Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1.— Leto XXII. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1939 ~ • št. 35. Izhaja vsak četrtek Upravnlàtvo »Domovine v LJubljani — Knafljeva ulica 6 EJredniStvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/11-telefon 3122 do »126 Naročnina la tuzemstvo; četrtletno 9 din. polletno 18 din, celoletno 36 din: za Inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din. polletno 24 din. celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolar. Račun postne hranilnice, podružnice » Ljubljani It 10.711. Gasilski kongres v Ljubljani je trajal tri dni Obiskali so ga tudi člani vlade in zastopniki štirih tujih držav Kongres je dal nove pobude za človekoljubno delo varovalsev naših domov Ljubljana je bila tri dni, to je od nedelje do Velikega Šmarna v znamenju velikega gasilskega zbora Okoli 83.000 gasilcev imamo v vsej državi in gasilski odposlanci iz vseh krajev države so zastopali to veliko vojsko, ki prostovoljno opravlja svoje človekoljubno delo Ze prvi dan drugega jugoslovenskega gasilskega kongresa (zbora) je privabil v Ljubljano velike množice. Dopoldne je bila v cerkvi sv. Florijana maša zadušnica in nato po-klonitev spominu rajnih gasilcev na pokopališču. Najprej so se ustavili pred velikim križem sredi pokopališča, kjer so pevci gasilci zapeli žalostinko, nato pa je imel drugi pod-starešina Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije g. Stevo Markovic kratek spominski govor, v katerem se je spominjal vseh onih borcev za gasilstvo, ki so se že poslovili od življenja. Z enominutnim molkom so počastili vsi navzočni njihov spomin, nato pa so zastopnik: mestne občine položili pred križ venec Krasne vence so prinesli našim pokojnim gasilcem tudi tuji zastopniki. Odtod je krenil sprevod še h grobovoma dveh največjih slovenskih gasilcev, h grobu ustanovitelja bivše Jugoslovenske zveze Frana Barleta in starešine te zvt^ Josina Turka. Na oba gro-b a su bili položeni krasni venci, Ijublian-ska prostovoljska četa pa je postavila častno stražo gasilcev 7 baklami Vrlin in plodnega dela obeh nnkom^^v se je v toHih besedah spomnil podstarešina zajednicc g. Gologranc iz Celja Ljubljanska prftstovnlma četa je položila vence tudi na grob dveh žrtev gasilstva. Levca in Zargiia. ki sta nostala žrtvi ob pfiliki eksploziie nafte na ljublianski postaji V realni gimnaziji v Vegovi ulici je bila dopoldne odprta tudi gasilska razstava To je bila tretja gasilska razstava v Jugoslaviji in je predstavljala vse dosedanie napore in delo naših gasilcev, ki je tem večje in težavnejše ker imajo gasilci le malo denarja na razpolago. Razstavo je odprl minister za telesno vzgojo g. Cejovič ob prisotnosti konieniškega podpolkovnika g. Garbatovskega kot zastopnika pokrovitelja gasilcev Nj Vis. kraljeviča Tomislava in drugih zastopnikov javnega življenja, med niimi gasilskih zvez iz Pariza, Anglije, Nemčije Italije in Madžarske. Na stadionu so se dopoldne vršile tekme posameznikov. Vodil jih je g Jože Rupnik, starešina gasilske župe za Ljubljano-okolico. Tekme so sestajale iz 40.0 m dolge poti, ki jo je moral vsak gasilec preteči v polni gasilski dëlovni opremi. Na poti je bilo polno ovir, združenih s plezaniem in skakanjem, del poti pa so morali opraviti v maskah delno v teku, delno pa plazeč se skozi različne zapreke. Tekme, ki so bile izredno dobro obiskane, so bile proti poldnevu končane Ponoldne so se pričele tekme gasilskih rojev Roj je najmanjša gasilska edmica ki šteje komaj 10 mož. Tudi tekme rojev so prikrojene iz .vaj, ki so gasilcem nujno potrebne za uspešen nastop pri požarih. Tekme so trajale do večera. Za posameznike je daroval g. ban kot prvo darilo zapestno uro, minister g. Cejovič kot drugo darilo dragocen pokal in gasilska za-jednica dravske banovine srebrno dozo kot tretje darilo. Za roje sta prvi dve darili pokal Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije in pokal g. Snoja, tretje pa srebrn venec tvrdke Štirn iz Dravelj. Posameznikov je tekmovalo 57! Dosegljivih je bilo 171 točk. Uspehi so nastopni: 1. Okoren Viljem (Trbovlje-trg) 160.80, 2. Kr-melj Franc (Škofja Loka) 145.20, 3 Pučko vinko (Vir) 142.26, 4. Guzelj Janez (Škofja Loka) 135.32, 5. Fekonja Maks (Rado-merje) 134.68, 6. Škoflek Mirko (Trbovlje-trg) 128.34, 7. Fišer Drago (Maribor-mesto) 127.75, 8. Rode Vinko (Vir) 126.73, 9. Oplotnik Ernest (Trbovlje-trg) 122.73, 10. Poklukar Jože (Gorje) 118.88, 11. Cerne Janez (Moste) 116.50, 12. Bozovičar Rado (Škofja Loka) 113.76. Pri tekmah rojev, kjer je bilo dosegljivih 1000 točk, pa so uspehi takile: 1. Ormož 872, 2. Maribor-mesto 827.5, 3. Stara Vrhnika 805.5, 4. Pobrežje 792, 5. Gaberje 765, 6. Vir 755.5, 7. Stražišče 721, 8 Gorje 709.5. 9. Ptuj 696, 10. Trbovlje-trg 694.5, 11. Gornja Radgona 694, 12 Smolenja vas 672, 13. Celje 664, 14. Trbovlje-rudnik 632, 15. Laško 625 16. Šmartno 607 5, 17. Ribnica 595.5, 18. Radovljica 484 Zvečer je bila v beli dvorani Uniona slavnostna seja gasilske zajednice, ki slavi letos 201etnico združitve vsega slovenskega gasilstva v enotn" združenje. Seji so prisostvovali razni zastopniki našega javnega življenja. Se-io je otvoril predsednik dr. Kodre in izrekel pozdrave Priznanje slovenskim gasilcem je izrekel nato še zastopnik Gasilske zveze dr. Pavičič. Na seji so bila razdeljena odlikovanja zaslužnim gasilskim delavcem. Odlikovanja je razdelil starešina Prejeli so: zvezin križec I. stopnje dr. Kodre, starešina gasilske zajednice dravske banovine, križec za zasluge II. stopnje: Mežek Franc, tajnik gasilske zajednice; Japelj Pavle, predsednik kongresnega odbora; Rupnik Jože, starešina gasilske župe za ljubljansko okolico; inž. Dolenc Franc, inšpektor in tajnik kongresnega odbora; Ivane Boris, predsednik propagandnega odseka; dr. Šmajd Albin, pedstarosta gasilske župe radovljiške; Kessler Alfonz, podstarešina gasilske župe za Maribor-mesto; Dolinar Josip, starešina župe litijske; Lah Miha, blagajnik gasilske zajednice dravske banovine; Mikuš Zdravko. častni blagajnik gasilske zajednice dravske banovine; zvezni križec III. stopnje so dobili: Šlehta Srečko, Hlastan Slavko, Presetnik Ivan. Erjavec Leopold, Hvale Jože, Kermavner Ivo. Snoj Ivan, Dolinar Franc^ Langus Jože. Kos Anton, Ceč Vilko, Vidic Ciril in Rasperger Anton. Gasilska zajednica dravske banovine je podelila dva zlata križca, in sicer Kesslerju Alfonzu in Borisu Ivan-cu in tri srebrne križce, ki so jih prejeli Ple- stenjak Karel, Zupančič Alojz in Šlehta Srečko. V ponedeljek so imeli gasilci v veliki dvorani Uniona glavno zborovanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki gasilstva iz tujine, med katerimi pa žal ni bilo slovanskih zastopnikov. Goste in zborovalce je pozdravil starešina Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije minister g. Snoj in se v uvodnih besedah poklonil Nj. Vel. kralju Petru II., pokrovitelju gasilcev Nj. Vis. kraljeviču Tomi-slavu in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki so jim bile poslane tudi vdanostne brzojavke. Ko je starešina pozdravljal tuje odposlance, je godba po vrsti igrala himne vseh zastopanih držav (Anglije, Nemčije, Italije in Madžarske) Val prisrčnih vzklikov je zajel dvorano, ko je starešina sporočil pozdrave češke gasilske zveze, ki se je opravičila, da ni mogla poslati na jugoslovenski gasilski shod odposlanstva. Sledile so čestitke. Prvi je govoril minister za telesno vzgojo g. Cejovič, nato pa ljubljanski župan g. dr. Adlešič. Zastopnik angleškega gasilstva pastor Luscombe je v pozdravnem nagovoru dejal med drugim, da se v teh napetih časih gasilci ne brigajo za politiko. ne Za raso. ne za versko prepričanje nikogar, ki je potreben pomoči, temveč se skupno bore proti skupnemu sovražniku ognju Sledili so še pozdravni nagovori nemškega gasilskega zastopnika Karla Wolfa, italijanskega inž. Bacchelettija in madžarskega dr. Roncsika Starešina gasilske zajednice dravske banovine g. dr. Kodre je nato v obširnem poročilu očrtal narodno delo gasilcev in govoril o potrebi gasilske šole. Poročilo o sodobnem gasilstvu ie podal gasilski inšpektor inž. Dolenc Med drugim je naglašal nujno potrebo gasilske šole v Ljubljani, v kateri bi se prirejali stalni tečaji za gasilske poveljnike, strojnike in druge. O pomoči gasilstva pri zračnih napadih v času vojne je poročal profesor g. Medic. Naglasil ie, da se morajo pritegniti v gasilsko službo široke množice ljudstva, ki jih je treba poučevati v gašenju. O delu samarijanov je govoril mesti zdravniški svetnik g. dr. Miss. Samarijani gasilci se uče podajati pravilno prvo pomoč, uče se, kako je treba živeti, da ostanejo krepki, odporni in zdravi. Vsem predavateljem se je zahvalil drugI podstarešina zveze g. Stevo Markovic. Po svečanem kosilu, ki ga je priredil v Unionu mestni župan članom zvezne uprave in tujim gostom, je bila v Unionu seja Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Zvečer pa je bil na stadionu velik ognjemet, ki je bil izredno pester. Udeležili so se ga tisoči gasilcev in Občinstva. V začetku je bilo velike pozornosti deležno ognjeno kolo v narodnih barvah, ki sta mu ob strani žarela dva vodometa kakor dva žareča vodopada. V torek na praznik je bil dopoldne svečan sprevod gasilcev. Na čelu sprevoda so vozili med častno stražo kip sv. Florjan«, gasilskega patrona. Pred kipom je korakala godba, za niimi pa po en zastopnik slovenskih. hrvatskih in srbskih pasilcev z zveznim praporom. Gasilci so bili razvrščeni po banovinskih zajednicah. Vmes je bilo povsod nekaj samarijank. Posamezne zajednice so imele godbe. Liublianski gasilci so pokazali pravi pregled našega gasilstva. Videli smo najstarejšo ročno brizgalno, sto let staro bri-zgalno iz Nemških Rovt, in več starih mo- tork; na eni izmed njih so se vozili najstarejši ljubljanski gasilci, ki so osiveli v ga-fcilski službi. Sprevod so gledali s častne tribune na Miklošičevi cesti predsednik vlade g. DragiSa Cvetkovič, minister za gradbe g. dr. Krek, minister za telesno vzgojo g. Čejovič, kraljev zastopnik brigadni general Dušan Do-dič, zastopnik gasilskega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomislava podpolkovnik g. Gorbatovski in tuji zastopniki. Gasilski sprevod se je ustavil na Kongresnem trgu, kamor so prišli tudi odličniki. Po maši, ki jo je bral ljubljanski škof dr. Rož-man, je bilo kratko zborovanje, na katerem je starešina gasilske zajec!niče dravske banovine nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II., pokrovitelju Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Govorila sta tudi ministra gg. Snoj in Čejovič. Pri kosilu v Unionu, ki ga je priredila dravska zajednica, so bili lepi nagovori. Naj omenimo samo nagovor angleškega zastopnika pastorja Luscomba, ki je rekel našim gasilcem med drugim: »Najlepšo zemljo imate za domovino, zato bodite ponosni, da ste Jugosloveni!