepu zadnjega občnega zbora 31. raarca preteč. 1. je veljal tisti vstanovni zbor ob enern tudi za občni zbor o jeaenskih aolskih praznikih za tisto leto; letoanji današnji zborjetedaj drugi občni zbor po §. 13. društvcnih pravil. Poznate me že deset let kot svojega tovarša, in lahko mi verjamete, če rečem, da me prav iz dna svojega aerca vselej veseli, pred sabo videli atevilo svojih častitih tovaraev in verlih bratov, a kterimi že več let združeno obdelujemo terdo ledino na milem domačem žolskem zemljišča, med temi tadi mož, čigar vtrujeno čelo se že ger- *) Pravila ta, so dobile vse ljudske šole na Kianjskem. Vredn, banči od potti, ki jim ga vzrokuje mnogoletno težavno delo. Vsem tedaj — starim in mladim sodelalcem priserčno rečeni: Bog vas eprejrai — dobro doili k našemu zboru! Nas pesnik pravi: ,;Zakon natore je tak, da iz malga raste veliko". Tudi naše društvo je obsegal ta zakon natore. Malo prijateljev uaa je bilo, ki smo v sebi čutili nagib in pogum, da bi z združenimi močnif pomagali domačemu šolstvu in avojemu zapuičenemu atanu. Ta miael pa je kakor električna hitrost šinila po vaej deželi, ter budila nam vedno več novih vdeleževalcev. Skerbeti inoramo, da bode ta električni tok oživljal ae v pravo iskro, ki bode vedno bolj plamtela v iiašein društvu — in da bode ta sčasoma prava svetlogoreča bakla ali svetilka in še celo vseoživljajoče svetlo solnce, ktero bode nam v tužnih aedanjih čaaih obsevalo naša pota in ogrevalo naša dela, ter dajalo rodovituo rast vsemu našemu početju. Iz tega druatva naj bi lila vedno nova moč in nova veselost v vtrujene ude, tako, da se bodo z združenimi močini premagale vse težave in da učiteljskemu atanu vendar skoraj prisveti boljša prihodnoat. Kar zadeva nai-f učitelje, naj naa vodi misel, da kolikor bolje in pridnejše od perve učiteljake izobraževalnicc do zadnje vaške šole v deželi bode delalo se za povzdigo šolstva in učiteljstva, toliko bližji bode namerek naše bolje prihoduosti. In v tem smisla začenjam današnje drugo občno zborovanje". Za tim poroča o tem društvu tako-le: Učiteljako društvo za Kranjako, ki se je za terdno vstanovilo pri pervem vatanovnem zboru 31. marca 1. 1869., je imelo zraven tega zbora do sedaj že pet odborovih aej, pri kterih so ae te le bolj važne stvari obravnavale: 1) kako naj bi se seatavil pervi iinenik Ijndskib učiteljev na Kranjskem. Ta imenik je uč. druatvo (udi dalo na svetlo, in ga je razposlalo vsim č. g. g. udom; 2) kako naj bi se pridobilo govornikov za proatovoljne znanstvene reči, ki segajo v šolski poduk, izrejo i. t. d. Zelja ta in prošnja, da bi ae po nameni uč. druatva vatanovile znanstvene skupačine priobčena bila je v ,,Tov." 10. rnaja 1. 1869., a žalibog, nihče se dosihmal še ni oglasil, da bi prevzel kako boljao razpravo o tej in uni reči, in znanatvenih shodov tedaj še do danes ni bi!o. 3) Uciteljsko društvo je pripomoglo, da se je društvo v ponioč vdovam in sirotam na Kranjakem po sodanjih okoliačinah prcatrojilo, da 80 se seatavila in poterdila nova pravila, da bo se vredile in naznanile gospodarstvene zadeve tega društva i. t. d. To druatvo bode eedaj novo oživljeno dajalo ne le nčiteljakim vdovam in sirotam, temuč tudi učiteljem samim o času potrebe lepe poinoči. 