Oglasi:
tu 1 mat X 60 inseratnega stolpiča mati SO vinarjev, vredni 1*20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 E. Večkratna objave popust.
Izhaja vsak petek.
CpravniStvo ..Bomovtne" v LJubljani, So da a nlloa 6. Uredništvo .Domovine", Miklošičeva o. 18, Tel. 73.
Naročnina:
Mesečno s K, četrtletno 8 K, polletno 18 K, oeloletno 38 K.
Peštaritui plačana,
Stev.8.
Posamezna Številka 60 vin.
V Ljubffani, v petek, dne 25. februarja 1921.	Leto ev.
Naša ustava.
Ustavni odbor ustavotvorne skupščine je zelo delaven in ustava bo v njem kmalu sprejeta. Razpravlja se samo načrt ustave, kakor ga je predložila vlada in člen za členom se sprejema gladko, ker je opozicija menda sprevidela, da je ves njen trud zaman, da s svojimi načrti ne more prodreti in tudi ne vladnega načrta bistveno spremeniti. Zato se opozicija zadovoljuje s tem, da označi pri vsakem členu svoje stališče, potem pa glasuje proti, kar pa ne more ustavnega načrta čisto nič spremeniti, ker je večina za načrt dosti močna, da opozicijo v vsakem slučaju preglasuje.
Do sedaj so bili sprejeti naslednji členi ustave:
Člen I. Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je ustavna, parlamentarna in nasledstvena monarhija. Službeni naziv države je: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zaradi naziva države se je razvila živahna razprava, ker so hoteli demokrati in večina drugih strank, da se sprejme ime Jugoslavija, ampak radikalci so vztrajali z vso odločnostjo na tem, da ostane službeno dosedanje ime, ime Jugoslavija se pa, seveda, lahko uporablja. Ker je bil za dosedanje ime posebno ministrski predsednik Pašič, so morali demokrati odnehati, ampak sprejeto ime «Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo-vencev» se niti službeno ne bo dolgo držalo, ker je predolgo in preveč okorno. Neslužbeno pa naše države takointako nihče ne bo imenoval drugače kot «Jugoslavijo».
Važen je prvi odstavek I. člena, ki določa, da je naša država ustavna in parlamentarna. Avstrija je bila tudi ustavna, ampak parlamentarna ni bila, vlado je sestavljal cesar po svoji volji, brez vsakega ozira na ljudsko zastopstvo in vlada ni bila v Avstriji čisto nič odvisna od ljudskega zastopstva, temveč samo od cesarja. Pri nas je pa to čisto drugače, vlada mora biti izraz večine ljudstva m mora odstopiti takoj, ako izgubi zaupanje ljudskega zastopstva. S tem so pravice ljudstva popolnoma zavarovane, ljudstvo postane resnično samo kovač svoje sreče in država se bo tako vladala, kakor bo to hotela večina ljudstva po svojih zastopnikih.
Jugoslavija stopa s tem v vrsto najmodernejših držav, ker je tudi pri nas proglašena suverenost naroda, česar v Avstriji ni bilo in zato se je v Avstriji tudi vršila samo volja cesarjeva in visoke gospode okolu njega, ljudstvo je pa moralo po navadi molčati.
Člen II. Grb kraljevine je dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu. Vrh glave je krona kraljevine. Na prsih ima orel ščit, na katerem so: srbski grb (beli križ na rdečem šči-
tu z ognjenimi žarki v vsakem kraku), hrvatski grb (25 rdečih in srebrnih polj) in slovenski grb (peterokraka zvezda in polumesec pod njo).
Državna zastava je modro-belo-rdeča v horizontalnem položaju napram vertikalnemu drogu.
Člen III. Službeni jezik kraljevine je srbsko-hrvatsko-slovenski.
V Avstriji je bil službeni jezik nemščina in za vsako drobtinico jezikovnih pravic pri uradih, v šolah itd., smo se morah desetletja boriti. Tega je konec. Naš jezik je službeni jezik v vseh naših uradih in učni jezik na vseh šolah.
Člen IV. Državljanstvo je v vsej kraljevini eno. Vsi državljani so pred zakonom enaki in uživajo enako oblastveno zaščito. Plemiških naslovov in kakršnihsibodi privilegijev, ki izvirajo iz rodu, se ne priznava. Fi-dejkomisi se bodo reševali na podlagi posebnega zakona. Člani kraljeve hiše, — v kolikor ta ustava v posameznih primerih drugače ne določa — imajo iste pravice, kakor ostali državljani.
Priznavajo se samo naslovi, ki značijo funkcijo.
Tudi s tem členom ustave se dajejo ljudstvu svobodne Jugoslavije pravice in veljava, o katerih se mu v Avstriji niti sanjalo ni. Plemstvo in vse predpravice, ki izvirajo iz visokega rojstva, odpade. Vsi še dobro vemo, kake predpravice je v Avstriji uživalo plemstvo, v svobodni Jugoslaviji smo pa vsi enaki, plemičev ni več in tudi ne njihovih predpravic. Tudi člani kraljeve rodbine imajo enake pravice kot drugi državljani, v kolikor tega ustava sama v posebnih primerih ne omenja. Tudi naslovi so izginili. V Avstriji je bil že vsak deželni predsednik «Prevzviše-nost», pri nas je pa tudi ministrski predsednik samo «gospod ministrski predsednik» in general samo «go-spod general».
Po ustavi so državljani zavarovani proti vsaki samovolji upravnih oblasti. O tem govorijo čl. 5.—11. ustave tako-le:
Nikogar se ne sme zapreti brez bistvene utemeljitve in brez razloga, ki je podkrepljen z odlokom kompe-tetne oblasti. O tem odloku se mora obvestiti oseba, ki je zaprta, in sicer takrat, ko se aretira, če pa takrat ni mogoče, pa najpozneje v roku 24 ur od časa aretacije. Proti aretaciji je mesto za pritožbo pristojno sodišče. Rok za pritožbo znaša tri dni. Če v tem roku ne bi bilo pritožbe, mora oblast poslati sodišču rešitev V roku 24 ur. Sodišče mora izreči svojo odločitev dva dni potem, ko je sprejelo rešenje. Nikogar ne more obsoditi sodišče, ki zanj ni pristojno. Nihče ne more biti obsojen, predno ni bil zaslišan in na zakonit
način pozvan, naj se brani. Kazen se določa po zakonu, ki je predviden za prestopek, za katerega gre. Kazen se mora izvršiti tako, kakor jo predvideva zakon. Noben državljan ne more biti izgnan iz države. Tudi v državi se ne more preganjati iz enega kraja v drugi, razen če tega za posamezne primere ne predpisuje zakon. Brez sodnega odloka se ne more nihče iztirati iz kraja, kjer prebiva. Preiskave v stanovanjih se morejo vršiti samo v primerih, ki jih predvideva zakon in na način, ki ga predpisuje zakon. Politični organi morejo vstopiti v stanovanje državljanov samo v službenem poslu, kateri se more vršiti samo na stanovanju dotičnega državljana. Ponoči imajo politični organi vstop v privatna stanovanja samo v primerih najskrajnejše potrebe in takrat, kadar bi stanovalci organe poklicali na pomoč. Pri vseh hišnih preiskavah mora biti navzoč predstojnik občine in dva občana. Po izvršeni preiskavi mora oblast dati prebivalcem potrdilo o preiskavi in seznam stvari, katere je preiskovalna komisija odvzela.
Kakor se iz navedenega vidi, so pravice državljanov proti samovolji policijskih organov v polni meri zavarovane in marsikak grd ostanek iz avstrijskih časov zgine s površja in se umakne modernim, demokratičnim določbam jugoslovanske ustave.
V ustavo je sprejeta tudi določba glede zlorabe ver v strankarske namene. Ta določba bo klerikalce hudo
Dr. P. Pestotnik:
SokoSska ideja
Minister za prosveto je izdal naredbo, v kateri naroča vsem šolam v Jugoslaviji, da vpeljejo telovadbo po sokolskem načinu in da vzgajajo mladino v sokolskem duhu — to je v ljubezni do naroda in naše nove domovine.
Klerikalno časopisje je zagnalo proti temu velik vrišč, sam ljubljanski škof, predstavitelj vatikanske politike v Sloveniji, se je odpeljal v Beograd priporočit Orle in tožit Sokole Žmisel škofove spomenice, ki jo je oddal prosvetnemu ministru in zmi-sel pisave klerikalnega časopisja obstoji v trditvi, da je država napovedala katoliškim Slovencem versko vojno, da je vera znova v nevarnosti, ker jo ogroža svobodomiselstvo in pravoslavje.
Oglejmo si stvar nekoliko bližje. Izven dvoma je, da je sokolski telovadni sestav znanstveno utemeljen in da je v metodiškem in fizijološkem pogledu na višku dovršenosti in popolnosti. Ta trditev je oprta na strokovno mnenje poklicanih zdravnikov in strokovnjakov. Sokolski telovadni sestav, ki ga je pred 50 leti vpeljal in znanstveno vtemeljil na Češkem vseučiliški profesor dr. M. Tyrš,
zadela, zopet bodo vpili, da je vera v nevarnosti in podobno. V resnici je pa ta določba zelo pravična in utemeljena. Duhovniki ne smejo v cerkvi in sploh pri opravljanju svoje duhovniške službe vršiti strankarske agitacije. Vsakdo ima pravico ovaditi jih sodišču v takem slučaju in sodišče bo potem sodilo. Duhovščina je v tem oziru do sedaj toliko grešila, da je bilo popolnoma opravičeno in potrebno že v temeljnem zakonu, v ustavi, zabraniti vsako zlorabo cerkve in vere v politične strankarske namene. V cerkvi naj se sliši samo beseda božja, razširjanju strankarskih strasti in sovraštva ne sme služiti cerkev. Žalostno je, da se mora duhovščino šele s posvetnimi zakoni prisiliti, da porablja cerkev samo za ono, čemur ima ona služiti, t. j. bogočastju. Za to določbo so glasovale vse stranke, izvzemši edine klerikalce.
Upati je, da bo ustavni odbor v par dnevih sprejel ves ustavni načrt, ki pride potem pred ustavotvorno skupščino. Tam se bo vršil zadnji boj, ki bo pa končal tako, da bo ustavni načrt demokratske in radikal-ske vlade sprejet ravno tako z veliko večino, kakor bo sprejet v ustavnem odboru, ker razmerje glasov v skupščini je enako razmerju glasov v odboru.
Kmalu bomo imeli ustavo, temelj, na katerem bo počivala naša državna stavba. In ta temelj bo trden, soliden in na takem temelju bo lahko zidati dalje.
v službi države.
skrbi za enakomerni vsestranski raz-oj človeškega telesa. Mednarodne svetovne tekme v Parizu, Turinu, Luxemburgu, Londonu, Pragi itd., ki so se jih udeleževali češki in slovenski Sokoli z odličnim uspehom, so dokazale, da se noben drug telovadni sistem ne more kosati s sokolskim.
Sokolska telovadba pa je dobila tudi svojo posebno narodno in slovansko vzgojno vsebino. Sokol je bil ustanovljen v času, ko so bili mali slovanski narodi v sužnosti Nemcev in Madžarov, v času, ko sta klerika-lizem in Vatikan zvesto podpirala Nemce, Madžare in politiko nemških grofov in baronov proti slovanskim političnim voditeljem, proti slovanskemu kmetu in meščanu. «Svoboda slovanskim narodom, združite se slovanski narodi», to je bil bojni klic Tyrševih naukov, ki je bil mišljen v prvi vrsti proti nacijonalnemu in gospodarskemu imperijalizmu Germanov in Madžarov, v drugi vrsti pa je naperjen proti njihovi zvesti zaveznici, reakcijonarni duševni in moralni politiki klerikalizma. Ni narodnosti brez naprednosti. Ti dve ideji gresta vzporedno druga poleg druge in se vzajemno podpirata. Isto-
o
časno, ko iščejo odlični slovanski politiki zveze med posameznimi slovanskimi plemeni in osobito z zastopniki velikega ruskega naroda, ustvarjajoč ideologijo novega slovanstva, takrat ko slovanski časnikarji slutijo bodočo usodo Evrope in se zbirajo na kongresih v Pragi, Sofiji itd., pošilja Sokolstvo svoje telovadne čete v Krakov, Lvov, Zagreb, pošilja svoje sokolske učitelje v Petrograd, Moskvo, Odeso, Tiflis, Beograd, da pomagajo duševno zbližati Slovanstvo za enotne poglede in borbe v bodočnosti.
V notranjem razvoju naše preteklosti so stali na bojišču na eni strani zastopniki ideje narodnosti, naprednosti, gospodarske osamosvojitve, na drugi strani pa klerikalizem z bojevito" idejo za ojačenje cerkvene politične moči za duševno varuštvo pod vodstvom duhovniškega stanu z geslom: «Vse za vero», z dodatkom «za dom, cesarja*, toliko časa, dokler dopuščata, da duhovščina duševno lahko vlada nad ljudstvom.
Sokol je požrtvovalno nadaljeval zmagovito pot v boju za nacijonalno osvoboditev in je širil uspešno svoje misli iz mest v trge in večje vasi. V možganih znanih voditeljev kleri-kalizma v Sloveniji in izdajalcev slovenskih in slovanskih nacijonalnih teženj šusteršiča in Lampeta, se je rodila pred 15 leti misel za ustanovitev telovadne organizacije Orla. Ta sestavni del klerikalne stranke v Sloveniji, je prevzel nalogo, vzgajati mladino v duhu nazadnjaštva, mednarodnega klerikalizma in avstrijskega suženjstva. Duševno naj bi odtujil slovensko mladino zmislu za svobodo in ljubezni do domovine. Za vlade teh ljudi so preganjali Sokole iz šol, razganjali sokolska društva, konfiscirali sokolsko premoženje. Ob izbruhu vojne so bili denuncirani Sokoli od nasprotnikov sokolske misli kot nemško-avstrijski državni misli nevarni elementi. Kdo je klical in hujskal naše ljudstvo na poboje proti Sokolom v letu 1913. in 1914.? Kdo je zval iz navdušenja za Avstrijo ob začetku svetovne vojne «prostovoljne strelce» pod orožje? Sokolstvo in napredni svet ne more v Orlovstvu videti druzega kot politično najemniško armado klerikalne stranke, za oprodo mednarodne vatikanske politike — več jim je za oblast cerkvenih gospodov, kot za narod in državo. Kdor je privrženec teh idej in kdor je zavestno v službah te stranke, se sam izključuje iz
LISTEK.