« Popoldne so bili nastopi na stadionu, ki jim je prisotvovalo okoli 40.000 gledalcev, Vsi so z zanimanjem gledali posrečene nastope varuhov naših domov. Zlasti lepa je bila točka, ko je gasilska župa za mesto Ljubljano z bolničarkami Rdečega križa pod vodstvom starešine g. Pristovška izvajala borbo gasilcev proti elementarnim nezgodam.. Zadni so nastopili ljubljanski poklicni gasilci pod vodstvom g. Furlana, ki so zelo strumno izvedli krasne orodne vaje. Gasilski shod je bil s tem zaključen in so proti večeru že številni gasilci zapustili Ljubljano. Mladina v tujini, doma pa manjka delavcev 2e od pomladi se mse v Sloveniji občuti pomanjkanje kmetijskih delavcev. Zlasti ne-dostaja mladih delavcev tam. od koder jih je mnogo šlo na sezonsko delo v tujino. Tudi hlapce, pastirje in dekle je težavno dobiti. Pa ne samo na sezonsko in rudarsko delo v tujino, temveč tudi v naša mesta sili mladina, ker je v mestih pač lažje delo. Nedostajanje kmetijskih delavcev ima pogosto za posledico površno delo na polju in v vinogradih. Zato bo treba nekaj ukreniti, da ne bo naše kmetijstvo, ki zaradi slabše zemlje tako ali tako ne donaša preobilo plodov, čisto ugonobljeno. Treba bo torej omejiti beg mladine od rodne grude. Ni tako hudo zlo, če odide nekaj mladine V domača mesta, hujše zlo je, da se najkrep-kejša mladina izgublja po svetu. Je sicer res, da se njeno delo v tujini tu in tam bolje plača kakor doma, toda naš mladi človek mora za svojo boljšo plačo prepogosto krvavo garati. Kaj pomaga, če nekaj več zaslužiš, a se zato čisto izgaraš! Mnogo je primerov, da sta na posestvu, ki bi moralo imeti več delovnih ljudi, samo oče in mati, mladina pa je v tujini, če sta oče in mati že stara in slabotna, si lahko predstavljamo, koliko zaleže njuno delo in kako zanikamo je vsa zemlja obdelana. Zgodijo se že tudi primeri, da se po več letih vrne sin iz tujine ves izgaran, da doma niti za lažje delo ni več sposoben. Vprašanje izseljevanja naše mladine je tako važno, da morajo poklicani činitelji nekaj ukreniti. Krepka mladina mora ostajati doma, ker je doma potrebna. Pa še eno zlo je, ki nas opominja, naj zaustavimo izseljevanje mladine v tujino, to je dejstvo, da se naši mladi ljudje v tujini pogosto odtujijo rodni grudi in svojemu narodu. Ne smemo dopuščati, da nam cvet mladine pobere tujina, doma pa bi ostajali le slabotni in bole-hni Pri pametni gospodarski politiki bi bilo mogoče, da bi se lahko preživljali vsi prebivalci Jugoslavije doma. Treba se je lotiti tega vprašanja z vso resnostjo. Ko bi se začelo dvigati narodno blagostanje, bi se dvignil tudi narodni ponos, ki ga zdaj tako silno manjka, da se naš mladi rod v tujini ne zna ustavljati tujemu vplivu. Hndrei Šolar ROMAN IZ PREDVOJNIH DNI PO L. THOM1 PRIREDIL B. R. V cerkveni knjigi je bil listek, ki mu je naprtil sramoto do smrti. In še dalje. Ko bodo sedanji ljudje že mrtvi in bodo zavladali mladi, bo papir šc zmerom v knjigi im na njem bo napisano, da je bil Šolar slab človek... In vsi bodo temu verjeli. Tudi tisti, kd bodo pozneje gospodarili na Šolarjevem domu. Otrokom njegovih otrok bodo ljudje to pravili in jim očitali. Nihče ne bo vedel, nihče verjel, da je bil spodoben človek. Nihče ne bo vedel, da je nastal ta listek samo zaradi sovraštva med njim in župnikom Hrastovcem, da je samo plod maščevanja. Samo tisto kaj velja, kar je zapisano, črno na belem. Kako naj se kdaj pozneje zve resnica, če je ne bo mogel razkriti že zdaj? Osem dni je letal od človeka do človeka, kakor od Poncija do Pilata in mislil, da mora najti svojo pravico. Bil je na sodišču in povedal, kaj se mu je zgodilo. Korošec ga je komaj poslušal do konca in mu je rekel: »Kakšna tožba naj bo to. ko niti ne veste, koga naj tožite? In kakšno zvezo ima sodi» šČe s cerkveno knjigo? Ali pa z zapiski človeka, ki je že davno umrl.« Potem se je Šolar odpeljal še v Ljubljano na deželno sodišče. Tam so mu dejali, da mora težiti v Ore-šju, če hoče sploh tožiti. Da oni s tem nimajo nikaksne zveze in opravka. Naj si vendar vzame odvetnika. Sel je k odvetniku. Ta se je nekam nejeverno smehljal. Kakšna zgodba pa je to? Vendar pa ga je pazljivo poslušal in mu potem rekel: »Ali res niste tepli očeta?« »Ne.« »In vse je izmišljeno? Niti besedica ni resnična?« »Niti besedica ni resnična, gospod doktor.« Odvetnik se je prizanesljivo smehljal. Da, da, kmetje 'so tiči! Če nalažejo svojega odvetnika, mislijo, da so zviti. Potem je rekel: »Ne boš mogel dosti opraviti, Šolar. Sedanji župnik se bo izgovoril na prejšnjega, starega pa ne moreš tožiti, ker je mrtev. Če boš tožil koga drugega, bodo rekli, da so govorili samo to, kar so slišali. In kai bodo pomagale priče, če jih boš kje dobil? Kvečjemu to bodo lahko rekle, da niso ničesar videle. To pa še ne pomeni, da je rajni župnik ali pa sedanji lagal. Gospodje bodo rekli: ,Šolar je pač znal napraviti tako, da ga nihče ni slišal.'« In odvetnik je zaploskal z rokami. Potem je opazil, kako so šle njegove besede Šolarju k srcu. »Saj bi ti rad pomagal, Šolar,« je dejal. »Toda s tožbarjenjem se ne bi dalo dosti pomagati. Nekaj pa lahko poizkusimo. Pritoži se pri škofijskem ordinariatu! To bi bilo še eno sredstvo. Pojdi tja in povej vse kakor Še zmerom tihotapijo lahkoverne ljudi čez mejo Glede na dejstvo, da so bili nedavno v Mariboru razkrinkali družbo tihotapcev ljudi čez mejo, smo že v zadni številki »Domovine« pisali o delovnih pogojih za tujce v Nemčiji in pokazali, kako prav nič ugodni niso ti delovni pogoji za tiste, ki pridejo čez mejo na nezakonit način. Domov takšni ne morejo pošiljati svojih prihrankov, sicer jim pa tako nič ne ostaja, ker so pretihotapljeni ljudje, če sploh dobijo delo, zelo slabo plačani. Večina pretihotapljencev se razočarana spet vrne nazaj, kjer je za svojo lahkomiselnost deležna še kazni. če prav so začela oblastva preganjati te tihotapce, se v Mariboru tihotapljenje ljudi nadaljuje. Kakor poročajo iz Maribora, so nekateri te dni opazovali, kako so se na koncu Koroške ceste ustavili trije avtomobili, po cesti pa je prišla skupina 10 mladih ljudi v delavskih oblekah. Hodili so po dva in dva skupaj, vodil pa jih je bolje oblečen človek. Čez čas se je pojavila še druga skupina* kakšnih 10 ljudi Vseh 20 oseb so stlačili v tri avtomobile in jih odpeljali v smeri proti Kamnici. Gotovo so bili to agenti z dalmatinskimi delavci, ki so jih ponoči spravili po skrivnih potih čez mejo. Zadnje čase prihaja sploh mnogo ljudi iz Dalmacije in Like v Maribor. So to sami mlajši delavci, ki potem nenadno izginejo. Prenočujejo po raznih zakotnih gostilnah, V katerih se včasih tudi čez dan skrivajo. To tihotapstvo je vsekakor treba z vsemi sredstvi zatreti in zapeljivce strogo kaznovati. To terja že ugled od naše države. Če je že v nekaterih naših krajih tolika preobilica delovnih moči, naj se omogoči zakoni+a izselitev v Nemčijo. Pri nas na Slovenskem se prav nič ne opaža, da bi bilo preveč delovnih' moči na razpolago. Nasprotno, na deželi je prav resno pomanjkanje kmetijskega delavstva. Verjetno je seveda, da je v Dalmaciji in Liki večja nezaposljenost. če že mora nekaj teh ljudi v tujino, naj pride tja po zakonitem potu, da bo tam imela vsaj zaščito, ki jim jo jamči meddržavna pogodba. Sicer pa našim ljudem resno svetujemo, naj si delo poiščejo doma. Zaslužek v tujini je morda res nekaj večji, toda ie zato preživljanje veliko dražje in delo je zelo naporno, kajti tuji gospodar gleda predvsem na to. da tujo delavno rilo čim boli izrabi meni. Duhovščiina zdaj gleda, da se dobro razume s kmeti, zaradi politike Morda bodo prisilili vašega župnika, da bo vse preklical in se s teboj pomiril.