4) Pomenkovalo se je o telovadbi v ljudski šoli iu društvo je sprožilo in pripomoglo, da je slavna vlada dala letos že lepo priliko, da se učitelji z dežele morejo v mestu praviloma nčiti tega nauka. 5) Govorilo se je, kako naj bi se v ljudski aoli pospe.ševalo lepo in ročno pisanje, in se je nasvetovalo, kakšni naj bi bili pisni zgledi za vaje v pieanji na pervi atopnji v ,,Slovenskem Abecedniku". 6) Vprašanja, ktera je društvo še pretehtevalo in odgovarjalo, so bila: a) vladni dopis 14. maja preloč. 1., zadevajoči g. Haberleithner- jev načert za telovadstvo; b) vladni dopia 8. febr. t. I. o Matični knjižici ,,IVauk o telovadbi*; c) dopis deželnega odbora, v kterem se je vprašalo zastran spremembe šolskega leta in počitnic; d) vladni dopis — načert za novo postavo o okrajnih in deželnih učileljskih zborih. 7) Družbini odbor je poskerbel, da se je z drugim (danaŠDJim zborom) napravila tudi razstava učnih pripomočkov, ktera je zopet perva te verste na Kianjskem. Pri teni delu so ee posebno vdeleževali g. g. Fel. Stegnar, Jan. Lapajne in Fr. Gerkman, kterim moram javnohvalo izreči. Tudi naši bukvarji g. Giontini, Ceško-Til, Gerber so pripomogli, da je bilo to niogoče. Ta razstava bode danes in jutri še ves dan odperta od 8 — 12 iu od 2 — 6 popoldne, ktero uaj vsi učitelji, kteri so (ukaj, pazno ogledujejo, in naj si posamesne stvarf zapnmiiijajo za čas, kedar jim bode mogoče to pa uno reč napraviti ali komu nasvetovati. lla/.stava je (oliko važnejša zato, ker (u vsak vidi in se sam piepriča, ktera reč je za ta ali uni nauk dobra in kje se dobi. Tudi neudom — vsem šolskim prijateljem je ta razslava odperta. 8) Ueiteljsko društvo je posebni darežljivosti gospoda deželnega poglavarja bar. Konrada Eybesfelda, dobilo iz Pfliigelnove zapuščine 100 gold. za knjigarnico. Ta blagi dar se je prav dobro obernil za vezanje etarih ktijig in časopisov, ktere udje sedaj se le morejo prav rabiti, pa tudi za napravo novih dobrih pedagogičnib knjig. Nakupilo se je več prav primernih knjig za šolstvo in učiteljstvo. Knjigarno, ktero je lepo vredil knjižničar g, Fr. Raktelj, šteje sedaj že čez 300 zvezkov prav dobrih pedagogičuih stvari. Casopise inia društvo sedaj te-le: »Der osterr. Schulbote", ,,Allg. osterr. Schulzeitung" (Spitzer), ,,SchuIzeitung fiir lnnerosterreich" (Graz), ^Die Volksschule", ,,Musik- u. Literaturblatt fiir Volksschullehrer u. Schulfreunde", Verordnungsblatt fiir den Dienstberreich des Ministeriums fur Cultus und Unterricht", ,;Sloveuski Gospodar", ,,Uč. Tovars*, ,,Školski prijatelj" (hervaški) io ,,Školnik* (češki). Knjigarnica iu časopini se do scdaj (ker društvo se nima svoje sobe) shrannjejo v I. rnestni šoli pri av. Jakobu, kjer jih vsak ud more povoljno videti in si jih izposojevati. Iz tega se vidi, da je družbiu odbor pervo društveno leto delal po svoji moči in da je mnogo etoril za izverševanje naloge, ktero si je naše društvo postavilo na čelo namreč: združevati vse Ijudske učiteljc na K r a m j n k c m, da duševno in materijalno napredujejo in da se Ijadske šole na Kranjskem vsestransko boljšajo in pravice ljudskih učiteljev na vse