MANICA:	-
Vojska le kriva.
Kočar Martin je živel življenje človeka, o katerem lahko trdimo, da je srečen. Bil je zdrav in močan, da bi hraste lomil in njegova kočica, četudi mala, vendar brez dolgov in to je dandanes nekaj vredno. Z ženico Katro, ki mu je pridno gospodinjila, sta se dobro razumela, no, kaj pa hočete še več! In Martin tudi res ni več zahteval. Bil je zadovoljen, to je pričalo njegovo glasno požvižgavanje, ki se je redno zgodaj čulo po dvorišču in še dalje.
In tisto zadovoljnost bi bil užival najbrž še danes, da ni prišla ona, nebodigatreba, svetovna rušilka družinskega blagostanja — nesrečna vojna. Hočeš, nočeš, Martin je moral z drugimi vred zamenjati motiko s puško ter se s krvavečim srcem posloviti od koče in žene, ki je jokala in tarnala, da bi se je usmilil mrzel kamen.
Martin je moral na bojno polje in tam je okušal vse gorje navadnega
svojega naroda, ker mu odreka svojo pomoč in ljubezen in ker sovraži novo osvobojeno narodno državo. Država varuje samo svoje sebeohra-njevalne interese, ako v naredbi prosvetnega ministra priznava samo eno narodno telovadno m moralno vzgojno organizacijo — sokolsko.
Sokol je v ognju preizkušen bojevnik za blaginjo in svobodo naroda, kar je dokazal v najhujših časih narodnega boja. Orel ni bil ustanovljen iz potrebe naroda, temveč iz vladeželjnosti protinarodne klerikalne stranke. Država je storila samo svojo dolžnost, ako v svoji novi naredbi priznava zasluge sokolskega dela in vidi v Sokolstvu posebne sposobnosti, da vzgoji mladino za dobre državljane, zanesljive Jugoslovane, ki bodo znali spoštovati delo in krvne žrtve ornh, ki so trpeli in umirali za svobodo Jugoslavije. Iz teh razlogov uvaja nova odredba sokolsko telovadbo in vzgojo v vse šole, pa naj bo to naši duhovščini prav ali ne. Svoboda naroda in njegov svobodni, duševni in gospodarski razvoj, organiziran v državi, nam je večja svetinja in širši pojem kot pa koristi po svojih idejah izven države stoječe klerikalne stranke.
Zakaj je veliki francoski državnik Combes pred 15 leti izvedel ločitev cerkve od države za Francijo. Ne zaradi vere, ampak ker je klerikalna duhovščina postajala z načinom svoje vzgoje v šoli in cerkvi nevarna državnim uredbam in državnim načelom. Politika duhovščine v vseh katoliških državah stremi za tem, da išče opore v kralju, v dvoru in vobče v tistih višjih krogih, ki imajo oblast v rokah. Načeloma jim je vsaka republika zoperna Zato so vzgajali na Francoskem mladino v protire-publikanskem duhu in pripravljali ljudstvo za tako politično duševno razpoloženje, da more priti do prevrata in da se nekdanja, klerikalni politiki vdana kraljeva rodbina more zopet vrniti. Moralo je priti do ločitve, ako Francozje niso hoteli upropastiti države in svojih državljanskih svobod. Toda z ločitvijo cerkve od države se niso dotaknili vere same, niti verskih svoboščin. Francoski katoliki so po novem zakonu ustanovili svoje verske občine in država jim je dala brezplačno v uporabo cerkvene zgradbe. Duhovnika vzdržujejo tisti, ki ga hočejo imeti. V šole pa je vpeljala država vzgojo v ljubezni do svoje domovine in pravo versko vzgojo: spoštuj
;iiuA,c4-(r:iv^wafii.ijj)M.«.1 n>.<M Kuiniits«MUMMBMMMnaa
vojaka. Ko je v dolgih nočeh ves premrazen in lačen stal na straži ali pa čepel v strelskem jarku, se je če-sto vpraševal, kaj on pravzaprav tu koristi, dočim je njegov domek, ki mu je dajal vedno dovolj kruha, brez gospodarja in uboga žena mora trpeti za dva, med tem ko se on, vajen rednega dela, tukaj le dolgočasi.
Kadar je le utegnil, je pisal domov. In edino veseli trenutki so bili zanj tedaj, ko je prejel od žene poročilo, «da je zdrava, da je doma vse v redu, da težko pričakuje njegove vrnitve.ker potem bo zopetvse dobro«
A tudi to veselje mu je bilo odvzeto. Neke noči je sovražnik zajel njega in skoro vso njegovo kompa-nijo in Martin je moral kot vojni ujetnik romati daleč tja v sovražno zemljo. Odslej ni izvedel od doma ni-časar več.
Šele po dolgih treh letih, ko je bila končana vojna, je slednjič tudi za Martina napočil oni blaženi čas, da se je vračal domov. O, kako je hrepenel videti zopet rodno zemljo, ljubo ženko in svoj mili domek. Med-potoma je brzojavil ženi, naj ga čaka na kolodvoru.
dobro, izogibaj se zla, ljubi svojega bližnjega. Ker je bila klerikalizmu iztrgana iz rok posvetna oblast, je seveda duhovščina te naredbe po celem svetu preplela. Prorokovala je mrzlično propast naroda. Došla je svetovna vojna, v kateri je baš francoska omladina doprinesla dokaze najsijajnejše moralične vrednosti. Katoliška cerkev v Franciji pa živi v polni svobodi in neodvisnosti in versko življenje med francoskim ljudstvom je najmanj tako globoko, kakor je bilo ono v najčrnejši Avstriji.
Pri nas klerikalna duhovščina ni za kralja, ker v novi državi so v večini pravoslavni s pravoslavnim kraljem na čelu. Duhovniška politika je premišljena in zvita, ker se opira na izkušnje dvetisočletne preteklosti. Načrt je priprost . širiti nejevoljo med ljudstvom, pripravljati razpoloženje za odpor, slabiti državo, da v oslabljeni državi lažje izpeljejo svoje posebne namene, ki se krijejo z interesi klerikalne politike Tudi način za postopanje pri zasledovanju končnega cilja jim narekuje preizkušena praksa: navzgor prijazno lice uda-nosti in zvestobe, navzdol pa dražiti ljudske instinkte in skrivoma širiti nezaupanje do države.
Vsaka država ureja vzgojo po šolah tako, da vzgoja podpira v svojih posledicah državno misel in državne koristi. Država smo danes mi vsi. Gospodarsko krepka, na znotraj urejena in finančno neodvisna država pomenja našo ljudsko moč, naše blagostanje, našo svobodo in upanje na svobodo tistih rojakov, ki so še izven naše meje Ta načela so mero-dajna v političnem svetu celega sveta in tudi za nas. Šola ni zasebna stvar, vzgoja je v prvi vrsti javna in državna zadeva, zato stremi pametna prosvetna politika v vsaki državi, da ukine zasebne šole, ker nima država zadostnega jamstva glede smeri v privatni vzgoji. — Koliko nedolžne krvi je bilo prelite za načela, komu pripada vihovna prosvetna oblast ali državi ali cerkvi. Podlegel je Vatikan, Države pa so mu še nadalje pustile izvrševati neomejen vpliv na vzgojo ljudstva, dokler ni vatikanska politika sama spravila svoje, skoro neomejene duševne suverenosti v absurdnost. Zakaj so evropske države prisilile pred 150 leti papeža Klementa XIV., da je razpustil jezuitski red! Papež sam priznava v svojem tozadevnem «breve», da so jezuitje provzročili mnogo zla in
Po dolgotrajni in mučni vožnji je kOnčno dospel na domačo postajo. Skočil iz vlaka in se oziral po ženi. Toda — nje ni bilo. Pač pa je ugledal tam svojega soseda. Stopil je k njemu:
«Hej, Miha, ali ni Katre tu?»
«Ka-aj? Jej — Martin — ali si res ti? Vidiš ga no, res si, res», se je čudil sosed. «Pa za Katro vprašaš. Ni je, o gotovo je ni. Saj veš, bala se te je.»
Martin se je vznemiril.
«Pa zakaj naj bi se me bala?»
«A tako! Sem mislil, da že kaj veš. I ho, če ni drugače, naj ti povem jaz. Ampak Martin, nikar se ne znosi nad njo. Najbližji sosed sem tvoj in vem, da je marsikatera žena živela slabše kakor tvoja. Katra je bila pridna in poštena. Da, poštena dolgo časa. Toda vsega dela ni zmogla sama. Dali so ji v pomoč nekega ujetnika. Vidiš, s tem je bila pa dana priložnost, hm, hm, no, kaj bi — pa se je spečala ž njim in —»
Martin ni slišal ničesar več. Stemnilo se mu je pred očmi in opoteka-jočih korakov se je odpravil domov.
sovraštva, da so hujskali ljudi proti državi, da so bili preveč pohlepni po premoženju, da so podanike odtujili državi in so hoteli svoj red postaviti za izvrševalca politične kontrole Vatikana nad državo. To je zmisel papeževega razpustnega dekreta. Na pritisk evropskih držav je papež razpustil in za vse čase uničil ta red, ki je delal samo za duhovniško stanovsko in papežko politiko in je postal nevaren državi, ljudstvu in človeški svobodi. Toda klerikalizem ne drži besede — oživel je jezuitske bojevnike po preteku 40 let. Duh in tendence tega reda hočejo dobiti danes predvlado v zapadnem delu naše države.
Ne gre za vero. ne gre za verske boje, gre pa za veliko vprašanje, ali naj ima vpliv na izobrazbo in smer v vzgoji naše mladine država in državni misli zveste institucije, ali pa protinarodni in protidržavni klerikalizem. Že davno je padla odločitev, da je vzgoja državna zadeva. Varuštvo klerikalne politike nad našo šolo je bilo zrušeno obenem z razpadom pokvarjene stare Avstrije. Svetovna vojna, za katero so se s toliko vnemo in navdušenjem izpostavili naši klerikalni krogi od škofa do kaplana, od šusteršiča do Vehovca, je prinesla tudi našemu narodu iztrez-nenje. Kri ni tekla zastonj. Predvojni časi se ne vrnejo več, pa naj naši klerikalci še tako glasno bijejo plat zvona. Nikdo ne vidi požara. Vidimo le plamen naše svobode.
V Ljubljani so se sešli zastopniki Italije in Jugoslavije, da podrobno določijo novo državno mejo med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo. Vemo, da bo šla ta meja preko našega živega narodnega telesa, vemo, da bodo italijanske obmejne straže gledale raz vrhov naših gora naravnost na savsko polje in v belo Ljubljano. S podrobno razmejitvijo bo za čas končano vidno delo naše zgodovine.
Na naših poljih in na naših vrhovih postavljeni mejniki bodo v naša srca zasajene puščice, ki ne bodo dopustile, da se rane zacelijo. Srce nam bo krvavelo, dokler ti mejniki ne bodo odstranjeni, dokler krivica zgodovine ne bo popravljena in nam ne bo vrnjeno ono, kar je prepojeno z našo krvjo in kulturi izročeno s trudom naših rok in našega razuma.
«Torej, to sem zaslužil... Pa — saj to ni mogoče...»
Doma je našel vse prazno. Iz vseh kotov je zevala smrtna puščoba.
«Kje je ona? Gotovo tam, koncem vasi, pri svojih starših. Kje naj bi bila drugod.»
Odpravil se je tja. V veži je srečal njeno mater.
«Mati, kje je ona?»
Starka je prebledela.
«Ti si, Martin. Ona — na polju je, tam na Dolgi njivi. Kaj ji pa hočeš? V miru jo pusti!»
«Videti jo hočem. Zalega ji ne storim nič, ne bojte se, mati!»
Bled in upognjen je zavil po zavrta i stezici in dospel po ovinkih na Dolgo njivo. Njo je spoznal že od daleč. Srce mu je burno zatolklo. Oh, žena je le žena in toliko srečnih spominov ga veže nanjo.
Ona se je sklanjala k tlom in pulila plevel izmed pšenice. Ko je začu-la stopinje, sklonila se je kvišku. Stresla se je kakor trepetlika, roke so ji odrevenele in plevel je padel iz predpasnika na tla.
Ma je stopil k nji:
«Katra, zr.k~j si mi storila to?»
Vsak narod si piše zgodovino sam. Usoda narodov se ne odločuje na bojnih poljanah; ta je odločena že pred odločilno bitko. Oni narod, ki gre v boj pripravljen z bogastvom duše in telesa, je zmagal pred-no je počil prvi strel. Jugoslovani si hočemo pisati svojo zgodovino sami, ono zgodovino, ki bo .govorila o naši slavi in moči; o naši socijalni popolnosti, o naši demokratični miselnosti — o jedinstvu in svobodi celega jugoslovanskega naroda. In za to veliko zgodovino bodočnosti se moramo pripravljati, da bo zmaga naša, predno bo počil prvi strel. Svetovna vojna, dasi dolga in krvava, je vendar za nas šele prva postaja na križevem potu do popolne narodne edinosti in svobode. Z izbruhom svetovne vojne smo pognali konjiča, vpreženega v voz naše narodne* osamosvojitve — konec vojne nas je našel v najdivjejšem diru, in nevešči vozniki nismo znali voditi konja preko strmih pečin in nevarnih zaprek, da bi se pripeljali na končni cilj. Voz drdra naprej — in narod mora trdo držati vajeti, da se voz ne prevali in ob pečinah ne razbije.
Ko je bilo delavstvo pred petdesetimi in več leti slepo in neusmiljeno izkoriščano cd svojih fabrikan-tov, so vstali med njim prosvitljeni ljudje in ga pozvali na boj za svoje pravice — za svoje življenje. Združili so delavstvo v močne bojne vrste in v trdih delavskih regimentih so vzbudili ponosno samozavest, ki je bila hujša in močnejša, kakor strel iz topov in ki je premagala vso odpornost brezsrčnih bogatinov in si izvojevala človeka vredno življenje. Revolucionarni duh je prožel delavske duše, ki so se ;-:av< j -de, da more biti samo v neupogljivosti in žilavi vztrajnosti zmaga.