« In potem je šel Šolar po stopnicah navzdol. S svojo jezo in svojimi težavami je stopal po širokih trgih in po ozkih ulicah, dokler ni' prišel do stanovanja stolnega korarja špa-na. K njemu ga je bil napotil odvetnik. Stara ženska mu je odprla in mu rekla, da njenega prečastitega brata ni doma, da pa se bo vrnil čez pol ure. Šolar je vprašal, ali lahko počaka, in ko mu je bilo to dovoljeno, je sedel na majhno klop v veži. Ura je minila in gospoda stolnega korarja še ni bilo. Časih je pogledala stara žena v vežo, da se prepriča, ali je tuji gost še v hiši. Ta pa je sedel mirno, skoraj negibno na klopi in čakal. Čakanja se ni naveličal, ker mu je toliko misli blodilo po glavi. Naposled so se zaslišali koraki po stopnicah in se približali vratom stanovanja. Star duhovnik je stopil čez prag in ko je zagledal Šolarja, ga je vprašal, kaj želi. Imel je pameten, prijazen obraz in šolar mu je z velikim zaupanjem začel pripovedovati svojo zgodbo. Stari gospod ga je povabil v svojo sobo in mu velel, naj sede. Pazljivo ga je poslušal. Šolar je pripovedoval svojo zgodbo nekam na široko, z mnogimi podrobnostmi. Ker mu je odvetnik dal tako malo upanja, je hotel vsaj tu vse povedati tako, da bi bilo prav razumljivo. DOMOVINA it. 33. STRAN 3 Podpora za onemogle In stare S pravilnikom o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za starost in onemoglost je določeno izplačilo podpor osebam, starejšim od 21 let, ki so nad dve tretjini onemogle in za delo nezmožne ter imajo v času po 1. juliju 1925. vsaj 250 tednov članstva pri okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ali pa so stare nad 70 let in imajo v času po 1. juliju 1. 1925 vsaj 500 tednov članstva pri okrožnem uradu. Dalje dobe podpore osebe, stare nad 21 let, ki so siromašnega stanja, navezane na podporo in ne spadajo med uslužbence, ki so zavezani pokojninskemu zavarovanju nameščencev. Vse one osebe, ki so te pogoje Izpolnile pred 1. septembrom 1937., bi morale vložiti prošnje za priznanje podpore najkasneje do 1. julija 1 1938. Več prizadetih oseb v določenem roku prošenj sploh ni vložilo ali pa so vložili prošnje po preteku tega roka in je okrožni urad take prošnje zavrnil kot prepozno vložene. Z dopolnitvami pravilnika, ki so bile objavljene 26. julija 1939., pa je določen nov Zaloga hrane »Službene novine« z dne 7. t. m. prinašajo besedilo uredbe o rezervah hrane, ki jo je sklenil ministrski svet. Ta uredba ima nai-men, da zagotovi prehrano za vse primere in da uredi cene žita in druge hrane, zaradi če" sar se bodo zbirale državne zaloge žita in drugih živil kakor tudi krme za živino. Zbiranje zalog je določeno tako za potrebe vojske kakor tudi za potrebe ostalega prebivalstva. Za zaloge bodo prišli v poštev naslednji predmeti: pšenica ali moka, suho meso, mesne in ribie konzerve, razno konservira" no sočivje. f;žol. riž. razne kaše. zdr>b, testenine, sol, mast, olje, ,sladkor, kava in čaj. Pri preračunavanju potreb, za katere je zbrati zaloge, je treba računati na prebivalca dnevno 1 kc DŠenire ali 750 s»r pšenicne moke, 80 gr fižola ali 120 gr riža, zdroba, razne kaše ali testenin, 50 gr masti ali olja, 50 gr sladkorja, 25 gr soli, 20 gr prave sirove ka-v° Pli kavir'h nadomestkov iz domačega žita ali 3 gr čaja Množino mesa na ledu. ali Duhovnik ie večkrat zmajal z glavo in z merečim pogledom onazoval moža. Toda v besedo mu ni segel. Molčal je tudi še precej dolgo, ko je Šolar že davno nehal govoriti. Seveda si ni še ustvaril svoje sodbe o vsej zadevi, toda nekaj je takoj jasno videl: da je prevelika vnema soet naredila nekaj nepravilnega in da župnikovo ravnanje ni bilo pošteno. Ni se mogel za moža zavzeti. Morda si je Šolar po lastni krivdi nakopal nejevoljo svo* jega duhovnega pastirja, toda tudi v tem primeru je bilo krivično, če je ta preveč upošteval občutke in posegel na takšen način v življenje svojega farana. Da, take reči so bile največkrat krive, da duhovniki niso več uživali tistega ugleda kakor prej in da so se ljudstvu odtujili. Duhovniki ne znajo več ostati pri pravi meri. — to je ugotovil stolni korar. In najhuje je še to, da takšnih nerodnih zadev ni mogoče popraviti. Duhovniki sežejo navadno tako daleč, da se potem ni mogoče več umakniti brez škode za ugled duhovščine Gospod Špan je nejevoljno zmajal z glavo. »Dragi možak,« je rekel, »to, kar mi tu pripovedujete, mi ni prav nič všeč. Toda kaj morem jaz pri tem pomagati?« »Ukazati mu morate, da listek izroči. Javno ga je treba pred ljudmi raztrgati.« »Tega Pa jaz ne morem ukazati« »Saj ste vendar predstojnik našega gospoda župnika!« »V gotovih ozirih' je res podložen ordina" riatu. Toda ne tako, kakor vi mislite.« »Pa vendar ne morete dopustiti, da bi oči- rok za vložitev prošenj, in sicer do 1. septembra 1939. Opozarjamo vse osebe, ki so bile že pred 1. septembrom 1. 1937 nad dve tretjini za delo nezmožne in so imele v času od 1. julija 1. 1925 do 1. septembra 1 1937. nad 250 tednov članstva, odnosno so pred 1. septembrom 1. 1937 izpolnile 70. leto starosti in so imele nad 500 tednov članstva, pa prošnje za podporo sploh niso vložile, da zahtevajo od okrožnega urada za zavarovanje delavcev takoj tiskovino za vložitev prošnje in vlože prošnjo pred 1. septembrom 1. 1939. Vsi oni pa, ki so prej prošnje prepozno vložili (po 1. juliju 1938) in je bila zaradi tega prošnja zavrnjena, naj v istem roku pri okrožnem uradu pismeno zahtevajo, da se vzame njih prošnja ponovno v pretres. Za bodoče pa velja pravilo, da mora sleherni upravičenec zaprositi za priznanje podpore najkasneje v roku enega leta, odkar je izpolnil pogoje (postal nad dve tretjini za delo nezmožen ali izpolnil 70 leto starosti). Prošnje, ki bi bile vložene po preteku enega leta, more okrožni urad odkloniti. za hude čase pa suhih mesnatih izdelkov, mesnih in ribjih konserv kakor tudi presnega ali pa kon-serviranega sočivja, ki jo je treba imeti na zalogi, bodo določala mestna ali pa občinska oblastva glede na krajevne razmere. Uprave mesta Beograda in mest, v katerih so sedeži banovinskih uprav, potem mestne in občinske uprave krajev, v katerih so industrijska podjetja, s skupno več kakor 1000 zaposljenimi osebami, bodo morale nabaviti in držati za svoje celotno prebivalstvo na zalogi hrane za najmanj enomesečno potrebo. Ta hrana bo morala biti vedno na zalogi in bo treba te zaloge letno, in to v najprimernejšem času, obnoviti. Zaloge hrane bo treba hraniti v šilih ali skladiščih, ki bodo zgrajena v smislu te odredbe. Dokler pa skladišča ne bodo zgrajena, bodo zaloge hrane vskladiščene v pripravnih najetih prostorih, ki ustrezajo pogojem za dobro hrambo. Zaloge hrane bodo služile v prvi vrsti za prehrano v času mobilizacije in vojne, ako tna laž ostala v cerkvenih knjigah! Če pustite to, ste pa vsi enaki!« »Ne razburjajva se. V cerkveniih knjigah ni nikoli nič takšnega zapisano.« »V cerkveno knjigo je vložil listek. Tega ne smete dopustiti.« »Prvič: Župniku iz Gorenje vasi ne morem ukazati, kam naj daje svoje listke, in drugič: Nihče ne more od njega zahtevati, da izroči listek, ki ga ni dobil protipostavno. To morate vendar uvideti!« »Ne. tega ne morem uvideti. Tudi mi ne smemo delati ponarejenih listin. Zupana, ki naredi kaj takega, zapro. Za župnika bo pa vendar tudi kakšen zakon?« »Ne razumeva se. Mirno me poslušajte! Ta listek ni nikakšna listina. Vsaj ne listina, kakor si vi mislite. To je zaseben zapisek, pripomba Prav tako, kakor če bi vi na primer zapisali v svojo beležnico, da je ta in ta župnik kradel. Nihče vas ne more prisiliti, da tak listek iztrgate iz beležnice. »Če bi ga pa kazal ljudem?« »Potem bi vas prizadeti lahko tožil zaradi obrekovanja. To pa tu ni mogoče, ker je pisec že umrl.« »Listek je pokazal sedanji župnik!« »Da, on ga je pokazal. Jaz tega ne bi bil storil. Toda zaradi tega ga ni mogoče obsoditi.« »Vidim, da zame ni pravice. Vsi držite drug z drugim.« »Tega ne smete reči.« »Tega ne govorim samo jaz. Meni so ljudje že davno svetovali, naj ničesar ne ukrenem, ker ni vredno.« 2*neUia in razkroji nesnago Ženska hvala bi nabava hrane bila onemogočena ali pa otežkočena. Izjemno se bodo zaloge hrane smele uporabiti tudi v drugih nujnih primerih. V teh primerih bodo dovoljevali bani uporabo zalog. Denar za preskrbo teh zalog bodo morale staviti na razpolago občine. Če pa občine ne bi imele potrebnega denarja, potem si mora* jo nakup zagotoviti s pogodbami, tako da jim bo potrebna hrana vedno pri dobaviteljih na razpolago in bo plačana ob prevzemu. Vse uprave večjih mest in občinske uprave industrijskih krajev bodo morale na svoje stroške zgraditi potrebne sile, odnosno moderna skladišča, v katerih bo vskladišče-na zaloga hrane. Zidanje takih skladišč se bo moglo vršiti z najemanjem dolgoročnih posojil. Finančni minister je po uredbi o rezervah hrane dobil pooblastilo, da ustanovi potre" ben sklad za državne rezerve hrane, ki bo služil kot obratna glavnica za zbiranje državnih zalog, za zgradbo silov, odnosno skladišč, za stroške vskladiščanja hrane kakor tudi za vse stroške, ki bodo v zvezi z vdrže- »Sveta ste iskali pri meni. Zato vam ne smem reči ničesar, česar Sa mne verjamem.« . »Da, da, vem, Če bi bil kakšen kmet razža-lil župnika, bi bila pa hitro tožba.« »Vidite, Šolar — saj se tako pišete? — ne govorite z jezo. Ne maram vas poslati stran tako, kakor ste prišli. Če vam je prav, bom pisal župniku: morda se bo dala ta reč še v miru urediti. To se mi zdi najpametnejše.« »Ni potrebno! Žalostno je, da ne morem doseči svoje pravice. Milosti ne maram. In z dobroto pri meni ne gre več.« »Saj je vendar vaš duhovni pastir!« »Ne, to pa ni. Rajši se takoj zakopljem v zemljo, kakor pa da bi bil še enkrat pri maši ali pri obhajilu tega tatu časti « »Ne grešite nad našo presveto vero!« »Presveto? Da, presveta je ta vera, ki ima takšne učitelje in pastirje! Pustimo to! Jaz imam že vsega dovolj. Pozdravljeni!