strani zavarujejo in branijo. Kar pa sc do sedaj zavoljo mnogih zaprek ni moglo izveršili ali saj popolnoma dognati, naj č. g. g. udje sprejmejo dobro odborovo voljo, ktera gotovo nikdar ni pešala ne vkapnerau soglasji, ne pri posamnih udih. Za (im Bporočilom sporoča diuštveni blagajnik g. Močnik o stanu (ega društva. Učiteljsko društvo za Kranjsko šteje 36 udov iz Ljubljane in okolice, ki plačajejo po 3 gold. na leto in 80 vnanjih, ki plačujejo po 1 gold. letnine. Gotovega deuarja itna društvo 130 gold. 34 kr. in v dolgovanja na vpisnini in Ictnini 123 gold. Od 30. marca preteč. I. do 20. sept. t. I., t. j. od zadnjega občnega in vstanovnega zbora je bilo stroškov za čaeopise in druge društvene potrebe 145 gl. 6 kr. Za prihodnje leto so stroški cenjeni na 106 gold. 19 kr. Blagajnik potem ude, ki so še kaj na dolgu, prijazno opominja, da naj bi kmali svoj dolg plačali, kajti račun na papirji brez denarja uima veljave. Na versto pride vprašanje: kako naj se v sedanji novi ,,SIovenski Abecednik" vverste pisni zgledi, po kterih bi se učitelji in učenci ravnali pri podočevanji v branji in pisanji ob enem? Zapisnikar g. Fr. Gerkman prebere vladni dopis, v kteretn se učiteijakemu društvu ukazuje, da naj se stavi in predlaga načert za take pisne zglede v ,,Abecednik", ter nasveluje: pisne čerke v ,,Abecedniku" naj se namestijo brez druge preniembe z lepimi vrezanimi čerkami; obliko teh novih čerk pa naj odbor določi. Take lepe pisne (v jeklo vrezane) čeike bi tudi slu/.ile učencem za pisne zglede, in bi prav posebno koristile v šolah po deželi, kjer se po več razredov ob enem podučujc. Sprejme se (a nasvet. G, Jos. Levičnik želi in nasvefuje več prememb v pervem delu sedanjega ,,Abeceduika", in odboru izroči evoj pisineni načert. G. Fel. Stegnar govori o drugi touki — o starih in novih šolskih knjigah — nekako tako-Ie : Novi učni red za ljudske šole (po nemški: Schul- und Unterrichtsordnung) je zraven deržavne postave dne 25. niaja 1868 in dne 14. maja I. 1869. naj imenitnejša naredba v nasem šoletvu. Ta učni red (po ukazu 20. avg. t. 1.) bode začasno že veljal letošnje šolsko leto. Ne bodera pretreeoval (ega dobro preudarjenega nčnega reda, kajti preudarjali so ga možje, od kterih se eme reči, da so inožje šolski, kteriin so dejanska vodila pervo •— potem še le teoretična. Omenjati hočem Ie pomočkov, kteri bi nani služili in pomagali, da bi se vresničevale namere, ktere si pri naukn slavi učni red. Pomočki pa so dvojni, in eicer pred veemi tisti, ktere se učencu dtijo v roke — in to so šolske knjige. Nastejmo jih! 1) Knjige za kerščanski nauk bodo nam že preskerbeli naši duhovni gospodje, kteri so vsigdar skerbeli za Ijudsko šolo. 2) Pri nauku v je/.iku učni red pravi, da na Kranjskem, kjer ee k nauku prišteva tudi drugi deželnijezik (§. 