Naš narod je ubogo in od močnejših sosedov teptano delavstvo, kateremu sosedi onstran meja nočejo dati svobodnega narodnega življenja in ki mu kra lejo kos za kosom, d?, se z njim bogate. V našem vsem narodu mora vstati živa in nepremagljiva zavest, -!a je bil ogoljufan za s\ oje najsvetejše upe, za svoje lepe sanje o lastnem narodnem življenju; ves narod se mora >trnui v močne vrste, da bo v danem trenutku močan dovolj, da premakne mejnike države tja — kamor spadajo po naravnem in božjem zakonu. Ves narod mora razmajati misel, da je le v žilavi vztrajnosti podano jamstvo za
uspeh: da bo narod na svoji zemlji svoj gospod.
Duša naroda mora postati vihar, ki se ne da zakleniti v ozko gajbico, kjer ni ne zraka, ne luči. Križ na rame in hajd naprej, k prihodnjim postajam!
Vsa znamenja kažejo, da so imeli prav oni, ki so po sklepu miru rekli, da mir ni tak, da bi ne izključeval nove vojne in da smo prišli samo v dobo malo daljšega premirja po dolgotrajni vojni in danes nam že kažejo temni oblaki, ki se pojavljajo na obzorju, da to premirje niti tako dolgo ne bo trajalo, da bi se evropski narodi do dobra odpočili.
Poglejmo samo na cdnošaje med an-tanto in Nemčijo, posebno z ozirom na Fran:ijo. Mirovni pogoji, ki jih je an-tanta narekovala Nemčiji in jih je ta v svoji popolni onemoglosti morala tudi sprejeti, so tako težki, da je bilo takoj po podpisu mirovne pogodbe jasna da je Nemčija podpisala pogodbo s škripanjem z zobmi in da je že takrat mislila samo na to, kako bi se izognila težkim obvezam, ki jih je takrat morala prevzeti.
Po komaj dobrih dveh letih smo že prišli do tega, da je prišlo med antan-to, posebno Francijo in Nemčijo radi teh obvez do ostrega spora. Nemčija pravi, da vojne odškodnine v oni izmeri, kot je bila določena na zadnji konferenci v Parizu, ne moie plačati in tudi razorožitve ne more izvršiti v onem obsegu, kakor jo je predpisala pariška konferenca. To se pravi, da se postavlja Nemčija v očitno nasprotje z antan-to, v prvi vrsti s Francijo!
Francija pa ne odneha niti za las. Ona se dobro zaveda, da Nemčija samo v tem slučaju ne bo mogla misliti na maščevalno vojno v doglednem času, ako te jo popo'lhoma razoroži, ob enem pa gospodarsko tako pritisne k tlom, da se na vojno nikakor ne bi mogla pripraviti.
Iz tega razloga Francija ne odneha niti za las in francoski generalni štab ima že pripravljen načrt, kako Nemčijo prisiliti z orožjem v roki na izpolnjevanje vseh v mirovni pogodbi prevzetih obveznosti.
Prišlo je torej že tako daleč, da generalni štab govori svojo besedo! In ker Nemčija noče odnehati, Francija pa tudi ne — kaj se zgodi ?
Tu tiči prva nevarnost za evropski mir, enaka nevarnost pa žuga z vzhoda, iz Rusije. Na Ruskem so prišli bolj-ševiki na površje in so se končno polastili državne uprave v prvi vrsti zato, ker so govorili proti vojni, ki je je ljudstvo bilo že do grla sito. Kakor hitro so pa ti nasprotniki vojne prišli na vlado, so se sami začeli vojskovati na vse strani. Odkar vladajo na Ruskem bolj-
ševiki, plava ta velika in bogata, sedaj pa popolnoma obubožana dižava v morju krvi, ker komaj konča vojno na eni strani, pošilja svoje vojaštvo takoj na drugo stran, v novo bojno klavnico.
Rusija je zaprta od vseh strani, njej primanjkuje vsega in da dobi razne neobhodno nujne potrebščine, začenja vedno nove vojne. Lansko leto je imela vojno s Poljsko in je bila v začetku zmagovita, ampak končno je bila poražena in sedaj se ima skleniti mir med obema državama. Ali medtem, ko ta mir niti podpisan še ni, se pripravlja Rusija očitno na novo vojno proti Poljski, ki naj začne spomladi.
Poljska pa ne drži križem rok, temveč se pripravlja na spomlad prav temeljito. Sklenila je že zvezo s Francijo in tudi z Rumunijo. Nobenega dvoma ni, da vse te poljsko-rumunjske priprave vodi Francija, ki zalaga posebno Poljsko z orožjem in municijo in ki jim bo dala v slučaju potrebe na razpolago tudi svoje izborne častnike in tehnične sile.
Z druge strani pa zalaga Nemčija Rusijo z orožjem in municijo na ta na-ičin, da so velikanske Kruppove tovarne ustanovile na Ruskem prave podružnice svojih tovarn za orožje in municijo in v slučaju vojne bo dala Nemčija Rusiji gotovo tudi večje število svojih ge-neralštabnih častnikov, ki jih ima v izobilju.
Vzrok, da Nemčija podpira Rusijo, je jasen. Nemčiji se gre samo za tem, da oslabi Francijo in vsako ojačenje boljševiške Rusije, pomeni oslabljenje Francije. Sicer bi ojačenje boljševiške Rusije pomenilo veliko nevarnost za vso Evropo, torej tudi za Nemčijo, ampak Nemčija se boji največ Francije, samo nje bi se rada iznebila kot močnega sovražnika in da to doseže, se bo ona združila tudi s hudičem iz pekla. V Evropi torej vre na vseh koncih in krajih. Smodnika se je že nabralo toliko, da lahko vsak hip pride do eksplozije. Morda se še posreči odstraniti vse nevarnosti nove vojne, ampak računati moramo s tem, da prinese spomlad sabo vojno na zapadu, ali pa na vzhodu Evrope.
Mi stojimo od vsega tega dosti daleč, na strani. V sporu med Francijo in Nemčijo nismo neposredno zainteresirani in tudi na Rusijo ne mejimo neposredno, med nami in Rusijo leži Romunija. Morda se nam posreči ostati po strani pri vseh teh zelo verjetnih oboroženih konfliktih. Vsekakor je to iskrena želja celega naroda in s to željo morajo računati državniki, ki naj vodijo našo državno ladijo skozi viharje tako spretno in previdno, da ne pride v nobeno nevarnost.
Nad Evropo prihaja vihar in ker se zdi, da je on neodložljiv, si želimo samo to, da mi ne pridemo v vrtinec tega viharja in upamo, da se nam posreči ostati na strani kot nevtralni opazovalci.
«Martin, jaz nisem kriva», je odgovorila trepetaje.
«Ha, torej sem kriv jaz, kajne!»
Žena se je spustila v glasen jok.
«Da, Martin, ti si kriv. Zakaj si šel od mene? Toda ne, ti nisi kriv. Kriva je vojska. Moj Bog, ko bi ti vedel, kaj sem vse prestala, koliko trpela, oh — ti —»
Jok ji je zaprl besedo. Martinu se je zasmilila v srce.
-»Pusti delo! Doma mi poveš vse. Ne boj se me in pojdi z menoj!»
Katra je ubogala in šla z možem.
Martin je med potjo opazoval svojo ženo. Njena, prej tako cvetoča lica so bila sedaj bledaf in upadla. Koža na rokah je vsled trdega dela postala hrapava kot dobova skorja. Obleka ji je visela ohlapno na shuj-šanem životu. Iznova se mu je vzbudilo sočutje do nje.
»Katra, kje imaš otroka?*
■»Mati ga imajo.»
■»Pojdi ponj in ga nesi domov! Toliko je že menda pri hiši, da se bo preživelo še to otroče. Pojdi ponj, pravim!»
Ona se je ozrla v ihoža s pogledom, polnim neizmerne hvaležnosti.
In tako se je zgodilo, da je šlo z materjo tudi dete. A malemu črvičku ni bilo usojeno, bivati v bližini dobrega «očima», kajti že po nekoliko dneh ga je napadla neka zavratna otroška bolezen ter mu provzročila preselitev na oni, boljši svet.
Dnevi našima zakoncema pa so tekli mirno dalje. Martin ni svoji ženi očital ničesar, niti izpraševal je ni nikoli o ničemer, kar bi ji bilo zoprno. A vldjub temu se je vse predru-gačilo v hiši. Žena si je prizadevala izpolniti sleherno moževo željo, delala kot služkinja, toda v svesti si svojega greha, je vedno trepetala pred njim. To pa ju je odtujevalo. Vsa predvojna je minula in nekaj težkega in mučnega je ležalo med njima.
Martin ni črhnil živi duši žal besede čez svojo ženo. V pridnem delu je iskal razvedrila. Le kadar je bil sam, je včasih posegel z žuljavo desnico v osivele lase ter natihoma vzdihnil:
«Oj ti nesrečna vojska, ki si mi vzela ženo in porušila vse. moje nekdanje blagostanje!»
Dopisi.
Pohujšanje v dolini šentviški (Dolenjsko). šentviška fara je imela že od nekdaj več duševnih pastirjev, čijih delovanje je bilo velezaslužno, življenje vzgledno. V prejšnjem stoletju so se verni farani tudi temu odgovarjajoče hvaležne izkazovali in marsikako posestvo ali slična dobrina se je pogrez-nila v obširno farovško malho.— Posledice te hvaležnosti občutijo današnji kmetje posebno ob prilikah, ko nosijo v farovž — za zemljo svojih prednikov — „skromno" najemnino. Pa kaj se je zavedal bogaboječi prebivalec šentviške doline tega gorja, ko mu je bilo — onostran — obljubljeno vendar neskončno lepo življenje. Kakor rečeno, ta fara je bila, kar se tiče krščanskega življenja, res vzorna in nad vse bogu udana — in le redko kdo od umrlih ni videl Njegovega obličja. Dasiravno nam zgodovina in ustno izročilo opisujeta tudi v pretekli dobi več slučajev, ki izključujejo vsako velezaslužnost ter posnemanja vrednost božjih namestnikov — saj vpliv stičenskih opatov ni mogel ostati brez posledic — vendar se nam ne zdi vredno, z ozirom na današnja vnebovpijoča dejanja ponavljati zastarelega. Doba, ki pojasnjuje zgornji naslov, začenja s svetovno vojno in konča z letom 1920. — V prvi polovici
tega žalostnega časa je pastirjeval v Št. Vidu pri Stični kot kaplan „zauberK mož iz Kamnika. Vsaka starka, vsak otrok je slutil, da imajo ta nobel gospod poleg stanovske sposobnosti tudi popoln zmisel za nežni spol. Ne omenjajoč manjša podjetja na tem polju, si oglejmo le njegov zadnji, za celo faro posledic poln čin. V sosedni] občini, kraj glavne ceste je stala prijazna hišica, v njej pa je domovala mlada, brhka žena z dvojico malih otrok. Pri odhodu na vojno ji je mož s solznimi očmi stisnil roko v slovo z željo, da mu skrbno odgaja deco in čuva nad njegovim precejšnjim posestvom. Res je žena obdržala dobrega soproga v svetem spominu in čakala z božjo potrpežljivostjo njegovega povratka. — Prvo poročilo s krvavega polja ji je naznanilo moževo vjetništvo v Rusiji. Pozneje so obvestila vedno redkeje dopriha-iala in vsled nerednih prometnih zvez čisto izostala. V tem, za vsako zvesto ženo mučnem času, pa je dobila pobožna quasi vdovica dobrega tolažnika, ki ji je skrivnostno zaupal in quo sigrto bo zoper vsakovrstne izkušnjave zmagala. Posestvo je dobilo na ta način novega gospodarja, družin^ novega poglavarja. — Da je bila ta substitucija kot vsak nadomestek v vojnem času
—	slaba, razvidimo iz tega, ker se je začelo, v svrho razkošnega preživljanja pregrešne družine, prodajati na debelo in drobno moževo premoženje. (Ne želi svojega bližnjega žene in blaga.) Posledica tega zakonoskrunstva je bila suspenza« j a vrlega klerika, vendar prepozna, da ne bi jemala po duhovnem očetu in bogoslužni ženi cela fara vzgleda! Nezakonska deca, bodisi domačega, bodisi rusk?£a pokoljenja, kakor tudi „nazadnjaško" procvitanje gospodarstva ob sličnih prilikah, je jasen dokaz tej skromni trditvi! Ljubezen je še vkljub tej ostri kazni tlela nadalje: prišlo pa je do popolnega gospodarskega poloma, kar je dalo bistroumnemu Don Juanu dovolj povoda, da se je skesano potrka1!1 na prsa, opravljal par-tedensko pokoro in zaprosil „Prevzvi-šenega", v svrho nadaljevanja svoje obrti, nov teritorij. — Bil je uslišan.