« In Šolar je odšel. Na cesti so obstajali ljudje in gledali za možem, ki je tako hlastno stopal in se sam s seboi pogovarjal. Laž je ostala... Do zadnje besede je bilo vse izmišljeno. Tako grdo izmišljeno, kakor je le moglo biti. Vsi morajo to vedeti Naravnost otipljivo ie. In vzlic temu mu nič ne pomaga. Mora trpeti krivico, če se še tako upira proti njej Brez moči je, čisto brez moči. Hudiča! ★ Doma ni našel ničesar, kar bi mu biLo moglo pregnati jezo. Žena ga je izpraševala po samih neumno- (Sospoflaraivo vanjem teh zalog. Denarne vire za ta sklad bo moral preskrbeti finančni minister. Država sama bo zbirala zaloge hrane za voja* štvo, poleg tega pa za potrebe prebivalstva. Politični ' Te dni je bil v Salzburgu sestanek italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Nemški listi naglašajo, da se je ugotovila na sestanku popolna vzajemnost obeh držav, in zavračajo tuje trditve, da ni bilo popolnega soglasja. Francoski listi namreč trde, da Italija ni pripravljena iti čez drn in strn z Nemčijo. Iz Londona javljajo glede vojaških pogajanj v Moskvi, da želi Rusija širšo osnovo za vojaško zvezo In čim tesnejše stike generalnih štabov Rusije, Anglije in Francije. Ruski generalni Štab vztraja tudi na tem, da se pritegnejo k pogajanja in sodelovanju še generalni štabi Turčije, Rumunije in Poljske. Po poljski sodbi niso razgovori v Salzburgu prav nič izpremenili položaja. Kaj sta zunanja ministra Italije in Nemčije govorila glede svobodnega mesta Gdanska, ki vztraja na tem, da se priključi k Nemčiji, ni znano. Francoski zunanji minister Bonnet je sporočil odpravniku poslov nemškega poslaništva V Parizu, da bosta Francija in Anglija takoj priskočili Poljski na pomoč, če bi bila Poljska prisiljena z orožjem braniti svoje pravice, Jti jih ima v tem, da ostane Gdansk, skozi katerega gre gospodarska pot Poljske v svet, svobodno mesto. Po angleških vesteh obstoje prizadevanja, da se vprašanje Gdanska mirno reši, in sicer na ta način, da bi se ugodilo nemškim zahtevam, a hkratu bi se tudi zaščitile poljske koristi. V četrtek zvečer je na velikem protestnem zborovanju v Gdansku govoril Forster, vodja gdarskih narodnih socialistov. stih in Urša je hodila trudna in betežna po hiši. Ko je gledal njo, je še bolj zakipela jeza v njem. Prav kmalu bo imel spet nove križe in težave, spet novo sramoto. Njegovi nasprotniki pa se bodo veselili, če mu bo Potočnik pred sodiščem ponečedil dom. In prav zdaj se mu mora nekaj takega zgoditi. Da bo gledal prikrito posmehovanje, pa ne bo megel reči niti besede. Morda ga bo okrajni glavar vprašal, ali je tudi to z Uršo samo obrekovanje. In to si bo vzel za izgovor, da je prav ravnal, ko ga ni potrdil za župana. Takšen človek ni za župana, če še doma ne more ohraniti reda. »S poti mi pojdi! Niti videti te ne maram več!« Te besede je morala Urša zdaj pogosto slišati. Potem se je vselej zatekla v hlev in tam grenko jokala. Mati je jokala z njo. Njo pa je težilo najbolj to, ker je mož rekel, da ne bo več prestopil cerkvenega praga. Naj ne sili ona vanj, ker ne bo prav nič zaleglo. To se ji ie zdelo najhujše. Poskušala je s prošnjami. Če že ne gre v Gorenji vasi v cerkev, bi šel lahko na Belo, ker bodo ljudje drugače o njem pravili, da je pogan. Kako naj dobi pri spovedi odvezo, če ne bo hodil nikoli v cerkev? To ga prav nič ne skrbi, ji je rekel mož, ker se tudi izpovedati ne misli več. Toda če zamudi velikonočno izpoved, bo vendar izobčen! To se pa tiče samo njega samega in nikogar drugega. Naj ona živi po svoji vesti. On Izdani bodo še posebni pravilniki, s katerimi bodo predpisani postopki, potrebni za izvrševanje to uredbe. pregled —» Mt« 3——MM— Forster je v svojem govoru najprej podrobno razčlenil vse poljske grožnje Gdansku. Posebno hudo je zamerjal Poljakom, ki govore, da bo Poljska zasedla Gdansk, Šlezijo in Vzhodno Prusijo. Nova meja Poljske bi naj bila ob Odri. Forster je na te grožnje odgovoril, da se Gdansk vojne ne boji. Prebivalstvo v Gdansku ne bo izgubilo svojih živcev. Nihče ne more presenetiti Gdanska z nenadnim napadom. Gdansk ni sam, amoak je za njim Nemčija. Nato je Forster izvajal, da je položaj Gdanska nevzdržen in da se mora mesto vrniti v Nemčijo, kajti Gdansk je že osem stoletij nemško mesto. Gdansk mora nazaj v Nemčijo, je naglasil Forster, Adolf Hitler je naš voditelj, ki nam bo vrnil pravico samoodločbe. Po nemških vesteh je Rumunija poklicala pod orožje deset letnikov rezervistov. Ministrski predsednik Calinescu, ki začasno vodi tudi ministrstvo za vojsko, je te dni pregledal oboroževalno industrijo, ki dela s polno paro. Ti obsežni vojaški ukrepi v Rumuni* ji so bili izdani zaradi napetega mednarodnega položaja. Kakor poročajo iz Turčije, je turška vlada poklicala nadaljnjih osem letnikov rezervistov na orožne vaje, tako da je skupno pod orožjem poleg aktivne vojske še 12 letnikov rezervistov. Večina rezervistov je bila poslana v Trakijo. Za 15. t. m. so vpoklicani trije letniki rezervistov tudi v Grčiji. Razporejeni bodo predvsem po obalnih utrdbah in na albansko-grški meji. Po Sloveniji gre glas s »Domovina« je za nas se zanjo ne bo brigal. V njegove zadeve naj se ona ne vtika in naj ga pusti sploh v miru. Tedaj je spoznala, da je vse zaman. Ni več jadikovala vpričo njega, toda kadar je bila sama v kuhinji, je sedla za ognjišče in jokala v svoj predpasnik. Njen mali svet se je dvignil iz tečajev. Saj je poznala razen dela samo še cerkev. Tako blizu ji je bila, da se ji je zdela pol življenja. Saj je bilo že od nekdaj in vsakomur drugemu v krvi, da je treba hoditi v cerkev, da morata iti mož in žena skupaj v božji hram. In odslej nai hodi kar sama? Nikoli več ne bo sedel mož ¡traven nje. niti ob nedeljah, niti ob zapovedanih praznikih. Njegov prostor v cerkvi bo ostal prazen in sosede jo bodo posmehljivo gledale od strani. Tedaj se ji je zazdelo, da je izgubila vso svojo čast. V spalnici je ležal pod steklenim zvoncem njen mirtov venec. Nekoč se je ponašala z njim, ko ji je Andrej Šolar pred oltarjem obljubil, da ji bo zvest zakonski mož, dokler ju smrt ne bo ločila. In drugič bo nosila ta venec, ko bo po trudapolnem delu omagala in za zmerom zaspala. Njen mož zdaj še živi, pa ne gleda več z zaupanjem v župnika, ne hodi več pri maši kot prvi v cerkev, ne bo poškropil njene" ga groba z blagoslovljeno vodo, ko nje ne bo več. Tako ni mogla imeti več miru ne v življenju, ne v smrti. Povsod bo imela zdaj jezo, povsod težave. Hudobni jeziki jo bodo opravljali in pošteni ljudje se ji bodo morali ogibati. Najhuje je bilo o božiču. Šolarica je tisti dan močno trpela. Iz vseh hiš so ljudje hiteli Tedenski tržni pregled GOVED. V celjski okolici so se trgovali za kilogram žive teže: voli I. po 5, voli II. po 4.50 voli III. po 3.50, telice I. po 4.50, telice II. po 4, telice III. po 3, krave I. po 3.50, krave II. po 3, krave III. po 2 do 2.50, teleta I. po 5.50, II. po 4.50 din. V Ptuju so bili za kilogram žive teže: voli I. po 4.25, II. po 4, III. po 3 75, krave I. po 3.75, II. po 3, III. po 2.25 din. SVINJE. V celjski okolici so se trgovali za kg žive teže: špeharji in pršutarji po okoli 10, v Ptuju: špeharji po 8, pršutarji po 7, v Krškem: špeharji po 6 do 10, pršutarji po 6 do 8 din. VINO. V ptujskem okolišu je bilo pri vino" gradnikih navadno mešano vino po 3.50 do 5, finejše sortirano pa po 5.50 do 8, v celjskem okolišu je bilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 3 do 3 50, finejše sortirano da do 4 do 4.50 v krškem okolišu pa navadno vino po 3 do 4, finejše pa po 4 do 6 din liter. HMELJ. Hmelj, ki je bil v nekaterih krajih Savinjske doline izredno lep, je zaradi suše zaostal v razvoju in so kobule drobne. Verjetno je, da ga bo za eno tretjino man], kakor ga je bilo pričakovati. Pridelek pa bo kakovostno zelo dober ter hmeljarji upravi" čeno pričakujejo dobrih cen. KRMA. V Krškem so prodajali lucerno po 60 do 75, seno po 50 do 75 in slamo po 25 do 30, v celjski okolici seno po 50 do 60, slamo po 20 do 30, v Ptuju lucerno po 75, seno po 50, slamo po 25 din za 100 kg. SIROVE KOŽE. V celjski okolici: goveje po 8, telečje po 12, svinjske po 6, v Ptuju goveje hjc 9, telečje po 11, v Krškem goveje po 8 do 12, telečje tudi po 8 do 12, svinj" ske na po 4 do 8 din kg. MED. Čisti med se je trgoval v Krškem po 16 do 20. v Ptuju po isti ceni, a v celjski okolici po 18 do 20 din kg. VOLNA. V Krškem se je trgovala oprana po 20, neoprana Da po 16 din kg. Sejmi 20. avgusta: Blagovica, Mursko Središče, Stična; 21. avgusta: Dokležovje, Vinica; k polnočnici. V najmanjši koči je zagorela to noč luč in blodila okoli oken. Ko je ugasnila, so se odprla vrata in v volno zavite postave so stopile čez prag. Tudi najstarejši ljudje niso ostali doma. S težavo so gazili po snegu m se kašljajoč vlekli proti cerkvi Urša je z drugimi domačimi odšla naprej. Šolarica je Se čakala in si dajala po hiši dela. Še enkrat je poskusila pregovoriti svojega moža. »Danes pa res ne smeš ostati doma, že zaradi hlapcev in dekel. Potem ne bodo nič več gledali nate.« »Pojdi in pusti me v miru. Tega človeka ne maram več videti.« »Saj ga ni treba gledati. Zaradi ljudi pojdi v cerkev!« »Ne, sem rekel. Ne grem, če boš še tako dolgo govorila. Rajši se sama toliko obrni, da ne boš zamudila.« »Ovsenek je rekel, da daješ samo župniku priložnost, da lahko še grše govori o tebi.« »Če misli Ovsenek tako, je to njegova reč. Jaz pa mislim drugače in bom ostal doma.« In Šolarica je morala oditi sama. Noč je bila jasna in hladna. Iz cerkve je prihajala svetloba in legala na sneg. In iskrila se je daleč po vseh gazeh in poteh in proti gričem, odkoder so hiteli ljudje. Stopali so čez polja proti svetlobi, kakor pred stoletji pastirji, ki jim je bilo sporočeno veselo naznanilo. »Danes se vam je rodil odrešenik. Našli bo" ste dete, v jasli položeno.« Tedaj so zapustili svoje črede, da bi videli, kai se je zgodilo. Le sodar zna narediti sod kakor more perilo čisto oprati le dobro milo. TerpenNnovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo Irdno. TERPENTINOVO MILO 22. avgusta: Litija, Metlika; Nova vas pri Rakeku; 24. avgusta: Javorje pri Litiji, Kočevje, Laško, Murska Sobota, Slovenska Bistrica, Sv. duh (ljutomrsk isrez), Št. Jernej na Dolenjskem, Velenje; 25. avgusta: Loka pri Zusmu; Ž6. avgusta: Breg pri Ptuju, Rajhenburg, Veliki Gaber; fi7. avgusta: Ljubno ob Savinji (samo blagovni). Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 14. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 205.85 do 209 05 (za 256.40 do 259.60) din; 100 francoskih frankov za 116.25 do 118.55 (za 144.85 do 147.15) din; 1 ameriški dolar za 43.80 do 44.40 (za 54.60 do 55.20) din; 100 italijanskih lir za 231.45 do 234.55 din; 100 čeških kron za 151 do 152.50 din; 1 holandskl goldinar za 23.53 do 23 91 (za 29 31 do 29.69) din; 1 nemško marko za 17.68 do 17.86 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 464 din. Nemške klirinške marke so po 14.30 dinarja. Drobne vesti = 46. razstavna prireditev Ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni« bo od 2. do 11. septembra in bo posvečena kmetijstvu.. Nameščena bo v šestih paviljonih, tako da bo zavzemala skoro ves razstavni krostor. Kmetijstvo bo imelo nastopne oddelke: semeno-goisko razstavo (njen namen bo, nazorno prikazati našemu kmetovalcu, katera semena in kmetijske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati), zelenjadno razstavo, razstavo sadja, cvetlično razstavo, čebelarsko razstavo, razstavo mleka in mlečnih proizvodov, vinarsko razstavo z vinskim sejmom in vinsko pokušnjo, banovinsko razstavo ovc solčavsko-jezerske pasme in koz domače rjave in sanske pasme, banovinsko razstavo perutnine, kuncev in golobov, gospodarsko razstavo rib. razstavo gob, razstavo zdravilnih zelišč, veliko razstavo kmetijskih strojev in orodja. Kmetijsko razstavo priredita kmetijski odbor Ljubljanskega velesejma in kmetijski oddelek banske uprave P«i Emi Merkovi J. M.: v Ljubljani Razstava akvarijev in eksotičnih ribic bo priključena razstavi cvetja. Gospodinjska razstava, ki jo priredi Zveza gospodinj v Ljubljani pod geslom »Več mleka. več zdravja« bo poudarila važn>st mleka v ljudski prehrani. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Kakor običajno bo tudi letos na velesejmu tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo v Jugoslaviji in prehodni pokal za leto 1939.-40. v nedeljo 10. septembra. Razstavnemu prostoru bo priključeno veliko zabavišče, ki bo zvečer žarelo v morju lučic. In naposled bo velesejmska uprava srečne izžrebance iz vrst obiskovalcev še nagradila z lepimi nagradami. Običajno se dobe med nagradami motorna kolesa, šivalni stroji, radijski aparati, kolesa in druga lepa darila. Polovična voznina na jugoslovenskih železnicah bo veljala za prihod v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septembra in za po-vratek od 2. do 16 septembra. 9=1 Ustanovitev samostojne obrtne zbornice v Ljubljani. Minister za trgovino in industrijo je podpisal uredbo, po kateri se v Ljubljani ustanovi samostojna obrtna zbornica za področje dravske banovine. Sedanji obrtni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo se razpusti in se njegovi člani razrešijo dolžnosti. Prve svetnike nove obrtne zbornice bo imenoval minister in se bodo volitve razpisale šele kasneje. Kakor se trdi, bo imenovan za predsednika obrtne zbornice tesarski mojster g Kavka. = Premiranje rodovniške govedi princgav-ske pasme v selekcijskih društvih v Središču 5 in Št. Janžu. Banska uprava v Ljubljani prira di v petek 25. t. m. v Središču ob Dravi in 26. t. m. v Št. Janžu na Dravskem polju premiranje rodovniške govedi pincgavske pasme. Ker bosta to razstavi vseh najlepših ži" vali dotičnih rejskih okolišev, se zanimanci vabijo, da si obe premiranji ogledajo. = Zveza hrvatskih kmetijskih združenj prejme 14,626.000 din. V finančnem zakonu za to proračunsko leto je pooblastilo za finančnega ministra, da Privilegirana agrarna banka v Beogradu plača na predlog kmetijskega ministra Zvezi hrvatskih kmetijskih' združenj 14,626.000 din za rešitev agrarna reforme. S tem denarjem bodo kmetijska združenja plačala odškodnino veleposestni" kom za zemljišča in poslopja. Popisi SMLEDNIK. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva bo imela v nedeljo 20. avgusta svoj veliki dan. Na vrtu ge. Marije Oblakove (»Pri Zupeljnu«) v Smledniku bo ob 15. uri velika efektna loterija z zelo lepimi dobitki. Srečke samo po 5 din. Po loteriji bo velika narodna veselica s sodelovanjem godbe in domačega pevskega zbora. Glavni dobitki so: šivalni stroj, kolesa, obleke, moka, žito in tako naprej. Vseh dobitkov bo za 10.000 din Ker je čisti dobiček na- setnico z neznanim imenom: Avgusta Gorni-kova. Služkinja ji je povedala, da jo je ta ženska iskala. »Menda da je bila beračica,« je pripomnila služkinja. »Ali ni bila mlada, bleda žena z rjavimi očmi?« »Da, že večkrat sem jo videla pred hiSo. Rekla je, da bo jutri spet prišla. Ljudje so tako sitni,« je godrnjala služkinja. »Privedite ubogo žensko na vsak način k meni.« je zapovedala Milka. »Misel, da ji bo dana možnost, pomagati nesrečnikom, je bila edin svetel žarek, ki se ji ie obetal v bodočnosti, edino delno po-mirjenje vesti, ki ji je klicala: To je poni-žanie. da se boš poročila z možem, ki ga ne ljubiš Izdajstvo je, živeti ob strani neljub-Ijenega moža in s podobo drugega v srcu. Ali nai pove svojemu ženinu, kje je bila, ali pa naj se zlaže, da je ne bo izpraševal. To ie bil dvom. ki jo je mučil vso noč in ko se ie zdanilo, se še zmerom ni bila odločila. Ustrašila se ie. ko je zgodaj zjutraj zazvonil hišni zvonček. Ali prihaja ženin, da bo obračunal z njo? Ni bil moški, temveč tuj, boječ ženski glas, ki je vpraševal služkinjo po njej. Ko so se odprla vrata, ie obstala mlada ženska, katere trpeči izraz na obrazu jo je bil že enkrat globoko ganil. oklevale na pragu. »Gospa Avgusta Gornikova. kaj ne?« je vprašala Milka prijazno. »Prosim, samo pridite bliže.« Milka je postavila pred mlado ženo, trepetajočo od vznemirjenosti, stol in se je vprašala, medtem ko je opazovala poteze za- Goreči ogenj brez plamena... Povest iz predvojnih časov V sobi male gostilr»» ie ležal Rado z zelo shujšanim obrazom. Okoli ust in okoli oči se mu je videlo, da ie mnogo pretrpel. Ni se mogla premami Videla je, kako se mu je za trenntpk zp^loctpl pogled, in planila je v div^e 'ht^v» V^drost. ki jo je kazala na zunaj od tistega časa. ko je bila vzela od njega slovo, jo je čisto minila Jokala je zaradi njega, zaradi sebe. zaradi izgubljene sreče. Njena temna glava je ležala na njegovih prsih. Videl je črne kodre in slišal njeno div je ihtenje. »Milka, uboga Milka!« ie šepetal in njegove slabe roke so prijele ljubljenega dekleta. Hotel je pobožati njene lase. niena lica toda zdajci je roke umaknil in pogled se mu le zmračil. »Ali sem si samo v vročici domišljal,, da si nevesta drugega?« jo je vprašal s svojim slabotnim glasom »Zdelo se mi je. da hočeš postati žena bogatega moža? Ali je to ies?« Vzdignila je objokani obraz in začela viti roke. »V dveh dneh nai hi* ooroka,« ie odvrnila mrtvo »Toda ne morem ga vzeti, ne morem .« Hreoeneče ji je pogledal v obraz Na svo" je bolečine je pozabil ko jo je gledal pred seboj. Čutil ie, da ie =-oet njegova, toda prešinila ga ie strašna misel: »Da bi se maščevala nad teboj, da bi postala bogata, se ie vr- gla v naročje neljubijenemu možu.« Mračno jo je vprašal. »Zakaj si prišla k meni?« »K tebi sem prišla, ne da bi bila kaj mislila. Toda vem, da hočem ostati pri tebi kljub vsemu Samo reci mi, da spet verja" meš v srečo! Reci mi le, da me še ljubiš, da me ne zaničuješ!« Silna borba ie nastala v njem. Tako obupan, tako nesrečen je bil ležal tu, pa je prišla Milka in mu prinesla največje, najlepše: sebe in svoio ljubezen Toda Rado je mislil tudi na to, kaj je bil storil zaradi nje. kako se ie bila hotela ona zavreči iz maščevanja. Pomislil je, da ne bo nikdar zapustila gledališča, zaradi česar bi mu stalno grozila nevarnost, da bi spet in spet oostal žrtev ljubosumnosti. Ne, ne gre ve? To bi bila nesreča za oba! Še enkrat jo je pogledal Čuden strah ga je soreletel Stisnil ie zobe v divji bolečini. Potem se ie obrnil k steni in rekel: »Ne, Milka, kar ie pokopano, je pokopano. Minilo ie' Ne spadava skupaj . « Slišal ie kako ie vstala, in čutil, da je pri vratih še enkrat oklevaje pogledala na-zai Njeni koraki so na koncu stopnic utihnili. Voz se je odpeljal. Bil je sam. 5. Noč je bila, ko se je Milka vrnila. Doma ji je služkinja izročila z roko napisano po- men.j en za kritje stroškov zgradbe najlepšega sadjarskega doma na Gorenjskem, ki je že pod streho, se cenjeno občinstvo in prijatelji sadjarstva vljudno vabijo k obisku te prireditve. Idilična lega našega starega gradu in Brezovica, Sava in čisti gorenjski zrak vabijo tudi meščane, da pridejo. Zupeljnova kapljica in postrežba sta pa že tako poznana. V nedeljo vsi v Smlednik! Novice * Kralj Peter II. prvič na Triglavu. Pred-zadni torek se je Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu-treh svojih tovarišev, svojega ad_ jutanta polkovnika Kerekoviša in svojega učitelja za telesno vzgojo profesorja Janka Kovača pripeljal v Mojstrano, od koder je krenil v Vrata. Tam jih je pozdravil v imenu Slovenskega planinskega društva predsednik dr. Pretnar. Po kratkem odmoru v Aljaževem domu se je kralj s spremstvom in v družbi dr. Pretnarja in' dveh vodnikov vzpel po Tominškovi poti na Staničevo kočo. Med potjo je vso družbo ujela huda ploha, kar pa kralja, ki je bil izredno dobro razpoložen, ni prav nič motilo. Do Staničeve koče so potrebovali komaj tri ure. Kralj in njegova družba sta v Staničevi koči prenočila, drugo jutro pa so nadaljevali pot in prispeli na vrh Triglava, kjer je bil mladi kralj prvič. S Triglava je bil lep razgled. Po kosilu so nadaljevali pot čez Hribarice na Sedmera , jezera. Med Hribaricami in Dolino sedmerih jezer je družbo zajela nevihta in bili so nekoliko premočeni. Ko so prispeli pred kočo pri Sedmerih jezerih, je bilo tam zbranih več planinarjev, ki so se zatekli tja pred nevihto. Ko je kralj videl, da so premočeni, jih je takoj pozval v kočo, ki je bila sicer pridržana zanj. V koči so večerjali m prenočili, naslednjega dne so si pa ogledali okolico in je profesor Petkovšek, znani naš rastlinoslovec, kralju opisal rastlinstvo in delno tudi živalstvo tega našega naravnega parka. Družba je krenila potem čez Kal in Razor na Komno. Popoldne je kralj s spremstvom odšel do Savice, kjer ga je čakal avtomobil. Tu se je od mladega kralja poslovil dr. Pretnar. Kralj Peter II. se je prisrčno zahvalil za spremstvo in dejal, da mu je bila pot no planinah izreden užitek in da se je ves čas izvrstno počutil grenjenosti na njenem mladem obrazu, komu je neki podobna. Zdelo se ji je namreč, da ie zelo slična nekomu, ki ga pozna. »S čim vam lahko ustrežem?