6 derž. šolske postave) naj deželna šolska gospoeka določi, koliko in kako naj se uči ta drugi jezik. Vprašam tii; kteri jezik je pri nas drugi deželni jezik (zweite Landesspracbe)? Menim da je v vsaki deželi vendar pervi jezik tisti, kteii se govon' sploh v deželi in to je pri nas naš materni jezik — slovenski. Da se učitelji tedaj o tera ne bodemo motili, določimo to danes, in recimo, da je po vseh pedagogičnih in naravnih postavah prava pot taka, po kteri se učenci v domačem jeziku uče vsch potrcbnih šolskih naukov in da sc tudi na podlagi domačega jezika vadijo tujega t. j. nemškega, laškega i. t. d. Učenci v malih šolah naj se vseh naukov uče v domačem jeziku. Za domači jezik imamo 8edaj dobre solske knjige, in sicer: nove stenske (able, Abccednik (slovenski), Pervo in Drugo berilo, Slovensko slovnico za pervence, Spisje za slovensko mladino (oboje Praprotnikovo), Ponovilo polrebnib naukov za nedeljsko šolo i. t. d. Potrebovali bi za sedaj le še malo zbirko prozaienih in pesniškib zgledov (prosaische u, poetische Musterstiicke), kleri naj bi se prav skerbno nabrali iz našega že precej bogalcga slovstva in naj bi se vredili za Ijudsko šolo. Za večrazredne (ali pedanje glavne) šole, kjer se uči (udi drugi deželni jezik — t. j. iieinščina, naj bi veljale za naj boljše vae tiste knjige, v kterih se tuji jezik uči s pomočjo domačega, pa ne tako, kakor se je pred nekaj leti pri nas godilo, da se je tuji jezik učil v tujcm učeiicem nerazu in Ij i ve m jeziku. V ta namen imamo te le knjige: Slovensko-nemški Abecednik, Perva nemška slovnica in Druga nemška slovnica, in to je vse. Praktična slovensko-nemška grainatika je menda šla za vselej počivaf. Za ta nauk t. j. za neniški jezik v slovciiskeiii učnein jeziku polrebovali bi več šolskili knjig ua izbiio. Naj bi se sestavila taka knjiga po načrtu dosedanje gratnatike, da bi se vsa poglavitna vudila učila samo le po innogib mnogib vajah. Vaje, t. j. naloge, ki so v pervi in drugi elovensko-uemški slovnici so mi zdi nekako preplitve in premalo razsirjcne. Za višji razred Ijudskih šol kaže nain ^Katalog des k. k. Schulbiicher - Verlages" na Dunaju, ila sedaj pride (in je žc v tisku) na evetlo ,,Slovenisches Spracbbuch fiir die oberen Klasnen". Kakšen bode ta vSpracbbuch", to bodeino videli. Sicer obžalujcin, da se šolnke knjige, ki se pišejo za naše šole, ne dajo (udi v presojo našim veščakom ali zvedencem v šolstvu. Mož, ki piše in sestavlja take knjige, je mogoče, dajeprav dober slovničar, verl domoljub, toda šolski niož ni. Pot pii tem bi bila boljša ta, da bi nainreč šolski zvedenci sestavljali šolske knjige — za njimi pa jih konečno izverševali slovničarji. 3) Za številjcnje nimamo še dosti domačib knjig. ,,Računica" iu rNavod iz glavc pošlevati" ste naj boljši knjige te verste, todaže stari, treba bi bilo, da bi se po dulni novejega čana prcstrojile in dostavile. Za višji razred Ijiulskib šo! pa bi potrebovali po sedanji dr. Močnikovi knjigi wUebung8buch" nove v slovenskem jeziku. 4) Potrebovali bi knjige za učence za nauk v prirodopisju in za poznanje prirode — za nauk v zemljepisji in zgodovini, za nauk v gospodarstvu za nioško in ž.ensko mladost posebej. 