—	Kot nagrado za to hitro pospeševanje nemorale je dobil pod oblast „župnijo" v bližini pohujšane šentviške doline. Ženi je po par mesecih samo-zatajevanja počilo še vedno njemu u-dano srce. Zapustila je poleg opusto-šenega posestva dva nepreskrbljena otročiča, ki sta si v času tega blagostanja pridobila res lepih smernic za bodočnost (citat: o mlinskem kamnu). Mož je dospel preteklega leta domov, zaznal smrt žene in se prepričal o preostanku svoje imovine — kako mu je pri duši— je prežalostno, da bi opisovali; pravijo, da se izseli čez morje. Leta 1918. je nadomestil odstavljenega junaka prve perijode, z vsemi talenti obdarjeni kaplan ,.Fronc", iz ribniškega okraja. Če bi ga videli, ko se je spustil popoldne na svojem belcu iz farov-škega holmca proti dolini v dir, bi se ne čudili njegovemu uspešnemu opravljanju teh ali onih poslov. Bil je visoke, vitke postave. Če jč srečal kedaj „ne-vernika", je uprl ponosno oči v tla, rdeči lasje pa so mu prav z ribniško trmo pogledali izpod klobuka in izdajali njegove skrivnostne misli." Bivanje v farovžu mu je bilo nevzdržno. Izbral si je kot refugium — par korakov od farovža oddaljeno gostilno, kjer je imela — mimogrede omenjeno — zala učiteljica Marica svoje stanovanje. Preklinjanje energične farovške kuharice in ostri opomini blagosrčnega župnika niso mogli pretrgati zvez Fronca s to hišo, kamor ga je gnalo ob vsaki uri poleg drugih nagibov posebno pregloboko nagnenje do orc kapljice, ki je bila često povod zamolklemu klicanju »znanega svetnika" ob urah, ko je ubogo, izdelano ljudstvo že spalo spanje pravičnih. Posebnih diplom si je pridobil pri barantanju tivolskih konj (ob prevratu), prekupovanju psgdiva, moke in drugih naturalij. Doživel je tudi pohvalo za zanemarjen je pouka v krščanskem nauku na muljavski ljudski šoli. (To bi se mu naš, pokojni Jurčič zahvalil.) Izvanredno veselje je vžival na svatbah. Tako se mu je vzradosiilo srce, ko ga je premožna mlinarjeva družina iz Temenice povabila na ohcet svojega sina. Na to pot se je odpravil
z namenom, da ne vidi par dni farovža. Zgodilo se je. — Rajal, plesal in izpod-bujal k zmernosti je dva dni ter dve noči ne da bi se branil, mesto postelie, peči. Kazen za greh je prišla v obliki malega ukora in istočasne premestitve v Št. Vid nad Ljubljano (srečna fara). Tu pa se je kompetentna oblast v po-četku urezala. Fronc so šli domov v Ribnico privatizirat. Poudarjajoč, da mu ni do ukrepov »Najvišjega" njegove kneaoškofije, je sklenil stikati med posvetnjak; po karijeri. Že je padalo od njega posvečeno odelo, ko mu neznana moč dodeli sposobnost spoznati svojo temno dušo. — Skesal se je. — Čez teden dni so ga videlii v Št. Vidu nad Ljubljano.
Šoštanj. Zopet moramo poročati o skrajno nevarnem rovarenju Nemcev zoper našo narodnost in državo. V nedeljo 20. t. m. so tukaj pokopali iz Vojnika prepeljano truplo zdravnika dr. Breschnika. Požarna bram-ba iz Vojnika, ki nosi na svojih čeladah nemški napis: «Hohenegg» in ki ima le nemško poveljevanje, se je izkazala tudi še s tem, da je njen slavnostni govornik v gostilni pokojnikove sorodnice Breznik javno in zelo glasno, da bi ga ja vsi navzoči vojniški in številno zbrani šoštanjski nemškutarji slišali, teatralično izjavil: «Mi dobro vemo, zakaj je pokojnik tako zgodaj umrl, kdo je tega kriv, ampak sedaj tega še ne smemo reči, ampak Bog jih bo kaznoval! Tako-intako bo vse hudič vzel!» Da to cika na razmere, ki so nastale vsled ustanovitve Jugoslavije, da so bile torej te besede naperjene zoper našo državo in da so bile izrečene samo v namen, da se ljudi hujska zoper naš narod in državo, pač ni dvoma. Po pogrebu so nato ti ognjegasci kričali po šoštanjskih ulicah «Heil» in ko jih je tukajšnji klobučar Josip Rav-ijen opozoril, da kaj takega tu ni dopustno, so ga prevrgli in ga je potem še neki šoštanjski nemškutar sunil z obuto nogo v glavo, da je bil ves pobit in krvav. V Kunst-Breznikovi gostilni so nato izzivalno prepevali nemške pesmi. Kričali so tudi, da bodo peli «Die Wacht am Rhein». Ob 21. uri so bili v hotelu «Jiigo-siaviji», iz katerega se je nato zaslišalo trikrat zaporedoma kričati: Heil Deutschoesterreich!, da se je daleč razlegalo po šoštanjskem trgu pred hotelom. Prebivalstvo v Šolanju, ki se da zelo rado podhujskati v nemški m smislu, je bilo vsled tega zopet jako podkrepljeno v svo'i Mn itak od nekdaj protiiarodnem duhu in je s tem zopet za do.go časa pokvar jero delo za pridobitev v prejšnjem času k Nemcem prestopivših Slovencev N?. tak način se jih stalno vzdržuje v živem protidržavnm ii .hu, da so za vsak previat vedno popra/-ljeni. Naše oblasti nikakor ni. > :'.n'».-cijonira?e dosti energično. Šele po ie posrečeni protidržavni demonstra-rji izrečene kazni pa so ni 'ad 10 skoraj brez vsakega učinka ker ob čao'. ni:hove izvršitve že skoraj i i .če ne ve več, zakaj so se izrekle. Le takojšnja pogumna intervencija more preprečiti protidržavni in protina-rodni utis na mnogobrojno radovedno in dovzetno ljudstvo. Pri nas se pa vsak boji intervencije, ker izkušnja uči, da oblasti običajno kaznujejo pogumnega intervenijenta zaradi vsake malenkosti (popolnoma gladko kaj takega niti ne more izteči) namesto, da fci ga v vsakem oziru podpirale ter tako uspešno zatrle proti-državno nemčursko hidro. (Opom. uredništva: Dopis smo prejeli od zanesljive strani. Iz njega se vidi, kako škandalozne razmere vladajo v nekaterih spodnještajerskih ponem-čurjenih gnezdih. Opozarjamo na te razmere posebno novega deželnega predsednika g. dr. Baltiča, od katere-
ga se splošno pričakuje, da poseže z železno roko v te razmere.)
Iz Šentvida na Dolenjskem. Kakor že znano posioja pri nas društvo Sokol in društvice Orel. Društvo Sokol — saj je po sebi umevno — vedno pridobiva na članih, na vplivu med ljudstvom, ima že svojo godbo ter sploh vsestransko napreduje. Orel, če se vobče more pripoznati njegov obstoj, igra tu bolj viogo pastorke. Povsod vleče kratko! Lansko leto so z velikim pompom ustanovili to društvo in — oj majka jim tužna — danes imajo menda enega ali dva člana. Razvijanje Sokola priznajo celo nasprotniki. Ni še davno tega, ko so orlovski velikaši debatirali in rekli, da se morajo žuriti, da jim Sokol v vsem prenjači. Sila je velika! Kaj ukreniti? Po brezuspešnem premišljevanju so se jim glavice s turobnim izrazom pobesile. Končno so stuhta-li, da si pomagajo s katoliškim izobraževalnim društvom — češ, Marijine device bodemo že pridobili, te nas morajo spraviti iz zagate. In res! Le-te se zaprašijo kot razdražen roj sršenov pod okrilje tega kat. iz-obr. društva, prirede igro, pa, oj oj, program je bil tako nesrečno izbran, da je izobrazba popolnoma izostala. Govorilo se je na odru, pred zbrano množico — ampak vam samo na tiho povem — o urinu, ki se ga meče na «razbeljeno reno» in o kravjem odpadku; seveda v krepkih slovenskih izrazih. Prepuščam javnosti, da presodi, ako spadajo taki predmeti v samogovor igralca, ki igra kot član izobraževalnega društva. Sicer so pa tudi voditelji, taki, da je obstoj teh klerikalnih društev nemogoč. Enega so izvolili g. škof kazenskim potom premestiti — mož je imel res mace-donske navade. — Drugi, g. Lovro Jevnikar, pa niti sam nima toliko izobrazbe, da bi se mogel priprost človek ž njim pogovoriti; vpije in hrešči nad ljudmi, kakor hijena v puščavi. Prišel sem temu možakarju po zaslugi njegovega sotrudnika kaplana mL, ki me je prvič in zadnjič speljal na limanice, nedavno v roke; mislil sem, da imam pred sabo poosebljeno surovost in ves prepaden sem iskal rešitve v begu. No, mogoče ima kat. izobr. društvo namen poslati Lovrenčka v kak «Schnellsie-derkurs», da si tam osvoji najpotrebnejše paragrafe o lepem in dostojnem vedenju. Ne gre jim, pa jim ne gre, kljub temu, da uporabljajo različna neprimerna sredstva. Pred kratkim je vprizorilo društvo Sokol burko «Kakršen gospod, tak sluga». Da igra ni pohujšljiva, to vsak ve, kdor igro pozna. Kaj so naredili nasprotniki? Govorili so okrog, da ta igra ni za osebe izpod 18. leta; na priž-nici se je prepovedalo Marijinim devicam iti k predstavi, češ da je pohujšljiva. — Kadar priredijo sami, vpletajo zopet med popoldansko službo božjo reklamo za prireditev. Je mogoče to veseli del kake molitvice? — Seveda ni vse to preprečilo, da ne bi bila dvorana nabito polna. Slučaj, kako tudi pri nas zlorabljajo cerkev. Quousque tandem--! ?
Sicer jih pa tudi lastni ljudje ne marajo. Prosili so zatiški samostan za barako, ki so jo menihi na zatiški postaji podrli; Orli so nameravali narediti nekako orlovsko barako ali celo dom. Samostan jim je seveda pokazal fige. Prosili so beneficijata, ki ima prostoren vrt, da jim dovoli zidati tam dom. Beneficijat ne da! Sedaj pa, kakor se sliši, mislijo postaviti dom tam, kjer stoje farovške drvarnice ali kurniki, nevem kaj že. No tam jim iz srca privoščimo prostor. H koncu pripomnim, da je Lov-renček prosil, naj se take stvari nikar ne raznašajo, da se ne izve, kak-
šne nedostojne stvari se godijo v naši katoliški fari. Obljubil sem, da bodem molčal; sedaj pa, ko vedno bolj smrdi, ni mogoče več molčati.
F. K.
Politični pregled.
Ljudsko štetje je že končano, ampak natančnega pregleda še nimamo, ker končni izid bo razglašen najbr-že še-le čez par mesecev. Ampak eno je gotovo: da so pri nas
Nemci silno nazadovali
in v mestih, ki so poprej vedno izkazovala veliko nemško večino, imajo danes samo majhno nemško manjšino. Celo v kočevskem mestu je več Slovencev kot Nemcev! V Mariboru, Celju, Ptuju, Ljutomeru, kjer so v avstrijskih časih vedno našteli veliko večino Nemcev, se je sedaj, pri pravilnem štetju izkazalo, da so bile vse te številke v avstrijskih časih umetne, potvorjene, ker se je šlo avstrijski vladi za tem, da pokaže čim večje število Nemcev in čim manjše število Slovencev, da bi na ta način nekako opravičila svojo protislovensko politiko. Med drugimi krivicami je sedaj odpravljena tudi ta, sedaj pri ljudskem štetju nihče več ne bo zapisoval Slovence za Nemce.
V	ustavnem odboru ustavotvorne skupščine se pridno nadaljuje
delo na ustavi,
ki je že dobro napredovalo in upati je, da pride ustavni načrt že koncem marca pred ustavotvorno skupščino, ki ga bo gotovo tudi kmalu prerešetala in sprejela. Posebno živahne so bile razprave o določbah glede vere v ustavnem načrtu. Ta točka je za enkrat odložena in se bo o njej sklepalo te dni. Večina ustavnega odbora zahteva, da se lahko sodnijsko preganja duhovnike, ki bi zlorabljali cerkev v politične namene. Klerikalci so, seveda, izven sebe radi tega, ker dobro vedo, da se držijo še kolikor toliko po koncu samo z zlorabo cerkve in vere v svoje strankarske namene. Zato pravijo, da pomeni ta določba izzivanje katoličanov, v resnici pa ona ni čisto nič naperjena proti katoliški veri, nasprotno, vsak katoliški vernik bi moral biti zadovoljen, da zgine iz cerkve politika, ki nikakor ne spada v cerkev.
Sploh se je v parlamentu
položaj klerikalcev silno poslabšal,
ker so klerikalci izgubili tudi zadnje svoje prijatelje, tako, da so sedaj popolnoma osamljeni, obenem pa tudi obsovraženi od vseh, ker eni jih ne marajo radi njihovega klerikalnega stališča, drugi pa radi njinovega protidržavnega stališča. Klerikalci sicer še vedno trdijo, da so oni za močno državo, ne povedo pa, kako bi mogla biti močna država, ki bi bila razdeljena na šest delov, ki bi bili med sabo samo prav na rahlo z.ezani. S svojim ustavnim načrtom so se klerikalci enkrat za vselej onemogočili.
V	zadnjem času so se pojavila tudi
med zemljoradiiiki resna nasprotja,
ki so dobila svoj izraz v ustavnem odboru. Zastopniki srbskega dela zemljoradniškega kluba so namreč glasovali proti vladinemu ustavnemu načrtu, medtem, ko je zastopnik slovenskega dela zemljoradniškega kluba glasoval za načrt. Ne ve se še, kako se bodo ta nasprotja poravnala, ampak zdi se, da do preloma ne bo prišlo, temveč da se bosta obe
krili zemljeradniškega kluba zopet pobotali, ker razlike v presojanju položaja niso tako velike, da bi morale dovesti do razdora.
Odnošaji med našo državo in Italijo so še vedno na zunaj popolnoma pravilni, v resnici pa še vedno dosti /lapeti. V prvi vrsti se gre
za posest pristanišča Baroš,
ki se nahaja med našim Sušakom in samostojno reško flržavo. To pristanišče je silne važnosti tako za nas, kakor tudi za Reko. Za nas je posest tega pristanišča zato tako silne važnosti, ker je to edino porabno naše pristanišče ob Kvarnerju, ki bi vsaj za silo zadostovalo, dokler ne izgradimo v Bakru ali Kraljeviči primerno pristanišče, oziroma dokler ne bo zgrajena železnica od Ogulina do Splita, kar bo trajalo še kaki dve leti. Za sedaj pa mi moramo imeti to pristanišče, da se more takoj razviti naša pomorska trgovina. Reka bo pa tudi težko pogrešala posest tega pristanišča in zato je razvnela vse duhove v Italiji, da bi se vplivalo na italijansko vlado, da bi ona pri razmejitvi dosegla pridruženje Baroša Reki. Radi tega smo bili nekaj časa v skrbeh, ampak sedaj je italijanski zunanji minister grof Sforza izjavil, da pripada pristanišče Baroš po ra-pallski pogodbi Jugoslaviji in pričakovati je, da se bo italijanska vlada tega držala.