« Na to blagohotno vprašanje je tujka samo sklenila roke. Odgovoriti ni mogla, tako je bila razburjena Šele počasi se je umirila. »Naposled sem vas dobila samo, gospodična,« je nato izjecljala. »Ne veste, kako sem prežala na ta trenutek, kolikokrat sem stala pred vašo hišo, a se nisem upala pozvoniti. Tako težavno je prositi, saj me prav nič ne poznate. Toda upanje me je zmerom spet vleklo k vam. Čutim, da mi boste pomagali, da boste rekli prijazno besedo zame. Ne bom vam napravljala težkoč, nikar se ne bojte, da bom skušala uveljaviti kakšne svoje pravice ...« »Prosim, povejte samo, za kaj gre in kako vam lahko pomagam,« ji je segla v besedo Milka. »Ali ste kakšna moja nesrečna poklicna tovarišica? Ali bi bili radi nastavljeni pri gledališču? Komu naj rečem prijazno besedo?« »Svojemu ženinu — mojemu očetu.« Milka je planila pokoncu. Zaskrbljeno je pogledala razburjeno mlado ženo, katere oči so tako tesnobno zrle vanjo. Za trenotek se je bala, da ni imela opravka z blazno žensko. »Kaj vam nikdar ni govoril o svoji hčeri? je menila tujka grenko. »Prinesla sem s seboj svoj krstni list, da me ne boste imeli za Sleparko. Kar neverjetno se čuje, kaj ne, da Fpusti eden izmed najbogatejših mož v mestu živeti svojo hčer v bedi?« * Sokolski zmagovalci pri kralju Petru. Zmagovita vrsta Ljubljanskega Sokola, ki si je letos ponovno priborila meč kralja Aleksandra, se je v nedeljo dopoldne odpeljala na Bled, kjer je bila sprejeta v Suvoboru v avdienco pri Nj. Vel. kralju Petru II. Vrsto je vodil načelnik dr. Murnik. Kralj bi bil rad videl njen nastop, kar pa je preprečilo deževje. Pri avdienci je načelnik dr. Murnik najprej kralja prisrčno pozdravil, mu izrazil svojo vdanost, nato pa na kratko orisal zgodovino borb za dragoceni meč njegovega bla-gopokojnega očeta kralja Aleksandra. Nj. Vel. kralj Peter II. se je prisrčno zahvalil za vdanostne izraze in si z velikim zanimanjem ogledal Aleksandrov meč. Nato je stopil k tekmovalni vrsti in dal vsakemu posamezniku desnico. Vrsta je zatem kralja pozdravila s krepkim »Zdravo!«, kralj pa je prav tako odzdravil s sokolskim pozdravom »Zdravo!«. Za njim sta segla v roke tekmovalcem tudi oba kraljeviča Andrej in Tomislav. Sprejemu je prisostvovalo tudi več drugih odličnih gostov, zlasti Angležev, ki so se čudili izklesanim postavam izbrane vrste naših Sokolov. Vsem je bilo zelo žal, da niso videli nastopa vrste. * Slovenska pesem pred kraljem in kraljico na Bledu. V soboto zvečer je bil naš najboljši pevski zbor Akademski pevski zbor gost našega kraljevskega doma. Zbor, ki ga vodi dirigent France Marolt je sklenil s pesmijo počastiti svojo visoko pokroviteljico Nj. Vel. kraljico Marijo, ki stalno z velikim zanimanjem spremlja požrtvovalno delo tega vzornega pevskega društva. Nastopil je v kraljevem gradiču Suvoboru in zapel štiri pesmi, katerim je dodal še junaško »Hercegovsko«. Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vel. kralj Peter II. sta se Z dirigentom prijazno razgovarjala in se vsem pevcem zahvalila za prelepo petje. Zbor je nato pel v Prosvetnem domu blejskim gostom. Dvorana je bila nabito polna. * Kralj je obiskal dirko motornih koles. Dirko motornih koles na Ljubelj, ki jo je na praznik priredil Motociklistični klub Ilirija, je obiskal tudi Nj. Vel. kralj Peter II. in jo z velikim zanimanjem gledal na najpreglednejši točki nad tržiško carinarnico. Predsednik Ilirije g. Borštnar je ob tej priliki mlademu vladarju podrobno raztolmaeil sestavo sporeda in dal razne podrobne podatke o tekmovalcih * Država bo kupila 10.000 vagonov pšenice za vojno rezervo. Na osnovi nove uredbe o tuikine papirje, čeprav ni več dvomila v resničnost tuj kini h besed. »Toda, kako je to mogoče?« je vprašala Milka. »Zcikcij mi niso o t6m niČ6Sc>r pove~-dali druai ljudje, če je že gospod Tomažin sam molčal?« »Mi smo bili še v Mariboru, ko sem se omožila,« je pojasnila mlada žena. »Omoži-la sem se proti očetovi volji. Ne prikrivam vam tega. Oče mi je tedaj rekel, da ne mara v meni ničesar več videti, če bom svojo namero izvršila. Štela sem tedaj šele 17 let. Nihče se ni brigal zame. Mati je zgodaj umrla, a mojega očeta po cele dneve ni bilo doma. Bil mi je tujec, ki sem se ga bala. Tako je bil Konrad Gornik prvi človek, ki mi je rekel ljubeznivo besedo. Mislila sem takrat, da je za življenje dovolj ljubezen. Zbežala sva, Konrad in jaz. Oče je na mojo prošnjo poslal za menoj dovoljenje za poroko, sicer bi me ne bili poročili, saj sem bila mladoletna. Hkratu z dovoljenjem sem prejela 10.000 kron s pripombo, da je to edino, kar mi je dal, in da po njegovi smrti ne prejmem ničesar več. V prvih dneh m<» to ni prav nič žalostilo. Konrad je bil glasbenik in verjela sem, da ga čaka še velika bodočnost. Denar za začetek sva imela. Konrad se je lahko posvetil skladateljstvu. Toda ne maram vas mučiti z dolgotrajno žalostno zgodbo. saj ste že gotovo uganili, kakšen je bil konec. Denar je pošel in čedalje jasneje mi je postajalo, da me je Konrad vzel le zaradi denarja. Pisarila sem obupna pisma očetu, a odgovora nisem nikdar prejela. Konrad je izgubil potrpežljivost in nekega jutra sem se zbudila sama: Konrad je bil ponoči rezervah hrane bosta morala v kratkem ministrstvi za vojsko in kmetijstvo odkupiti od Prizada 10.000 vagonov pšenice za državno rezerve, in sicer ministrstvo za vojsko 5000 vagonov za svojo rezervo in ministrstvo za kmetijstvo 5000 vagonov za rezervo, namenjeno civilnemu prebivalstvu. Ker bodo morale tudi večje mestne in večje industrijske občine nakupiti pšenico za enomesečno potrebo prebivalstva, računajo, da bodo nakupi za vojno rezervo znašali okrog 20.000 vagonov. * Ob llletnici smrti hrvatskega narodnega voditelja Stjepana Radiča so bile po vseh hrvaških, dalmatinskih in mnogih bosanskih krajih maše zadušnice za pokojnika. V Zagrebu je bila črna maša v katedrali na Kap-tolu. Prisostvovali so ji tudi dr. Vladimir Maček, številni hrvatski narodni poslanci in senatorji in zastopniki vseh hrvatskih društev. * Pozor pred vohuni. »Narodna odbrana« opozarja javnost, naj bo v teh resnih časih pozorna na delovanje raznih temnih duš in plačanih vohunov. »Poznamo dve vrsti vohunov: tuje in domače. Tuji vohuni opravljajo svoje odvratno opravilo po svoji poklicnf dolžnosti, domači pa služijo tujim delodajalcem samo zavoljo koristi. Velike države plačujejo prav med malimi narodi in državami, ki jih hočejo spraviti pod svoj vpliv, na stotine črnih duš. Nekatere teh izdajalskih duš so dobesedno plačane z denarjem, medtem ko se druge zadovoljujejo z raznimi zastopništvi in drugimi posli, ki jim donašajo koristi. So pa tudi ljudje, ki služijo tujcem zaradi ničvrednih odlikovanj in papirnatih pohval. Ti ljudje raznašajo izmišljotine in zanašajo med naš narod nemir in nezaupanje V lastno moč in sposobnost. Opozarjamo javnost, naj bo pri takih vesteh čim bolj previdna, ker p nadaljnji mširjenjem takih vesti škoduje samo sebi in svoji državi. * Delavska zbornica je odpovedala prostore socialistom. »Slovenski delavec«, glasilo Ju-gorasa, poroča, da je upravni odbor Delavska zbornice soglasno sklenil odpovedati socialističnim združenjem prostore, ki so jih doslej imela v zborničnih izpostavah v Celju in Mariboru. List pravi, da je upravni odbor Delavske zbornice s to odpovedjo prostorov storil svojo veliko dolžnost. List naglaša tudi« da bo ta ukrep pozdravila vsa slovenska katoliška javnost, kajti udariti po marksizmu,, se pravi služiti narodu. Te besede »Slovenskega delavca« so prav takšne, kakršne je za- pobegnil od mene — v Ameriko, štela semi takrat 21 let. Pisala sem to očetu in ga prosila za odpuščanje, a vse zaman. Težavne mi .ie bilo služiti vsakdanji kruh, ker se nisem ničesar učila. Tako sem živela v največjem pomanjkanju.. « »Vaš oče torej ve, kako bedno živite? Ali je vaša pisma bral7« »Ne vem, če jih je bral?« »Ste kdaj govorili z njim in mu povedali, kako je z vami?« Avgusta je prikimala. »Povedala sem mu vse, a ni nič pomagalo. Zdaj razumem, zakaj me ni uslišal. Spet se hoče oženiti, pa sem mu ovira. Gotovo mu mora biti neprijetno, da ima hčer, ki je videti že stara žena« Vi ste tako mladi, tako lepi. Morda bi se ne bili odločili zanj, če bi bili vedeli, da ima gospod Tomažin že tako staro hčer. Toda zagotavljam vam, da vam ne bom v nikako oviro. Na deželo poj dem. Samo toliko naj mi da oče. da bom lahko skromno živela. Gotovo bi ga ne prosila, temveč bi si rajši služila kruh z delom, če bi ne bila bolna .. .