5) Potrebovali bi lepih pesem za učence in sploh za bolj odraslo mladost. Tudi bi bilo prav, da bi se učenci vadili po glaskah (notah) peti, kar bi učitelju ne prizadjalo toliko truda, kolikor bi mu take vaje dajale dobrega vepeha pri petju. Vse knjige, kar nam jih se manjka za šolo, bi se labko sestavile po sedanjih večjih delih, ki jih imamo že v sloveiiskem jeziku. Spisovanja iu sestavljanja pa naj bi se vselej vdeleževali tudi šolski možje, t. j. taki, ki so že podučevali v šoli ali še podačujejo. Da bi se pa solske knjige hitreje spisovale, naj bi učileljsko društvo povabilo pisatelje, kteri bi spisovali naj potrebniše knjige za učence. Dobri rokopisi naj bi se tndi plačcvali. Sprejme se ta nasvet. G. F. Lapajne se o tem strinja z mislimi svojega predgovor- nika iu želi, da bi se v večrazrcdnih šolab bolj nčilo na podlagi maternega jc/.ika. G. L. Tomšič pravi, da ae nove knjige o številjcnji za ljudsko žolo (po dr. Fr. Močniku) že poslovenujejo. G. M. Močnik pravi, da je (o, kar sta g. g. Stegnar in Lapajne o spisovanji novih knjig nasvetovala, prav lepo — a vidi se, da imata pred sabo le vzor (ideal), do kterega se ne pride tako hitro. Mladi sposobni učitelji naj le prav pridno spiaujejo dobre šolske knjige; vlada jih bode gotovo rada zalagala in tudi plačevala. Kar se pa tiče perve slovensko-nemške slovnice, pa se je sicer vprašalo o njej svet kranjskih učiteljev, a ravnalo se ni po njihovih svetih. Vedeli pa tudi moramo, da si dobri učitelj tudi s slabimi Milskiini knjigami ve pomagati, in da dobra šolska knjiga ne pomaga dosli učitelju, ki ne ve ž njo ravnati. O tretji točki: o razmeri med ljudskiini in srednjirni šolami govori g. M. Močnik, pojasnuje drugi namerek Ijudske šole, t. j. kot pripravnice za erednje šole, primerja eedajnost s preteklosfjo, ter omenja ukaza -sl. ministeratva za bogočastje in uk dne 14. marca t. 1., št. 2370, ki določuje, da učenci stopivši v I. razred sedanjih srednjih sol ne potrebujejo spričala Ijudske šole, sarao da opravijo sprejenino vprašanje, ter se boji, da bi pri takem brezozirnem ravnanju tudi ekozi reščeto ne padla marsiktera bistra glavica; nasvetuje tedaj, da bi se k takiin spraševanjskim komisijam jcinali tudi veščaki iz nicd Ijudskih šolskih učiteljev. G. dcželni šolski nadzornik dr. Jarc razlaga, da sc ta inin. ukaz popolno vjema z novo učno osnovo za ljudske šole, ker tu ni določeno, iz kterega razreda naj bi se učenci jemali v arednje šole; tudi učeuec iz rnale kmečke šole more prestopiti v srednjo šolo, samo, da opravi zapovedano spraševanje. Ljudskim žolam pa bode to spodbudba, da se bodo skušale, ktera bode izačevala bolj.še učence za srednje eole, t. j. take, ki bodo sprejemno spraševanje dobro opravIjali in tudi potem spešno napredovali. Pri vsem tera pa se pri sprejemnem sprasevanji ne bodc toliko in še celo ne tirjalo čez moei učencev. Prav pa je, da se o tem oglase tudi Ijudski učitelji, da ae bode vedelo, kaj o tej stvari mislijo. Sprejme se g. Močnikov prcdlog. Pri posamesnih nasvetih se oglasi g. Gerkman in toži, da učitelji po deželi dostikrat ne dobivajo redno svoje plače, in da se njih pritožbe posebno pri nižji gospoaki le prerade odkladajo tako, da pogoato mine meaec za mesecem in tudi leto in dan preden učitelj kaj pritožari. On tedaj nasvetuje, da naj bi se slavna vlada prosila, da bi svojim podložnim nižjim uradom naročila, da bi se vloge in prošnje o učiteljaki plači hitreje reševale, kakor dosihdob. Na to odgovarja evetovalec dežclne vlade g. Hočevar, in pravi, da vlada, kakor hitro dobi