Ker je naša vlada sklenila, da se ne spušča v trgovinska pogajanja z Italijo vse dotlei, dokler ne bo
izpraznjeno naše ozemlje,
ki nam pripada po pogodbi, ki ga pa Italijani nikakor niso hoteli zapustiti, je Italija začela polagoma ven-dar-le zapuščati naše kraje in tako so pred par dnevi naši vojaški oddelki prispeli na otok Pag, navdušeno pozdravljeni od jugoslovanskega prebivalstva, ki je moralo več kot dve leti prenašati vse križe in težave italijanske okupacije. Tudi otok Vis so Italijani že zapustili in upati je, da zapustijo v kratkem tudi logaško okolico, ker predvčerajšnjim se je že sestala v Ljubljani razmejitvena komisija, sestavljena iz naših in italijanskih odposlancev. Ta komisija ima v podrobnostih urediti meje od Triglava do Reke. To delo gotovo ne bo predolgo trajalo, ker je meja že določena v rapallski pogodbi in še imajo urediti same posameznosti na licu mesta. Ko bi vsaj to že enkrat bilo urejeno!
V zadnjem času se množijo glasovi, da proglasi Italija
Trst za svobodno mesto,
ki se še razširi in bo obsegal še Tržič, Milje in Nabrežino. Misli se, da bo Trstu s tem v gospodarskem oziru pomagano, ker se na ta način mesto lahko razvije v veliko mednarodno trgovsko in pomorsko središče.
Na vse strani se zapažajo mrzlične
priprave za spomlad,
ki utegne prinesti izmučeni Evropi zopet vojno. Ruski boljševiki dobro vedo, da bo kmalu konec njihove vlade, kakor hitro razpustijo svojo armado in ker armade ne morejo držati pod orožjem brez pravega razloga, se pripravljajo na napad na Poljsko in morda tudi Rumunijo. Obrrmbne priprave vodi Francija in močno se zdi, da bi ona rada tudi našo državo zapletla v vojno z Rusijo. To se ji pa skoraj gotovo ne bo posrečilo, ker mi imamo dosti drugih skrbi, kakor da bi prelivali svojo kri po ruskih planjavah. Polja-
ki in Rumuni bodo pač toliko močni, met z morjem, ker je južna železnica Zi ga predsednika, da bi ga sprejel v da odbiieio naoad boliševiških ar- dani most-Zagreb več kakor 40 km kraj- . razgovora 0 političnih zahte-^d tudi brez naše pomoT Ta voj- ša in	T°g°	Zt vah klerikalne stranke. Končno je
uidu iuui uic/. uuoc ijuiuvji.1. i a »uj zgradbo kočevske proge so neprimerno v.,	„	. ,	. .
na nas čisto nič ne briga in m, bi se	ker je teren jaPko težaven in bi sP Pasic Korošca sprejel, ampak o kaki
samo branili, ako bi bili napadeni.	moral zgraditi drugi tir reške železnice spremembi vladnega ustavnega na-
,--od Brod Moravice pa do Ogulina in znat- črta niti slišati ni hotel, temveč je
» *	no izboljšati lokalno progo Grosuplje— odločno izjavil, da o klerikalnem
Ci©$ial@€i§ir$ft?©«	Kočevje. Belokranjska proga je za 40 km predlogu sploh ne more govoriti.
-	NOV M«n8ki načrt. V j„go-
S	—	ji šolskt ^vet za Slovenijo ,ato. da
lezmc m to je ena oa najvecjin ovir	kalkulatorignem oziru stvarnem raz-	ima o v njem svojega zastopnika tu-
gospodarskega razvoja. Na Sloven-	m.gljanju prezrl raz]ogj ki govori za ko-	di kmetje - sploh, preosnoval ga je
skem smo se dobro preskrbljeni z	gevsko zvez0i Ta proga bi namreč spa-	taj(0 da bo on lahko vršil svojo na-
železnicami in ko dobimo se zvezo	jala industrialno in obrtno že lepo razvite	j Nage klerikalno časopisje je
Kočevje-Brod-Moravice, Črnomelj-	kraje ribniške doline z bogatimi kočev-	ra|i -t zagnalo veiik krik, češ, da
Ogulin in Murska Sobota-Ljutomer-	skimi gozdovi in ustvarila tem krajem verasv ne6varnosti v resnici ni
Ormož bomo na manjše zveze lah-	možnost razvoja	i nobeni nevarnosti, pač pa je
ko počakali. Ampak na jugo-vzhodu	= Gozdovi v Jugoslaviji. Iz predavanja, ,,	c+ranka nhrntno oslablie-
države je železnic odločno premalo	katerega je imel v Zagrebu pomočnik klenkalna
in nr»vi nnrrti cp invliaio kar pHpn	ministra za šume in rude dr. Nenadic, po	na, KaKor je ar. Korošec bdiii pn
m novi načrti se javljajo kar eden	v Ju Iaviji je 30 % površino znal, ko e v tej zadevi posredoval
za drugim Po enem teh načrtov bi	JJoyl LJet^ pr>tpek lesa pri t'ninistJru pr0svete - seveda, brez
se zvezala bogata Vojvodina z rav-	7naža okoli 30 miiijonov kubičnih metrov, uspeha, ker minister prosvete zasto-
no tako bogato Macvo in sicer z	in sicer je od tega poiovica gradbenega pa edino pravilno stališče, da ima
železnico iz Novega Sada preko Sab-	icsa> polovica pa za kurjavo. Ta letni pri- gQja sjužiti ljudstvu in državi, ne pa
ca v Valjevo. Ta železnica bi bila	rastek predstavlja vrednost 1 milijarde koristim kateresibodi stranke'
zelo potrebna, ker bi tekla pO naj-	800 milijonov kron. Žalostno je, da ima-	' "	, V ,,
bolj rodovitnih delih države in bi	mo v Jugoslaviji ogromno veliko pustih b Klerikalci protestirajo. Ker
tudi razbremenila bodočo jadransko	pokrajin, ki nimajo neobdelane in nepo- klerikalni poslanci nimajo v B.ogra-
7elp7nico ki bo zvezala Beograd z Sozdene Prav nobene cene<docim bl v Iia" du drugega dela, vlagajo pri vlad zeieznico, ki oo zvezaia ceograa z gprotnem slučaju imelc ffiiiijardske vred- po vrsti razne proteste. Tudi proti
-Mestna hnnilnin liublianska ?°,stl Dolžnos,t države in. vfeb poldicanT;h občinskim volitvam na Slovenskem je
—	Mestna nranumca iJUDljansKa faktorjev je, da omogočijo hitro pogozcfe- . v., , Y_mx.r nrntpst ki bo na
je dosegla pri hranilnih vlogah lepo	nje ogromne prazne površine. Na enem	vlozl1	5 Sknr ^ za
številko 200 milijonov kron. Ob iz-	hektarju gozdne zemlje more v 120 letih	ravno toliko zalegel, Kakor so za-
bruhu vojne je imela hranilnica 45	zrasti 1200 kub. metrov smrekovine in do	legli tudi protesti radi novega visje-
milijonov in koncem leta 1919. 100	800 kub. metrov bukovine. Da se modre	ga šolskega sveta m telesne vzgoje
milijonov kron. V enem letu so se	in dobičkanosno izkoristi to naše neiz-	mladine po sokolskem načinu bkraj-
iorei vloo-e nodvoiile	merno Prirodn'J bogastvo, je treba soctelo-	ni čas je ze, da se vršijo občinske
—	W? AinarM hiiilmvrS Financ vanje cele inteliSence' katere dolžnost je, volitve in sicer na enak način, kot se
-	Novs dinarski bankovci, financ da d ira držav0 ri ohranitvi starih. in	H državi Radj Korošca
no ministrstvo je naročilo v Ameriki. pri vzgoji poWh gozdov. Narod je treba vrsi]° po,i„ „„ nove 10-, 100- in lOOOdinarske ban- vedno opozarjati na veliko važnost go kovce, ki bodo do konca tekočega zdov za naše narodno in državno gospo-leta najbrže izdelani in bodo imeli darstvo.
tsko obliko, kot so jih imeli bankov- = žigosanje in popis predvojnih avstr. Ci, izdani svoječasno od srbske Na- drž- doif°,v- Generalno ravnateljstvo dr-rodne banke.. Vsekakor teh bankov- zavnih dol^ov objavIja r'°!lis omh pred'
in njegovih tovarišev ne bomo imeli na Slovenskem posebnega občinskega volilnega reda, prikrojenega nalašč tako, da bi on služil v prvi vrsti koristim klerikalne stranke, b. Imenovanje dr. Baltiča za de-
cev ne bo mogoče tako lahko pona-	naki^o ?elnega predsednika "a Slovenskem
rejati, kakor so ponarejali «orače».	žigosat; in popisati, a) Splošni državni je vrglo klenkalce popolnoma iz
= Tovarna vagonov. Več jugo-	dolg: lj 5% posojilo na srečke iz leta ravnotežja. Dr. Baltic je bil veano
slovanskih denarnih zavodov je ku-	1860 (5% Losanleihe vom Jahre 1860), odličen uradnik in uživa povsod do-
pilo ves material neke madžarske to-	2.) Premijsko posojilo iz leta 1861 (Pra- ber sloves, tako, da bomo gotovo
varne vagonov in tako se je ustano-	mienlosanleihe vom Jahte 1864); — b) zadovoljni z njim tudi kot s predsed-
vila v Brodu na Savi «Prva jugoslo	Avstrijski dolg: 1.) 4,36%no posojilo zav. nikom deželne vlade. Klerikalci so
vanska tvornica za izdelovan e va^o-	druzb \favs.tr- hramL \z 'r,ta'! !1 (D'ir; nanj samo zato hudi, ker bo dr. Bal-
nov in mostov>> z deln ško iLvnico	^eheriTd" yers.cAerungsgžsellsch,ftei. und č iodl5 na s!ovenskem narodno in
nuv 111 111U5>IUV», z, ueinibKu glavniku	der | Osterr. Sparkasse 111 Wien vom v , . .
50 milijonov kron. Ker je prenesen	jahre 1011); 2.) i% državne zadolž.ace iz državno politiko, ki je klerikalcem v Brod že ves inventar (stroji itd.)	leta 1912 (4% Staatsschuldscheine vom tako zoprna m zato so v <010venčne madžarske tvornice, bo nova to-	Jahre 1912); 3.) 4 5% državne zadolžniee cu» prav sirovo napadli novega varna lahko kmalu začela obratovati	iz leta 1912 (4,5% Staatsschuldscheine predsednika deželne vlade takoj, ko in potem bomo izdelovali tako po-	vom Jahre 1912 Ht- A und B in »toriing,. se je zvedelo za njegovo imenovanje, irebne vagone, ki nam tako primanjkujejo, doma.
= Cinober in živo srebro v Savinjski dolini. Danijel Omerzu iz
Beležke.
Ampak Brejčevi časi, po katerih se klerikalcem tako toži, so minuli in se ne povrnejo več.
U 111 627/20-8. V imenu Njegovega	~
Slov. Bistrice, ki ima v Sv. Pavlu ru- Veličanstva kralja! Obtoženec Luka	g* dosledno pravico, je pri svojih rudo- Sila je kriv prestopka v smislu člena
slednih delih v tamošnjetn rudniku m. zak. z dne 15. oktobra Itt*,	* «Antikrist v Ljubljani*. Danes
zadel med drugim tudi na cinober št. 142 d. z., storjenega s tem, da	pri0bčujemo v stihih opis znamenite
in živo srebro. je zanemaril daljšo pazljivost kot	demonstracije ljubljanskih tercijalk v
== Naše slive aobijo v severnih odgovorni urednik perijodičuega, v	«Mestnem domu» in čitatelji bodo
državah, posebno v Nemčiji, prav Ljubljani izhajajočega lista «Dotno-	jmeii pri čitanju te pesmi gotovo
dobre kupce in zato je ministrstvo vina», vsled česar je v tem listu z	sv0j0 zabavo. V prihodnji številki
prometa naročilo železniškim ravna- dne 17. septembra 1920., št. 103, iz-	bomo nadaljevali «Svetovno vojno».
teljstvom, da dajo izvozničarjem te šel zoper zasebnega obtožitelja Jo-	* /a občinske volitve na Sloven-
robe kolikor mogoče veliko število sipa Pirca pod zaglavjem - Beležki*	si{em ne bodo veljali oni volilni im»-
vagonov na razpolago. Največ sliv članek, ki tvori v smislu § 493 k. z.	ki so bili sestavljeni povodom
izvažata Bosna in Srbija. pregrešek zoper varnost časti po	volitev za konstituanto, ker so te
-Belokrajinska železnicain proga Ko- § 488 k in se obsodi.po št. 5 gnii	imenike seStavili klerikalci preveč
čevje-Brod Morav.ce Pred kratkim se r navednega člena zaradi tega na 40	pristransko v svojo korist. Sedaj
bavil »Obzor« s prometnimi zvezami v Slo- /»,■ • 1 \ , , . • 1 •	piibuansK.u v svuju ivuiiol. ^ j
veniji Z morjem Po njegovem mnenju b; (štirideset) kron g obe in v slučaju	bodo sestavljeni novi imeniki in pri
mogel najti slovenski promet spoj z reško neizterljivosti na štiri dni zapora ;n	tem se bo strogo gledalo na to, da
progo, V sledečih smereh: Ljubljana—Ko- P° § 389 k. pr. r. v plačo stroškov	bodo vpisani vsi oni, ki imajo res
čevje—Brod ■Moravice, Ljubljana—Cmo- kazenskega postopanja in po § 39	volilno pravico. Da se to doseže, je
melj—Ogulin in Ljubljana- -Bubnjarei— srb. zak., da to sodbo v listu priob-	treba, da se vsak volilni upravičenec
Karlovae. Glede slednje meni »Obzor«, da či na tistem kraju in z istimi črkami,	sam potrudi da pride v volilni ime-
ne more priti v poštev radi slabe gradnje kakor je izšel žaljivi članek v 14 dneh	nik, ker pristranost pri sestavljanju
il^rt^n^^t P° pravomočnosti sodbe. - Ljub-	volilnih imenikov v jeseni je bila sa-
mo tako mogoča, da se posamezniki
Potrato 1.r.	niso brigali za imenike, klerikalci jih
b. Dr. Korošec bi se rad pogajal,	pa niso vpisali, ako niso bili sigurni
Klerikalci se nahajajo v Beogradu v	njihovi pristaši.