* Solze so ji lile po shujšanih licih in njeni glas, ki je tako ponižno prosil, se je zač^I dušiti v ihtenju. Milka je z grozo pomislila, kakšen velikanski znesek je ravnatelj Tomažin porabil samo za vilo in za razkošje v vili, svojega otroka pa je pustil prav dobesedno stradati* Kakor težek kamen je legel na njeno vesi tujkin očitek: »Moj oče je neusmiljen sa* mogoltnež in hudoben človek!« »Za vašo zadevo se bom pobrigala, bodite brez skrbi,« je rekla Milka toplo in položila ihteči roko na ramo. DOMOVINA š«. 33. Ti1' T' i iiOTg^amiBMiffnaaMrHi pisala pred leti dunajska »Reichspost« ob priliki zadušitve avstrijskih socialističnih združen]. * Popolna gimnazija v Postojni. Pred leti so v Postojni ustanovili nižjo gimnazijo, zdaj pa je italijanska vlada sklenila dati Postojni popolno gimnazijo. * Tečaj za odpravo govornih motenj v Ljubljani. Vsem, ki so se obrnili name s prošnjo, da bi tudi v Ljubljani priredil tečaj za odpravo ječanja in drugih govornih motenj, sporočam, da se bo ta tečaj začel v nedeljo 20. tm. v gluhonemnici (nasproti javne bolnišnice). Vpisovanje bo od 9. do 11. ure dopoldne. Takrat se lahko prijavijo Še novi zanimanci. Tečaj je namenjen predvsem šolski mladini, pa tudi odraslim, ki ječa jo, toda največ do starosti 30 let. Ker bo trajal dnevno samo po eno uro, bodo mogli udeleženci iz okolice stanovati doma. Ista ugodnost bo tudi za one, ki stanujejo ob železnici in avtobusnih progah. S šolarji pod 12 let bo moral prihajati v tečaj kdo izmed odraslih članov družine Ker se bodo lekcije dajale tudi v skupinah, bo stroške lahko vsak uravnaval po svojih močeh. Roditelji otrok, ki še ne hodijo v šolo, bodo dobili posebna navodila za pravilno ravnanje, da bodo mogli otroku sami Domagati. Tečaj se bo zaključil v soboto 26. t. m Vilko Mazi, strokovni učitelj, Vikrče, pošta Medvode. * Utonil je v Vipavi. Nedavno se je na Vipavi pri Arčunih blizu Renč kopala skupina ctrok iz Mohorinov, Med njimi je bil tudi 11 letni Ivan Fajt. Deček je sicer znal plavati, toda v vodi ga je na lepem zgrabil krč, da je utonil. * Strela zanetila požar. V Podlanišču nad Cerknem je nedavno udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Ivana Štublja, Kljub dežju je poslopje pogoiclo do tal. Posestnik ni bil zavarovan. * Požar v Mirnu. Nedavno je nastal v hiši Josipa Mozetiča v Mirnu požar. Na pomoč so poklicali gasilce iz Gorice, ki se jim je posrečilo ogenj omejiti. Požar je Mozetiču uničil precej žita in poljsko orodje. * Utopljenec. Te dni so potegnili iz Save pri hrastniški postaji utopljenca Alojza Ci-lenška, delavca iz Trbovelj. Prepeljali so ga na dolsko pokopališče in ga tam pokopali. * Požar v Št. Juriju pri Celju. Nedavno je nastal na posestvu Kmetijske šole pri Sv. Juriju pri Celju na nepojasnjen način velik požar, ki je upepelil do tal kozolec, poln krme in kmetijskih pridelkov. Ogenj je zajel tudi del gospodarskega poslopja. Na kraj požara so prihitele gasilske čete od Sv. Jurija, iz Celja in Gaberja, ki so preprečile večjo nesrečo. * V Dravi je utonil v Krčevini pri Vur-bergu 181etni kmečki sin Blaž Bezjak, ki se mu je bil prevrnil čoln. * Gozdovi so goreli. Pri Pragerskem je začelo goreti v gozdu posestnika Franca Peršu* ha. Ogenj je prešel na gozd posestnika Štefana Beraniča in Katarine Šumerjeve. Gasilcem iz Jabloncev se je posrečilo ogenj udu-šiti. * Smrt delavca v kamnolomu. Vinko Zaje, 61 letni delavec je bil že nekaj mesecev zaposljen v Lepoldovem kamnolomu pri Šoštanju. Nedavno pa je padel po strmini kakih 30 metrov globoko. Zdravnik dr. Medic je po prvi pomoči odredil prevoz v slovenjgraško bolnišnico, kjer pa je nesrečnik umrl. Pokojni je bil znan kot priden in pošten človek. Bii pa je vedno odkrit in značajen mož in skrben družinski oče. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v lepem spominu. * Požar v Murščaku. V nedavni noči je zgorela hiša posestnika Mavrina v Murščaku. Mavrinove je že enkrat doletela taka nesreča. Pred šestimi leti so jim do tal pogoreli hlevi. Hiša je bila le malenkostno zavarovana. Kako je nastal požar, ni znano. * V gozdu se je obesil. V Ragovem logu pri Novem mestu se je obesil okoli 40 let stari moški. O najdbi so bili obveščeni orožniki, ki so truplo sneli z drevesa. Pri pregledu obleke so dobili v žepu vojaško knjižico in sliko na ime Malešiča Franca, zasebnika iz Gra-daca pri Metliki. * Smrten padec s slive. V Mariji Gorici pri Dobovi je te dni obiral slive posestnik Niko Klakočer. Krhka veja se je pod njegovo težo zlomila in čeprav ni padel globoko, je vendar nesrečno naključje hotelo, da je priletel s trebuhom na ročaj lesenega ška-ifa, ki je stal pod drevesom. Pri tem si je poškodoval črevesje tako hudo, da mu tudi zdravniki v bolnišnici v Brežicah, kamor so ga prepeljali, niso mogli ohraniti življenja. * Nevaren požar v Spodnjih Dupljah. Nedavno noč sta zgoreli v Sp. Dupljah gospodarsko poslopje in hiša malega posestnika in sodarja Bajžlja Tineta. V nevarnosti je bila vsa vas, ker je nesel veter žareče ogorke vsepovsod. K sreči je nekoliko deževalo in gasilci so kmalu prihiteli na pomoč od vseh strani. Kako je ogenj nastal, ni dogna-no. Živino so rešili. »Bodite previdni, gospodična. Ne dražite ga. Strašen je, kadar zbesni. Bilo bi mi hudo, če bi morali poslušati zaradi mene zlobne besede. Tako dobri ste bili z menoj. Hvaležna sem vam že, ker ste me poslušali.« »Se nikdar se nisem bala kakšnega moža! Tudi vašega očeta se ne bojim,« je odgovorila Milka samozavestno. Toda silni strah, ki ga je kazala Avgusta pred lastnim očetom, je zbudil tudi v Milki tesnobo, čeprav je bila doslej prepričana, da je bil Tomažin miren in dober mož. Avgusta je vztrepetala. Nekdo je bil pozvonil. »Pojdite skozi ta vrata,« je rekla Milka, ki je malce obledela. »Čez četrt ure se vrnite! Le pogumni bodite!« Milka je bila sama, ko je Tomažin vstopil. »Dobro jutro, draga,« jo je pozdravil in ji vljudno poljubil roko. »Tvoja včerajšna pot, ki me je zeio razžalostila, je bila torej neodložljiva?« »Da!« Milka je še zmerom oklevala, ali naj mu nove resnico ali naj se izgovori s kako lažjo. »Vse ti bom povedala pozneje,« je rekla. »Najprej se moram s teboj porazgovoriti o mnogo važnejši zadevi. O tvoji hč>'#i!« Svoje besede je izrekla Milka s poudarkom in odlo/.o. Učinek ni izostal. Besede so ga hudo zadele. »Nimam hčerke,« je rekel z mračnim obrazom. »Seveda si jo zatajil pred vsem svetom, tudi nasproti meni,« je odvrnila Milka. »Tvo- Liubke žene so srečne/ i Kremi slična pena olivnega olja tega čudežnega mila za nego i lepote dovršeno snaži kožo. Pena I je tako fina, da ublažuje in olep-I šuje najobčutljivejšo kožo. Upo-' rahljajte vedno PALMOLIVE za I kopanje in celo vaše telo bo ovajalo mladostno ljubkost. KOMAD SAMO D IN. 7" * Smrtna žrtev udarca. V celjski bolnišnici je umrl Jožef Cvetko iz Podvina pri Polzeli* ki ga je bil v prepiru udaril neki posestni« z lesenim batom po glavi. * Razbojnik Pečovnik prijet. V nedeljo 901 tezenski orožniki prijeli zloglasnega razbo§« nika Jožeta Pečovnika. Pečovnik je bil neM davno izvršil roparski napad pri Sv. Primožu na Pohorju v Pečolarjevo gostilno. Bil ja nekaj časa tudi v družbi zloglasnega morilca Grebenška. * Skrivnosten umor v Spodnjih Gameljna& Neki posestnik v Spodnjih Gameljnah je ^ ja hčerka živi in jaz sem ji obljubila, da bom njena odvetnica nasproti tebi.« »Torej se je upala priti k tebi,« je zago-drnjal in začel nestrpno korakati po majhni sobi gor in dol. »Gotovo ti ni povedala, da je zbežala s človekom, ki sem mu bil pokazal vrata. Rekel sem ji: ,Če postaneš njegova žena, ne boš več moja hči.' Zgodilo se je tako, kakor sem ji bil prerokoval. Nepridiprav jo je pustil na cedilu. Zdaj žanje, kar je sejala. Ali je to moja krivda?« »Ni mi ničesar zatajila. Toda jaz jo lahko branim. Bila je še otrok brez izkušenj, ki ni vedel, kaj je svet. Za svojo zaslepljenost se je morala bridko pokoriti. Zdaj jo boš vzel k sebi, ker si njen oče!« »Ne, Milka. Ni več moj otrok. Zaman mi prigovarjaš.« »To je okrutno, brezsrčno!« je vzkliknila jezno in oči so se ji zabliskale. Stal je pred njo in jo mračno gledal. »Doslej si me poznala kot krotkega, popustljivega človeka, toda nekaj svoje volje moram imeti. Ne bi bil to, kar sem, če ne bi neizprosno hodil svoje poti preko vseh, ki se mi uprejo. Za zaljubljeno zaslepljenost, čeprav ji sledi kes, ne poznam odpuščanja. Prav je, da me spoznaš tudi s te strani.« Skoro grozeče so se glasile te besede Zadržana zagrenjenost je zvenela iz njih. V razburjenosti se ravnatelj Tomažin ni prav nič zavedal, kako čisto drugačen je bil zdaj njegov obraz v primeri s smehljajočo se ljubeznivostjo, ki jo je bil doslej kazal Milki. Vsa presenečena je pomislila Milka: takle bo Tomažin, ko bo moj mož. Zdaj je razumela, zakaj se ga je njegova hči bala. Toma- žin je samo čakal poroke, po poroki pa bi 3® pokazal v pravi barvi. ! Milka se je spomnila, kako zelo se je borli la proti Radoti volji. Radove strastne bese*» de so se ji zdele zdaj kar ljubeznive v pri« meri s to mrzlo jezo. Kar ustrašila se je kah kor ptičica, ki se je ujela v zanko. ! »Da, dobro je, da sem te še v pravem ča* su spoznala,« je rekla odločno mu gledaje M obraz. »Izjavljam ti, da ne bom nikdar ženal moža, ki je zmožen dopustiti, da mu lasteBi otrok umira v bedi.« Stopil je čisto tesno k njej. »Ali gre reB samo za mojo hčer?« jo je hripavo vprašal »Ali se morda ne tiče moža, ki si ga bil* obiskala včeraj, to je tri dni pred porokoU Da, drago dete. jaz vidim ostreje in razlofl* neje, kakor ti to misliš.« »Potem tudi veš, da ne bi stala tu pre0l teboj, če bi se ne bila včeraj od tistega m*»* ža poslovila.