in začuje kake pritožbe o učiteljskih zadevah, ee gotovo ne obotavlja, temuč, kar ji je moč gleda na to, da ee učiteljem pomaga v zadregi; a večkrat pa so učitelji tudi sami krivi, da se njihove vloge ne morejo urno reševati, ker so preraalo jasne in nepopolnoma, ker se v njih ne razločuje, kje in kako in od kterega čaaa učiteljem plača zaoataja. Večkrat se morejo te okoliščine ae le pozvedovati, in tako mine res maraikterikrat več časa, preden se za učitelja more kaj storiti. Učitelji naj se tedaj pri svojih pritožbah o plači uatanko sklicujejo na svoje fasijone, in naj vselej na tanko določujejo, od kedaj, koliko je dolga i. t. d. Vlada bode gotovo nemudonia spolnovala avojo dolžnoat. Potem poprime tudi vzviž. knez Meternih beaedo in zboru zagotovlja, da so šolske stvari, zlasti pa pritožbe učiteljev zmiraj v pervi versti med vladnimi opravki, ter izreka upanje, da se bode šolatvo, ko učitelji kažejo toliko gorečnosti, gotovo v deželi kmali lepo povzdigovalo, ter obžaluje, da ne niore dalje biti pri tem zborovanju. Na verati je volitev pervosednika, za kterega ee enoglasno izvoli A. Praprotnik; za blagajnika izvoljen je g. M. Močnik, v odbor pa so izvoljeni g. g.: Belar, Gerkman, Govekar, I.apajne, Raktelj ? Stegnar, dr. Juri Šterbenec in Ivan Tomšič. Predsednik se lepo zahvaljuje za zaupanje, ki mu ga učitelji že več let tako lepo skazujejo, ter obeta, da bode, kakor do sedaj, tako tudi vprihodnje še z novejšimi in krepkejšimi močmi delal za napredek milega domačega šolatva in učiteljstva, ter prosi, da bi ga pri vsem tem prizadevanji podpirali tudi udje, da se zdraženo doseže pravi namerek in enkrat pride pri učitcljih na boljše. Učitelji naj bi se ravnali po besedah našega rajncega Slomšeka, ki je rekel: ,,Naj velja, kar rado, nebesa morejo biti naša!" Tudi učitelji naj zdrnženo eklenejo in rečejo: ,,Naj velja, kar hoee, priti moramo do boljšega — do svoje boljae prihodnosti v dnševnem in materijalnem stanju!" K sklepu se pervosednik še lepo zahvaljuje za čast in vdanost, ki so jo nam mnogi slavni goapodje kazali v tetn, da so prišli k učiteljskemu zboru in poaluaali učiteljske priteženge. G. deželni solski nadzornik dr. A. Jarc prav s prijazno beaedo obeta, da bode on po svoji moči vselej iz serca rad pripomogel, in vse storil, kar koli bode učiteljcm in šoli na dobiček in blagor. Pervosednik sklcne zborovanje a povzdignjenira klicem: Zborovanje svoje aklenimo s tem, da naj iz zvestih učiteljskih serc pride gorka želja, ki jo naj glasno (rikrat razodenemo: ,,S 1 a v a n a š e m u presvetlemu ceaarju Francu Jožefu Pervemu! S tem drugim zborom učiteljskega društva za Kranjsko je bila (kakor je bilo že v sporočilu omenjeno) aklenjena tudi lepa r a z 8 t ava ucnih pomočkov, ktera je bila p e r v a te verste na Kranjskem. Učitelji in prijatelji šol so jo z velikim veseljem ogledovali in hvalili to dobro miael učiteljskega društva. Več o tej razstavi bodemo govorili v prihodnje. Opoldne so ee učitelji združili k skupnemu kosilu v novi Tavčarjevi gostilnici, kjer se je verstila maraiktera ganljiva napitnica in zdravljica. Učitelji so šli vsak sebi z naj boljsiiu upanjem v boljšo svojo dobo. Bog jo dajl