Žišču, teče po jako težavnem terenu in bi zei0 siabem položaju, ker so navaje-	* Komunisti žugajo! Po deželi se
zahtevala velikih financialnih žrtev. Kar ni yIadati in zapovedoVati, sedaj'so	klatijo razni sumljivi ljudje, ki jim
naV85Ta gT&S^SSl boT P^ tako daleč J vlade in brez vLke	smrii delo in se pečajo rajše s ko-
obremenjevala na dolžini 37 km. Proga moci- Da se resiP 12 tega neprijetne-	munisticno agitacijo. Ti komunistic-
Bubnjarci—Karlovae že radi tega ne more ga položaja, je njihov voditelj dr.	ni agitatorji pravijo, da bo Kmalu
priti v poštev za domači in tranzitni pr,- Korošec ponovno prosil ministrske-	izbruhnila njihova revolucija, da bo-
nica na Metliko in Karlovae. V poštev bi , •___« 01 ,	moA
prišla samo belokranjska ali kočevska lj a na, dne 31. decembra 1920,
proga. Kočevska proga je bližja od belokranjske (dolga je komaj 50 km), vendar se izogne ogulinskemu železniškemu kri
do oni odstavdi vlado in poklali vse one, ki nočejo biti komunisti. Naše ljudstvo je toliko razumno, da ne bo nasedlo tem zločinskim hujskačem, ampak radi reda in tudi radi pomirjenja onih, ki bi morda verjeli tem klatežem, da bodo res kaj naredili, je najboljše, da se vsakega človeka, ki razširja take vznemirljive vesti, izroči takoj orožnikom, da spravijo zločinca na varno. Naša država je dovolj močna, da vduši vsak poskus komunističnih agitatorjev napraviti iz Jugoslavije drugo Rusijo, ampak najboljše je, ako tudi do nobenega poskusa ne pride, da ne bo treba radi teh zločinskih hujskačev prelivati krvi. Da se onemogoči tudi vsak poskus, je najbolje, da se vsakega posameznega hujskača napravi neškodljivega, ker ti zločinci sicer ne bodo dosegli svojega namena, ampak ljudi vznemirjajo in razburjajo po nepotrebnem. Največ bi trpel pod komunizmom ravno kmet, kakor se to vidi na Ruskem in zato bi morali biti kmetje v prvi vrsti previdni in bi morali gledati tem hujskačem na prste.
*	Demonstracije radi narodne cerkve. V Ljubljano je prišel dalmatinski duhovnik, ki je pristopil narodni cerkvi in za to cerkev sedaj deluje — s predavanji, v katerih pojasnjuje pomen narodne cerkve, katere cilj je osloboditev od rimskega vpliva. K^kor je znano, je češka narodna cerkev že zelo močna, ker tam prestopajo v narodho cerkev kar cele župnije. Močno je gibanje za narodno cerkev tudi na Hrvatskem in v Dalmaciji, pri nas pa tega gibanja še ni, pač pa vlada zanj veliko zanimanje, kar je dokazalo predavanje omenjenega dalmatinskega duhovnika Miloševiča preteklo soboto v ljubljanskem Mestnem domu. Dvorana je bila polna, ampak med poslušalci je bilo tudi precej klerikalnih žensk, ki niso prišle poslušat predavanja, temveč razbijati. In res so te klerikalne ženske začele takoj ob začetku vpiti in razsajati, kot bi bile obsedene. Oni, ki so prišli na predavanje radi predavanja, s tem, seveda, niso bili zadovoljni in so zahtevali, da se razgrajajoče ženske odstranijo in ker one niso hotele ubogati, so jih gasilci spodili z mrzlimi curki vode iz brizgalnih cevi. Ker se je zbralo tudi zunaj, pred «Mestnim domom» dosti klerikalnega ženstva, ki je začelo obmetavati s kamenjem okna dvorane, v kateri se je vršilo predavanje, so nastopili gasilci tudi zunaj in trg je bil kmalu prazen, predavanje se je pa potem nemoteno nadaljevalo in končalo.
*	Kaki so! V Lichtenturničnem klerikalnem šolskem zavodu v Ljubljani je čital katehet mesto pridige protest škofov proti sokolski naredbi ministra prosvete. Tega kateheta, ki nastopa tako drzno proti ministru prosvete, bi trebalo naučiti malo discipline. V tem klerikalnem zavodu so zagrozili gojenkam, ki so članice Sokola, da jih bodo izključili iz šole! Bilo bi res potrebno in koristno zapreti vse te zasebne klerikalne šolske zavode, ki služijo mesto vzgoji mladine samo klerikalizmu. Ako se pa teh zavodov že ne zapre, naj se vsaj ukrene potrebno za zadostno nadzorstvo.
*	Minister trgovine dr. Kukovec v Londonu in Parizu. V Londonu je otvorjena industrijska razstava, na katero je bil povabljen tudi naš minister trgovine, dr. Kukovec, ki je v ponedeljek tudi odpotoval. Obenem je povabila francoska vlada dr. Ku-kovca, da bi pri tej priliki posetil tudi v Parizu francoskega ministra trgovine in minister dr. Kukovec je to obljubil. Tudi župana velikih angleških industrijskih središč Glas-
gowa in Manchestra sta povabila našega ministra trgovine, da bi si ogledal tamošnje velike tovarniške naprave. Radi pomanjkanja časa po-seti dr. Kukovec samo Glasgow.
*	Proti HabsburžaHfcim. Madžarji bi na vsak način radi poklicali na madžarski prestol poprejšnjega svojega kralja Habsburžana, ker upajo, da se z njegovo pomočjo Madžarska razšfri in poveča. Madžarji so dovolj neumni, da verujejo v ono, kar je nemogoče: da bi namreč Madžarska postala privlačna moč za narode, ki so se od Madžarske osvobodili, ko bi ls vladal na Madžarskem zopet kak Habsburžan, pri tem pa niti ne pomišljajo na to, da so ravno radi Habsburžanov bežali ne-nemški in nemadžarski narodi od Avstrije in Madžarske. Sicer pa nasprotujejo povratku Habsburžanov na avstrijski ali madžarski prestol zavezniške velike sile. Te dni so di-plomatični zastopniki Anglije, Francije in Italije izročili madžarskemu ministrskemu predsedniku noto, v kateri odločno izjavljajo, da so Habsburžani zakrivili vojno in da niti govora ne more biti o temu, da bi se oni vrnili na prestol. Morda bodo sedaj Madžarji vendar uvideli, da je najbolje tudi za njih, ako se odpovedo Karlu, ki so se mu vsi drugi tako radi odpovedali.
*	Ne potujte v Ameriko! Ameriški jugoslovanski list «Jugoslovanska država» priobčuje članek: «Ne potujte v Ameriko», v katerem opisuje razmere v Ameriki tako, kakršne so one v resnici. Naši ljudje silijo v Ameriko, ker jih zapeljuje visoka vrednost dolarja, ne pomislijo pa na to, da se mora dati tam za par čevljev 5—6 dolarjev, kar pomeni toliko, kot 600—700 naših kron, torej ravno toliko, kot pri nas, nihče pa naj ne misli, da bo zaslužil v Ameriki toliko dolarjev, kolikor kron zasluži v domovini! Sicer je pa sedaj sploh težko dobiti delo v Ameriki, kjer je na stotisoče brezposelnih med onimi, ki so že dolgo v Ameriki in v takih razmerah novinec niti misliti ne more na to, da bi dobil delo. Ameriška industrija preživlja težko krizo kot v Evropi, posledice vojne se čutijo tam kot pri nas. V sedanjih razmerah je Amerika vse prej kot obljubljena dežela in vsak bo ložje in boljše izhajal v domovini, kakor ako se poda na daljno pot preko oceana. Pripominjamo, da se žeii vrniti iz Amerike dva in pol milijona izseljencev, pa to ne gre tako hitro, Ker je premalo ladij in pa tudi zato, ker mnogi nimajo dovolj denarja za voznino v domovino!
8 NASTOP REKRUTOV V JUGOSLAVIJI. Nastop vojaške službe za nove rekrute v naši državi je v glavnem izvršen in je dal jako dobre rezultate. Naj raz vesel i i ve j ši so rezultati v Macedoniji in Stari Srbiji, kjer so se odzvali rekruti skoro polnoštevii-no, a vsi izostanki so opravičeni. Tudi v Srbiji je odziv i-ekrutov polno-stevilen. Kar se tiče rekrutaciie to-stran Save in Donave, odziv ni bil sicer popoln, ali vendar mnogo no-vol]nejši nego pri zadnji rekrutaciji.
*	RUSKI BEGUNCI V JUGOSLAVIJI. Ruski poslanik v Beogradu je poslal predsedniku konstituante pismo, v katerem v imenu ruskega naroda častita povodom ujedinjenja kraljevine SHS. Konstituanta pripravlja sedaj ustavo za novo državo. Usoda jugos'^'~nskih bratov je Ruse zanimala in ko bo ruska zemlja zopet osvobojena, ostane vedno zvesta svojim bratom. Nikdar ne bo Rusija pozabila, kaj ji je Srbija dala v težkih dnevih.
4 VLOMI V LJUBLJANSKE PRODAJALNE PRI BELEM DNEVU. Zadnje dni so v Ljubljani vlomilci pridno na poslu ter obračajo posebno pozornost prodajalnam med
opoldanskim odmorom. V ponedeljek je bilo tako pri belem dnevu vlomljeno z dobrim vlomilskim orodjem v prodajalno trgovca Ivana Seu-nija na Marijinem trgu. Iz blagajne je vlomilec odnesel nad 2000 Kron gotovine. V torek dne 15. t. m., tudi med opoldanskim odmorbm, je bil izvršen vlom v Rasbergerjevo prodajalno gramofonov v Sodni ulici. Vlomilec je odnesel iz blagajne 20.000 kron denarja.
' * ZA VARSTVO REDKIH PTIC, HROSCEV, METULJEV, CVETLIC IN SPILJSKIH KRASOT. Deželna vlada je sklenila naredbo v varstvo redkih živali in cvetlic ter kapnikov v podzemeljskih jamah. Naredba našteva imenoma vsa bitja in stvari, ki se ne smejo pokončevati. Zlasti je tudi prepovedano vsako trgovsko izkoriščanje planinske flore. Za krivce, ki bi se ne držali po določbah te naredbe, je določena kazen od 20 do 4000 kron, ki jo izreče okrajno glavarstvo na korist ubožnega zaklada občine, kjer sc je prestopek izvršil. Naredba, ki se bo predložila še v-odobrenje ministrstvu prosvete in ministrstvu za šume in rude, se razglasi z ozirom na nujnost varstva važnih znanstvenih in kulturnih vrednot takoj in stopi v veljavo z razglasitvijo v Uradnem listu.
*	NEZNOSNI ITALIJANI. Kakor je znano, so poslali Italijani in italijanaši, ki ostanejo v Jugoslaviji, posebne delegate v Rim, kjer so jim baje obljubili, da jih bodo energično ščitili. Na otoku Lastovo, ki pripade ItaMji, so pa karabinerji odpeljali dva mlada fanta uklenjena v Zader k vojaškemu sodišču zato, ker sta prepevala hrvatske pesmi.
*	CIGANSKI POGREB. V Sarajevu je umrl te dni stari ciganski gu-slač Jovan Todorovič. Njegov pogreb je bila za Sarajevo posebna »atrakcija«. Pri pogrebu je sviralo osem ciganskih godb razne pogrebne koračnice. Na grobu pa so mu za slovo odsvirali njegovo najljubšo pesem. —
*	V ZAPORIH OKR. SODIŠČA V SEVNICI se nahaja 241etni mladenič, ki pravi, da se piše Janko Kovač, rodom iz Št. Petra pri Gorici. Izdajal se je tudi za Franceta Oblak, trgovčevega sina iz Beograda, pa tudi za Vojeslava Djordjeviča. Isti je srednje velike postave, gibkega života, podolgastega obraza, rjavih oči in kostanjevih las. Razpolagal je z večjo množino denarja, končno pa le ostal dol žan v gostilni, vsled česar ni izključeno, da je drugod na isti način izvabljal denarne zneske. Pri sebi je imel neko objavo ministrstva ;vojne in mornarnice, glasečo se na ime Franca Oblaka, ki je ali ukradena ali potvorjena. Vsako obvestilo, ki bi moglo služiti za eventualno agnosciranje, se prosi na naslov Okrajno sodišče v Sevnici.
*	SESTAVA KONSTITUANTE. Sekretariat konstituante objavlja sledeče podatke o številu poslancev in njihovem poklicu. Konstituanta šteje: 98 radikalcev, 94 demokratov, 59 komunistov, 49 radičev-cev, 39 zemljoradnikov, 27 klerikalcev, 24 muslimanov, 11 članov Narodnega kluba, 10 socialistov, 3 republikance in 5 neopredeljenih. Po poklicu je 193 uradnikov, 94 zemljoradnikov, 50 odvetnikov, 27 no vinarjev, 20 trgovcev, 20 obrtnikov, 14 zdravnikov in 1 lekarnar.
*	EKSPLOZIJA V PLAVEH. V Plaveh na Goriškem se nahaja blizu kolodvora cela zaloga municije, ki so jo nabrali po vojni. Neki vojak je imel z municijo opraviti. Nepričakovano je eksplodirala granata in vojaka grozno razmesarila. Bil je takoj mrtev. Vnela in z velikim pokom razletela se je še cela vrsta granat. Tudi železniška proga je bila vsled eksplozije pretrgana.
*	PODOFICIRSKE ŠOLE VOJNE MOR-NARNICI. Naša vojna mornarnica sprejme letos v novoosnovane podoficirske šole večje število gojencev in sicer v strojniško, oziroma elektriško šolo 70, v pod-oficirsko šolo v ožjem pomenu besede, "oziroma telegrafsko šolo pa 250 gojencev. Absolventom strojniške šole se nudi možnost, da dosežejo ukazni čin tehniškega upravitelja (mornariško-tehniškega uradnika), absolventi podoficirske šole pa bodo mogli postati strokovni oficirji.
Prošnje za sprejem v strojniško šolo je doposlati najkesneje do 15. marca ko mandi strojarske škole, prošnje za spre jem v podoficirsko šolo pa do 30. marca vojnemu ministrstvu, oddelenje za mor narico. Prvoomenjena šola bo trajala 12, druga 24 mesecev. Natančnejša pojasnila glede sprejema gojencev daje v Ljubljani Evidenčni in informativni urad za mornamico (Trg Tabor št. 1), v Celju in Mariboru pa tamkajšnja pukovska okružna komanda.
*	PAZITE SE DEZERTERJEV! Pred-sedništvo deželne vlade za Slovenijo je dne 12. t. m. izdalo pod št. 229 nastopni razglas: Vedno češče se pojavljajo primeri vojaških beguncev na Slovenskem. Po neodgovornih hujskačih zapeljani vojaki pobegnejo iz vojaške službe in se mnogokrat vrnejo domov nevede, kakšne težke posledice provzročajo za sebe in svojce, če jih ti skrivajo pri sebi. Ako jih zasači vojaška ali civilna oblast, se kaz nujejo po vojaškem kazenskem zakoniku z večletno ječo. Pa tudi tisti, ki vojakom nalašč pomagajo pri begu, se po § 97. srbskega kriminalnega zakonika, ki velja sedaj tudi za Slovenijo, kaznujejo z ječo do treh let. Zato resno svarim vse prebivalstvo, naj vojaškim beguncem ne dajo potuhe s tem, da jih skriva« Posebno velja to o rodbinskih članih. Po členu 12.. odstavek 3. zakona o ustroju vojske, ki velja od 19. avgusta 1919. tudi za Slovenijo, je hišni ^gospodar dolžan prijaviti vsakega vojaškega begunca županstvu, ki pa mora o tem takoj obvestiti njegovo poveljstvo. Ce hišni gospodar tega ne stori tekom 24 ur, ali če ga župan ne odvede na komando, se kaznujejo vsi, če kazensko sodišče ne poseže vmes, z globo od 50 .do 300 dinarjev, odnosno z zapo rom od 10 do 30 dni. Kazen se takoj izvrši. Dolžnost vsakega državljana, ki je sposoben za vojaški službo, je, da to vojno službo pošteno odsluži in s tem pomaga svoji domovini. Ako imajo vojaki pritožbe radi nepravilnega postopanja z njimi, naj jih javijo svojim predstojnikom, ki jih bodo gotovo vpoštevali, če so u-pravičene, sicer pa se je treba v vojaški službi premagovati in se podvreči strogi disciplini. Pričakujem od treznosti in uvidevnosti ljudstva, da vpošteva vsa ta dejstva in da že v kali zatre vse poizkuse, oslabiti vojaško moč riaše domovine.
*	KOD SO FALZIFIKATI 20DI-NARSKIH NOVČANIC RAZŠIRJENI? Razni špekulantje, ki bivajo na Dunaju in inozemstvu in imajo vodilne vloge pri naših podjetjih, so donašali v Jugoslavijo falzifikate 20-dinarskih novčanic in jih razpečavali med delavstvo industrijskih krajev. Tako je bilo zelo mnogo falzifika-tov pri nekem tovarniškem podjetju v bližini Ljubljane, Tovarna je bila pozneje, ko so doznah za te ponarejene novčanice, moralno prisiljena, da je delavcem izmenjala vse te novčanice, s katerimi jim je bila preje plačala tedensko mezdo.
*	NEPOŠTEN CARINSKI URADNIK. Kakor ie dognala pre-iskava. ie mariborski carinski uradnik Nepomucki. ki ie dvakrat fingira! roparski napad na svojo osebo in se pri drugi priliki sam obstrelil s samokresom, oškodoval državo in stranke za znatno vsoto denarja. Tako ni vknjiževal srlob in manipuliral tudi z zaplenjenim blagom. Izmaninuliral ie tudi precejšnje vsote trošarine, tako da znaša skupna poneveriena vsota par stotisoc kron. Izročen bo takoj. ko okreva državnemu oravd-ništvn.
*	Potovanje na planete. Andre Mas je razposlal sledeče objave: Da moremo zapustiti našo zemljo, je potrebno, da v prvem momentu nagega odhoda imamo brzino najmanj 11.309 m na sekundo. To brzino hoče g.. Mas doseči s teleskopskim projektilom t. j.s celo vrsto nabojev, od katerih se nahaja eden v drugem. Sam projektil (kabina za potnika) bo obdan s plaščem, v katerem bo dovolj strelnega materiala; ta plašč se bo nahajal v drugem zopet z eksplozivnim materialom, ta v tretjem itd. Na ta način bo cel projektil sestavljen kot poedini deli tele-
skopa (daljnogleda) in zato se iuie-. nuje teleskopski projektil. Ko se bo vršila eksplozija strelnega materiala v enem plašču, tako da bo dala začetno brzino od 300 ra na sekjndo, računa g. Mas, da bi vsaka sledeča eksplozija dodala nadaljnjih 300 m na sekundo začetne brzine in tako bi s 40 plašči dobili začetno brzino od 12.000 m na sekundo, torej do-voljno, da se obvlada sila težt. Mas se hoče tu poslužiti principa, na katerem je bil zgrajen poznani daleko-sežni top, s katerim so Nemci za ča vojne obstreljevali Pariz. Onemu torej, ki se mu ne dopade na tej zemlji, bi mogel g. Mas odpomoči in ga prepeljati za nekoliko deset milijonov frankov na katerikoli planet našega solnčnega sestava.
*	Statistika zločinov v Ameriki. Po statistiki, ki jo je izdal dr. Heindl v «Arhivu za kriminalogijo», je izvršenih leta 1920. v Severni Ameriki 50 umorov z linčanjem. Kar se tiče umorov, je Chicago na prvem mestu. V tem mestu je bilo v času cd 1. 1914. do 1918. izvršenih več umorov, kot v istem času v celi Angliji. V teh petih letih je bilo izvršenih na Angleškem 420 umorov, od čegar odpade na sam London 88, a v Chicagi 455.
*	Ogromna zvezda. S i ^m ," jo najnovejših teleskopov na Mont Wil-sonu v Ameriki je začel Michelson meriti dimenzije zvezd. Meril je zvezdo Alfa v Orionu, ki se imenuje tudi Beteigeuze. Svetloba od te zvezde potrebuje do nas 150 let, medtem ko naredi 300 tisoč kilometrov na sekundo. Michelson je našel, da ima ta zvezda premer, ki je 300krat večja od onega od solnca, t. j. od 418 mil. kilometrov. Če bi prišlo središče te zvezde na ono mesto,, kjer se nahaja solnce, bi izpolnila svetlobna ploha celo nebo, tako kot zlata kupola, na ta način, da bi v nji izginila zemlja, ker smo od solnca oddaljeni samo 150 milijonov kilometrov. Poleg te zvezde izgleda naše veličastno solnce kot smešno zrno jantarja. Kako izgleda vse ono, kar kroži okrog tega zrna, ni potrebno, da ogovorimo.
*	Telefon brez žice in brez slašal. Urad saveza naroda v Ženevi objavlja interesantne poskuse s telefonom brez žic. V dvorani je postavljen novo konstruirani aparat, ki tako pojača električne valove, da so mogli no/inaij', ki so bili zbrani v dvorani, jasno slišati razgovor med Lordom Burnkamom in Lordom Rid-delom v Londonu, a tako, da jim ni bilo treba uporabljati slušala. Nadalje so čuli jasno gramofon, ki je v Londonu igral švicarsko, belgijsko in francosko himno. Na koncu so slišali govor, ki ga je izumitelj brezžičnega telefona, Graham BeU, iz Londona naslovil na nje.
— Statistika skandinavske literature. Največji založniški zavod Danske, Cyldendal, je izdal statistiko o . prodaji knjig, katere je izdal. O najbolj znanih norveških pisateljev so tiskana razna Bjornsonova dela v 3 milijonih eksemplarov, Ibsenova v 2 in četrt milijonih, Lie-nova v 2 in četrt milijonih in Kielland-ova v 1 in tri četrtine milijonih. Momentano je Hamsun najrazširjenefši norveški književnik in njegova dela so tiskana v 578.000 eksemplarih. Od danskih pesnikov je na prvem mestu Drachmann z 685.000 eksemplarov, potem Georg Brandes z 541.000, Henrik Pontoppidan z 313.000, Ivan Jensen z 166.000 in S. P. Jacobsen z 157.000 eksemplarov. Od ostalih književnikov, kojih knjige so tiskane v več kot 100.000 eksemplarih, se imenujejo Danci Bang, Heuron Wied, od Norvežanov Egge, Švedinja La-, gerloff in Izlandec Gunnarson.
Poslušajte, o kristjani, za zabavo in za smeh, kaj zgodilo se v Ljubljani je v preteklih, zadnjih dneh.
Ko predpust veseli mine in začne se sveti post, vsak si zdravi bolečine ples se jenja in norost.
In tako kot po navadi letos bilo je pri nas, in po zadnji maškeradi se začel je postni čas.
Prazna bila so plesišča, — cerkve so polnile se, konec petja, plesa, vrišča, ceste so umirile se.
Ker Ljubljana je pobožna y in če je predpustom ples, vendar je Bogu podložna, da ne izgubi nebes.
Že Prešeren nam sporoča in to važno je za nas, da pohvalil sam Bog oča je Ljubljančane svoj čas.
Čas sicer se izpreminja, spremeni se marsikaj, vendar nidar ne izginja skrb za naš nebeški raj.
In zato je čast Ljubljane, da se varje verskih zmot, da pri starem vse ostane, kjer drži v nebesa pot.
In zato za vse pregrehe ki pred pustom se store v cerkve božje si utehe iščejo Ljubljančanje.
Ker pa mladi svet pokore skoraj nič več ne pozna, in ker v teh stvareh nazore skoraj že drugačne ima.
tercijalke tem zvesteje starih se drže navad, dan za dnevom vsaka greje klop cerkveno spred in zad.
Vsak po svoje se zabava, vsak po svoje veseli, eden rad po plesih plava, drugi v cerkvi rad sedi.
Letos bil predpust je kratek
—	dasi bil je precej živ — in zato je za dodatek
ta dogodek zanimiv,
ki nam zopet jasno kaže, kot je pisal «Novi čas»,
—	ki sicer nikdar ne laže — da začel se bo pri nas,
če se ne poklerikali vsa Slovenija takoj — kar bi radi vsi izzvali namreč: naš kulturni boj.
V «Mestnem domu» je govoril neki bivši frančiškan, ki je to napako storil, da zapustil je svoj stan,
in sedaj po svoji volji .pridiguje naokrog, da ta cerkev ni najbolji, da ni papež več kot Bog.
«Kaj je treba, da latinski se po cerkvah govori, jezik naš naj materinski se Bogu na čast glasi.
	
	
nppKggiggjK	
	
v Ljubljani
ali strašen potop verske gorečnosti
Kaj je treba da kmetijo ima danes župnik vsak, zemljo kmetje naj dobijo, Jezus bil je siromak.
Kaj je treba, da nad nami vlada papež Italijan, narod naš naj se predrami, da bo prost in ne tlačan.
Cerkev narodno v državi naj se nam ustanovi da v tej cerkvi naši pravi bomo skupno združeni».
To učil je mož pobožni, in ker človek je pač mlad, rekel je, naj v cerkvi složni se odpravi celibat,
4 "	*
in da naj si vsaka fara sama voli župnika in če enega ne mara, naj izbere drugega.
Vsak duhovnik bodi vzgleden bodi dober kristijan, in naj bo v resnici vreden, da v duhovski spada stan. —
To so zvedeli v Ljubljani in zato «Večerni list», je poročal nam že lani, da se bliža antikrist.
Tercijalke so molile: «Bog nas vari vseh skušnjav, duše bodo pogubile se sred greha in zmešnjav».
Pridigar jim je govoril; «Zdaj je res nevaren čas, če se svet ne bo spokoril, prišla kazen bo nad nas.
Domoljuba, Bogoljuba nihče že ne bere več, prišla strašna bo poguba, če Bog dvignil bo svoj meč.
«Jutro», «Narod», «Domovina», trosijo med vas svoj strup že postali smo manjšina, nas loteva se obup:
Zdaj celo se nekaj čuje, da se bliža nek Hrvat novo vero oznanuje in bi vas premotil rad.
Zato pozor, dragi moji, vera je v nevarnosti, bijejo se težki boji, treba bo prevdarnosti.
Ako pride novo vero kdo med vas oznanjat, vi razbijte to namero, naj je Srb ali Hrvat.»
Vse ljubljanske so ženice bile zbegane zelo: Urške, Metke, Nežke, Mice, rekle so si: kaj bo to.
Da latinsko ne bi bralo v cerkvi več se zanaprej in da ne bi vse ostalo, kakor bilo je doslej,
da gospodje bi ženili se po volji — tega ne, da posestva bi zgubili — — res so bile zbegane...
In zato so skupaj zbrale se v junaško četo koj v «Mestni dom» so se podale na veliki verski boj.
Tam je bilo zborovanje, bilo mnogo je ljudi — ženske so planile nanje: Ta, ki tukaj govori,
je odpadnik, izdajalec, krivoverec, antikrist, ti grdoba, liberalec! Križajte ga! Antikrist!»
Radi tega po dvorani je nastal ropot, polom da kaj takega v Ljubljani ni še videl «Mestni dom».
Kakor žabe zaregljale so vse ženske na en glas: «Križaj, križaj ga» kričale so, «ta vera tvoja ni za nas.»
Tu študentje klerikalni so prijeli vsak svoj kol, po dvorani zborovalni letel je za stolom stol.
Šum in hrum je vedno večji vmes pretep se je začel, verski plamen pregoreči je ves «Mestni dom» objel.
Celo Gašperček v omari se je bal za svoj lokal rekel je: »Bog nas obvari, kaj pomeni ta škandal.*
Tu so se odprle dveri vodni curek brizgne v strop, in na to lepo pomeri — na kričeči babji trop...
Tu nastal je po dvorani, krik in vik in kreg in beg, pregoreči so kristjani zdaj bežali vse povprek.
Tu si videl zdaj prizore, ki jih svet še videl ni: vsak se skriva, kamor more, voda brizga v vse strani.
Ženske krila obrnile so nad glavo naokrog vendar so se premočile vse od glave pa do nog.
Mokra bila je armada, jezna in razjarjena, vendar rada in nerada iz bojišča je odšla.
Zunaj zopet je obstala in se ustavila za hip, v okna s kamni je streljala in razbila nekaj šip.
Tu gasilce so z brizgalno na pomoč poklicali, da armado klerikalno dobro so pošpricali.
Sredi zimskega vremena to sicer prijetno ni, a kjer je preveč plamena, treba je, da se gasi.
Tako se je dokončala ta dogodba za predpust, in se pripovedovala je naprej od ust do ust.
In tako potomcem pravil, bo ljubljanski naš kronist, kako prvič se pojavil, je v Ljubljani antikrist.
Razno.
X Statistika generalnih štrajkov. V Londonu je objavljena statistika generalnih štrajkov na svetu v prvi polovici preteklega leta. Izneseno je tudi, koliko delavnih dni je zaradi teh štrajkov odpadlo. Evo te statistike: Nemčija: štrajkalo je 1,866.358, izgubljenih delavnih dni: 18,201.660; Italija: 1,781.230 — 21,650.200; Francija: 1,186.670 — 6,925.900; Zedinjene države: 958.700 — 11 milijonov 287.400; Španija: 724.700 — 11,630.100; Avstralija: 303.400 — 7,602.000; Švedska: 180.070 — 4 milijone 779.170; Belgija: 176.940 — 2,096.440; Avstrija: 97.540 — 902 tisoč 900. V vsem je izgubljenih več kot 100 milijonov delavnih dni, a bilo je okrog 9 milijonov nezaposlenih. Največ štrajkov je bilo v rudnikih, v metalurški industriji, agrikulturi in v ladjedelnicah.
X Angleške pomorske izgube v vojni. Na podlagi objave angleškega trgovinskega urada znaša število v vojni izgubljenih ladij 4694 s skupno 9,412.275 registrskimi tonami. Pri teh izgubah je prišlo 40.860 ljudi ob življenje.
X Pozabljivi ženini. Pasteur, slavni francoski učenjak se je popolnoma posvetil znanstvenemu raziskovanju. Na dan svoje svatbe se je tako zatopil v nek problem, da je popolnoma pozabil na svoje ženitovanje in nevesta je morala celo uro čakat pred oltarjem, dokler niso končno našli pozabljivega ženina zaposlenega v univerzitetskem laboratoriju. Edisonov slučaj je obče že poznan. On se je takoj po svatbi odpravil v svoj laboratorij in je ostal tam dva dni, medtem, ko je popolnoma pozabil, da se je sploh oženil. Mojster v pozabljivosti je bil Anglež George Har-west. On je na svoj poročni dan zjutraj odšel peči ribe in v tem poslu je ostal ves dan, medtem, ko je pozabil na svojo zaročenko, hčerko škofa Comptona v Londonu, ki je zastonj čakala nanj. Ona je bila globoko užaljena in zaroka je bila ovr-žena. Ko je drugič naprosil neko de-vojko in se hotel poročit, se mu je zgodilo isto. Potem pa je definitivno opustil idejo oženiti se.
X Šestnajstletna soproga. Gotovo je najmlajši poročni par v Evropi Viktor Bouhe, star 16 let in njegova žena, ki je za dva meseca od njega starejša. Poroka se je vršila v Mar-silji na Francoskem in je bilo za to potrebno posebno dovoljenje od predsednika republike.
X Likvidacija Wranglove armade. Po evakuaciji Krima je francoska vlada sklenila, da likvidira Wranglovo armado, ki je štela 70.000 vojakov ter bila koncentrirana v bližini Carigrada. Francija se je baje prepričala, da se borba proti boljševikom ne more več voditi s pomočjo regularnih čet, ker so ruski patrijotični elementi izgubili zadnje svoje oporišče. Treba je torej čim prej nekdanje borce Wranglove armade osvoboditi življenja po taboriščih in jih privesti zopet k delu. Večje število vojakov, ki so želeli ostati pod orožjem, je že sprejetih v legijo tujcev ter odposlanih v Alžir. Sedem tisoč vojakov, ki se žele brezpogojno vrniti v Rusijo,
se polagoma odpošlje domov. Dvaj-settisoč Wranglovih vojakov pa je sprejelo poziv braziljske vlade in odidejo v kratkem v južno Ameriko, kjer se posvetijo kmetijskemu delu. Upati je, da velik del onih, ki so še ostali, najde zavetišče v angleških kolonijah. Od Wranglove armade ne ostane torej ničesar druzega, nego spomin na junaške čine in veličasten odpor, s katerim je odbijala ljute napade rdeče armade.
X Agrarna reforma v Rumuniji. Bukarešta, 10 februarja. Vlada je predložila parlamentu projekt agrarne reforme, ki je deloma že izvršen na podlagi dekreta od 1. 1918. Novi projekt zahteva ekspropriacijo vseh državnih poljskih posestev, vseh posestev krone in veleposestev. Od privatnih veleposestev je do sedaj razlaščenih en milijon in pol hektarov, med tem ko ostane za razlastitev še 450.000 hektarov. Razlaščenim lastnikom plača država v letnih obrokih, a kmetje, ki dobijo zemljo, plačajo državi za zemljo v teku 20 let. Največje posestvo more znašati 300 hektarov. Do sedaj je bilo v Rumuniji 47 veleposestev, medtem, ko jih bo od te razlastitve ostalo samo še 8.
X Nezakonski sin Frana Ferdinanda. Pred dunajskim sodiščem se je vršila te dni razprava, v kateri toži nezakonski sin pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda njegove ostale, odnosno njegove naslednike Zofijo, Maksa in Ernesta Hohenberga. Ta nezakonski sin zahteva dva milijona kron od zapuščine svojega očeta. On pravi, da je Fran Ferdinand ustavil leta 1889. na ulici v Pragi njegovo mater in uspelo mu je, pregovoriti jo. Njegova mati je bila takrat 16 let stara, rodom iz ugledne meščanske hiše. Do tedaj je prejela ona vsega skupaj 5000 goldinarjev za sebe in 41.000 kron za dete. Nadalje pravi tožitelj, da je bil leta 1918., ko je demobiliziral, brez obleke in brez vsega in da je prejel 50.000 kron, medtem, ko je moral podpisati izjavo, da se odreka za v bodoče vsakih zahtev. On pravi, da ima kot sin prestolonaslednika pravico na zapuščino svojega pokojnega očeta. V aktih tega procesa se nahajajo tudi pisma, ki jih je tožitelj pisal cesarju Karlu, v katerih ga je prosil, da mu kot šef Habsburške rodovine pripomore do njegove pravice.
X Novi simplonski predor dokončan. Novi simplonski predor bo predan poleti prometu. Novi predor se je pričel zidati skupno s prvim, da se je z dovodom zraka olajšalo delo. Toda sedaj se je iz pomožnega predora napravil za promet sposoben predor Napravo prvega predora so zadržavale različne ovire. Tako se je došlo do vročih vrelcev, katerih se ni pričakovalo in ki so silno zavlačevali delo. Na kraju, ki je oddaljen komaj 4 km od italijanske strani, je bil pritisk skal tako velik, da se je rabilo za prevrtanje 50 m predora celih 18 mesecev, kar je zvezano s 3 milijoni mark stroškov. Dela na novem predoru so se pričela že leta 1912. Novi predor je ravno tako dolg in visok kot stari. Stroški za napravo novega predora se cenijo na 27 milijonov mark.
* Davek na veselice v Italiji. «Edi-nost» objavlja dopis iz Gorice, kjer tožijo nad velikim davkom na veselice. Ta znaša namreč 40 odstotkov od prodanih vstopnic. Toda pomniti je treba, da razumeva naredba pod veselicami tudi kulturne prireditve, ki so velikega izobraževalnega pomena. Dopisnik pravi: Uvideti bo treba, da so pri nas popolnoma drugačne razmere, kot v drugih laških pokrajinah, kjer ne poznajo prireditev, na katerih bi igrali in peli va-ščani sami, ampak povabijo koga, da jim na kratko to opravi, glavno pa je ples in zabava ter zaključuje: kdor bo hotel živeti z našim ljudstvom ali celo vladati nad njim, bo moral spoznati tudi to in delati ž njim tako, da bo vpošteval njegove težnje in njegove žrtve za dobro stvar ter ločil črno od belega, ples od koncerta.
X Ameriški kralji. Iz ankete, ki jo je izvedel neki ameriški list, je razvidno, da kontrolira vse imetje Zedinjenih držav 50 družin z družino Johna Rockefellerja na čelu. Vsaka od teh družin ima več kot 100 milijonov dolarjev. Imetje Johna Rockefellerja presega tri bilijone dolarjev. 60 % celokupne produkcije tobaka zavisi od desetorice teh družin. 12 od njih imajo v svojih rokah trg petroleja, a isto je z jeklom, žitom itd.
Ženski kotiček.
Malorusko ženstvo. Na cvetno nedeljo leta 1908. je ustrelil maloruski dijak Miroslav Sičinski gališkega namestnika, grofa Potockega, da je bil v kratkem času mrtev. — Pri tej priliki se je razkrilo tudi življenje in delovanje maloruske žene. Doslej je bilo malo znano o tej ženi. Politični umor nam je pokazal tiho, komaj opažano Malorusinjo. Mati morilca je iznenadila in ganila ves svet. Izjavila je, da je vedela za sinov atentat in soglašala ž njim.
«Naš narod toliko trpi — moral se je maščevati», je dejala ta mati. In mirno se je dala zapreti. Ljudje so mislili, da najdejo starko, ki bo jokala in tarnala nad nesrečno usodo svojega sina. Našli pa so Špar-tanko, ženo, ki je rekla čisto mirno:
«Narod trpi — to je bila osveta!»
Tudi Sičinskega sestra, soproga državnega poslanca Levickega, je dejala popolnoma mirno:
«To je bila posledica njegovega prepričanja. Takrat, ko je prišel minister Korber v Lvov, so mu izročili Malorusi spomenico, ki so v njej izrekli svoje želje. Korber je odgovoril, da se posvetuje glede tega s cesarskim namestnikom Potockim. To je Maloruse globoko užalilo, Potočki je bil namreč hud sovražnik Ma-lorusov. Ta odgovor Korberjev je bil povod velikih demonstracij, ki sva se jih udeležila tudi midva z bratom Miroslavom ter sva bila tudi zaradi tega zaprta. Ko se sedaj spominjam preteklosti, mi je vse jasno Gotovo je, da je moj brat delal premišljeno, kakor mož, ki ve, kaj hoče in zakaj dela tako. Ponosna sem na takega brata.»
Tako je govorila sestra človeka, ki mu plove nad glavo strašna, morda
smrtna kazen. Dalje je govorila novinarjem o maloruski ženi sploh:
«Maloruske žene», — je dejala, «se mnogo bavijo s politiko. Na čelu so jim ljudske učiteljice, ki skrbe za to, da se narod politično izobrazi. V vaseh ve vsaka kmetica natančno za politični položaj svoje domovine Priproste kmetske žene in delavke so članice raznih društev, katerih namen je, razkrivati ljudstvu politične razmere, kakršne so. Od 18. leta se bavijo vse ženske s politiko. Pridno prihajajo k sestankom, kjer se vrše predavanja in resni politični razgovori. Malorusinja je v svojem zakonu popolnoma enakopravna z možem. V vaseh, kjer sploh ni učiteljev, nego le učiteljice, so te učiteljice središče politične agitacije. Ko sem hotela nekoč pridobiti nekega volil-ca za gotovega kandidata, je odgovoril: «Posvetovati se moram prej z našo učiteljico. Malorusinje se udeležujejo mnogoštevilno političnih demonstracij in agitacij, mnogo učiteljic je izgubilo zaradi tega svojo službo.*
To je dokaz, kako ljubijo maloruske žene svojo domovino in se zanjo žrtvujejo.
Ocvrti krompirjevi cmoki. Olupi nekaj sirovih krompirjev, operi jih, nastrgaj na strgalniku in jih v čisti krpi iztisni. Potem nalij nanje skodelico vrelega mleka, prideni tri rumenjake, nekoliko kisle smetane in pol žlice moke. Ko je vse to dobro premešano, prideni še trd sneg treh beljakov in zmešaj to narahlo. Med tem razbeli masti ali masla, zajemaj z žlico pripravljeno krompirjevo testo in ga devlji v razbeljeno mast. Cmoke, ki naj bodo približno 8 cm dolgi in 1 cm široki, ocvri lepo rumeno in daj gorke na mizo.
Imate bolečine? V obrazu? V vsem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Čudili se boste! 6 dvojtiatih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina po-sebe.
Ali trpite na počasni prebavi.' Na slabem apetitu ? Zaprtju ? Proti tem« pomagajo prave Fellerjeve Elza-kroglice! 6 škatlic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura steklenica 20 K. Omot in poštnina posebe, a najceneje. Eugen V. Feller, S tubi ca donja, Elsa-trg št. 360, Hrvatska.	A.
državna uslužbenca
želita ko espondirati z mladima, inte igent,-nima deojkama Pod šifro <r'.elena pomlad.«
V najem uzomem
malo hišo v bližini mesta s srednjo šolo, pripravno za upokojenca s 3 otroki. Eventualno se kupi. Ponudbe na A. Pahar, Trbovlje 2.
Varčna gospodinja rabi ediuole
GAZELA MILO
ki je najboljše in najcenejše
i«lni*k> glavnic«!
< 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rmtrvei okrog
K 10,000.000
Centrala: Trst.
Podružnica: PeoQra<S, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, KSetfcovifc, Opatija, Split, Sarajavo, Šibenlk, Zader, EkspozituraKranJ;
S.*>re{em». V|».f oa knjitire. V|tlRe ms tekoč) ife širu-rsruk proti oa)'iKoduej*emu obrentovanju. — ffcsntni davek plače hauka i« svojega
Kupuj« Iri prodati* • I levi/.«, ralnte, vrednostne papirje itd.
Eskonllrai Menice, ileviae, vrednostne papirje itd. Ixda|a: Čeke uakatnice in akreditive na vsa tu- ie
inozemBka mesta Os]* predujme 9 na vrednostne papirje id na blago, ieieč* » javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod na jUKOlilieiSlini oogoji.
?revz«mai Borzna naročila in jih isvrtuje naj
lirulautueje,	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon «t. 2S7.
Odgovorni urednik Luka Sila.
Izdaja Konzorcij Domovine.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.