« je rekla odločno. Nato pa Jfl je premagalo razburjenje, ki ga je zadrževan la že ure, dneve, tedne, in začela je hlastmji govoriti: »Ne, gre samo za vašo hčer. Med Radom Bizjakom in menoj je konec, in prf-šla sem domov z odločnim namenom, da 12 držala besedo, ki sem vam jo dala v najolv-upnejšem razpoloženju. Toda vaš otrok mi Je odprl oči, da sem videla pred seboj žalostmi bodočnost, ki bi me doletela ob vaši strani,-Ne! Zdaj vem in čutim, da ne morem iti pd poti, ki sem jo hotela ubrati! Bila je bla»< nost, da sem bila sklenila postati vaša žena! Bila bi strahopetnost, če ne bi imela po ga« ma za umik. dokler je čas ... STRAN 8 DOMOVINA št. 35. svojem gospodarskem poslopju nedaleč od hiše našel globoko v seno zakopano truplo neznanega moškega, ki je bilo že precej razpadlo. Preiskava trupla je ugotovila, da je bil neznanec umorjen najbrž iz roparskih nagibov. Orožniki so poizvedovali daleč naokrog, kdo bi mogel biti umorjenec, a niso mogli ničesar dognati. Kakor je pokazalo raztelese-nje, je bil umorjenec star okrog 35 let, visok 170 cm in je imel kostanjeve lase. Največ upanja, da bo mogoče zagonetko razjasniti, nudi klobuk, ki so ga bili našli poleg mrtveca in ki ima napis tvrdke Bregar pri Sv. Lovrencu na Dolenjskem. V Bregarjevo trgovino je bilo nedavno vlomljeno in razen drugega blaga so tatovi odnesli tudi nekaj klobukov. * Iščejo se podatki o Antonu Mavru. Junija 1. 1917. je v Smirni kot žrtev svetovne vojne umrl Anton Maver. Njegov oče bi nujno potreboval podrobnejših podatkov o zadnjih dnevih njegovega življenja. Kakor so pokojnikovi starši doslej mogli dognati, je bil z Antonom pri vojakih nekdo iz Križev cev, odnosno iz okolice Ljutomera. Kdorkoli bi kal vedel o njem, se nujno naproša, da to »poroči na naslov njegovega očeta (Anton Maver, Ljubljana, Jegličeva 5), ki bo obve-etitelju tudi Doravnal morebitne stroške. * Skrivnostna smrt Franca Kolarja v Dravi. Te dni so v Mariboru iz Drave potegnili truplo 251etnega posestnikovega sina z Mu-te Franca Kolarja. Raztelesenje ni moglo natančno pojasniti vzroka Kolarjeve smrti Mogoče je, da je pokojni postal žrtev zločina, ni pa izključeno, da je Izvršil samomor ali pa je po nesrečnem naključju zavozil v Dravo in utonil. Preiskava se nadaljuje. + Mladeniči rekrutil Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne' da več pomagati. Vsa pojasnila daje za malenkostno plačilo kon-cesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p.. Ljubljana, Maistrova ulica 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. * Sprejem mladeničev v inženjersko in artilerijsko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa tozadevna poiasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v pM Ljubljana. Maistrova ulica št. 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 din Iz naših krajev Nacionalna mladina je zborovala v Slovenjem Gradcu Minulo nedeljo je bila v dvorani Gollove-ga hotela v Slovenjem Gradcu sreska skupščina omladine Jugoslovenske nacionalne stranke. Med mladino je bilo tudi mnogo starejših naprednih mož. Poleg bivšega narodnega poslanca g Milana Mravljeta, tajnika banovinskega mladinskega odbora g. Andreja Uršiča iz Ljubljane in predsednika sreske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke g. Ivana Rojnika sta prisostvovala sreski skupščini tudi predsednik krajevne organizacije g Pavel Cesar in predsednik mladinske organizacije iz Črne g. Franc Erženičnik. Zaradi zadržanega predsednika mladinske organizacije g. Kaca Gustava je skupščino začel in podal predsedniško poročilo podpredsednik g. Karel Kokolj. Iz njegovega poročila je bilo razvidno marljivo delo, ki ga je odbor izvršil. Njegova izvajanja so bila dokaz, da se obmejna nacionalna mladina v polni meri zaveda dolžnosti do naroda in države. Tajniško poročilo je podal Anton Smolčnik, blagajniško pa g. Vinko Cajnko. Pri volitvah novega sreskega odbora omla-'dine Jugoslovanske nacionalne stranke je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Gustav Kac iz Šmartnega, za podpredsednika g. Vinko Cajnko iz Slovenjega Gradca in g. dr. Ma-Jer iz Šoštanja, za tajnika g. Anton Smolčnik, za blagajnika g. Karel Kokolj. Poleg teh je v odboru še 16 odbornikov iz Šmartnega, Mi-slinja, Zgornjega Doliča, St. Vida nad Valde-kom, Šoštanja, Velenja in Slovenjega Gradca. Odbor je sestavljen iz delovnih omladin-cev in jamči za uspešno delo. Nato je banovinski tajnik g. Andrej Uršič prikazal mednarodni in notranjepolitični položaj in stališče, ki ga zavzema nacionalna mladina do položaja. Za svoja izvajanja je bil deležen splošnega odobravanja. Na kraju je navdušeno pozdravljen spregovoril bivši narodni poslanec g. Milan Mravlje in izčrpno očrtal politične in gospodarske razmere. Njegovim izvajanjem je sledilo viharno ploskanje. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsedujoči zaključil zbor in vsi so zapeli slovansko himno »Hej Slovani« Gromko je odmevala pesem kot prisega stražarjev naše severne meje. K uspeli tekmi žanjic na Bizeljskem Bizeljsko, avgusta. Kmečki praznik, združen s tekmo žanjic, je priredilo pred tedni tukajšnje delavno društvo kmečkih fantov in deklet. Kakor je lani tekma koscev lepo uspela, tako tudi letošnja tekma žanjic ne zaostaja za lansko prireditvijo. Se celo lepša je bila, kar je bilo opažati pri krasnem sprevodu, na samem tekmovališču in na veseličnem prostoru. Vidi se, kaj zmoreta kmečka zavednost in dobra volja. Pred poldrugim letom ob ustanovitvi društva je neki nasprotnik rekel: »Kaj bo to društvo! Premladi so in nimajo pravega voditelja.« Ni pi pomislil, da sam ni starejši od marsikaterega člana našega društva. Ta naša mladina, ki z žuljavimi rokami in v potu svojega obraza prideluje sadove, od katerih on na lahek način živi, bo pač tudi smela imeti svoje pravice in svojo besedo. Takšnih in podobnih besed se je slišalo mnogo. »Kdor se v nedeljo uči kositi in žeti, ta ne bo nikdar gospodar ali gospodinja,« je rekel do-tičnik. Dosti žalostno je, da takšne besede izgovori naobražen človek, ki živi na deželi od sadov, pridelanih s krvavimi žulji. Kaj res noče razumeti, kaj se pravi tekmovati in kaj učiti? Tekmam, ki jih prirejajo mestni ljudje, pa najbrž ne bi nasprotoval. Peče ga pač le zmagovita kmečka zavest. * Šaljivci pravijo, da so bile vse prošnje za dež na dan prireditve zavrnjene, ker so bile prepozno na pošto dane, ali pa premalo kolkovane. Vreme se nam je izkazalo res dobrohotno. Nasprotniki še zdaj napadajo društvo in prireditelje, zlasti pa govornike, s takega mesta, kjer jil ne smeš ugovarjati. Pa razprtije delajo. Naj vedo, da se posojilo vračila veseli. Podpirajte kmečko zavednost tn in ne pozabite, da ste sami izšli iz kmečkih domov. Razbojnik Grebenšek priznava štiri umore Celje, v avgustu. Te dni sta velenjska orožniška narednika gg. Fran Bezjak in Alojzij Muršec prijela v planinski koči na Kozjaku nad Velenjem nevarnega 401etnega razbojnika Alojzija Gre-benška iz Kavč pri St. Ilju nad Velenjem in ga odvedla v Celje, kjer sta ga izročila celjskim orožnikom. Poveljnik celjske orožniške čete major g. Vidakijevič je takoj prevzel vodstvo preiskave in zaslišal Grebenška. Zločinec se je sprva izvijal na vse načine, nato pa se mu je jezik razvezal in priznal je dolgo vrsto tatvin, vlomov in razbojstev, ki jih je izvršil sam ali pa v družbi s svojimi pajdaši, med katerimi so bili bratje Avgust, Andrej in Ivan Zgankovi iz Založ pri Polzeli, Zgankovih svak Pavel Arh iz Ločnice in drugi. Z aretacijo razbojnika sta med drugim tudi pojasnjena roparska umora v Medlogu pri Celju in v Šeščah pri Št. Pavlu pri Preboldu. Pri roparskem umoru gostilničarja Antona I Ocvirka in njegove žene Rozalije so sodelovali Grebenšek, Zgankovi, Arh in natakarica pri Ocvirku Julka Terčičeva. Ocvirka je ustrelil Avgust Zgank, njegovo ženo Rozalijo Andrej Zgank. Oba sta obležala mrtva. Pri iskanju plena je pomagala tudi natakarica Terčičeva, ljubica Avgusta Zganka. Umor v Šeščah je zasnoval Avgust Zgank. Sodelovali so Grebenšek, Avgust in Andrej Zgank in Arh. Spečega 701etnega mlinarja Franceta Janšo je ubil s kladivom Grebenšek, Janšovo 781etno ženo Julijano pa Avgust Zgank, prav tako s kladivom. Zatem je Andrej Zgank še oba prebodel z nožem. Ko so pobrali ves plen, so šli k Zgankovim v Založah, kjer so si ga razdelili. Grebenšek je dalje priznal roparski napad v hišo Frančiške Zolnirjeve v Gorenju pri Šmartnem ob Paki, ki ji je vzel 4000 din, roparski napad na posestnika Tavčarja na Polzeli in roparski napad v stanovanje posestni-ce Helene Oničeve v Gotovljah pri Žalcu. V Založah pri Polzeli je vdrl Grebenšek skozi okno v hišo posestnice Frančiške Vaš-love in s samokresom v roki izsilil od nje 350 din. Lani je v Plešivcu pri Velenju napadel posestnika Franceta Zigerta, mu odvzel lovsko puško in ga z njo ustrelil v levo nogo, nato pa odnesel večjo vsoto denarja. V Pod-kraju pri Veliki Pirešici je napadel posestnika Jakoba Blagotinška, ga obstrelil s samokresom na nogi in mu prav tako vzel večjo vsoto denarja. Letos 17 junija zvečer je vdrl s tovariši v hišo posestnice Frančiške Romove na Polulah pri Celju ter napadel njo in njeni dve hčerki, da bi jih oropal, vendar pa so ga po hudem boju prepodili V Dobriši vasi pri Petrovčab je letos pomladi vlomil v hišo posestnice Razborškove in odnesel 8800 din. V Dobrteši vasi pri Št. Petru v Savinjski dolini je dvakrat po vrsti vlomil v trgovino Blaža Matka in odnesel blaga v vrednosti 800 din. Ob priliki vloma v hišo veleposestnika Josipa Lenka pri Št. Petru v Savinjski dolini je odnesel lovsko puško, denar in več oblek v vrednosti 4000 din. V Zgornji Loznici pri Žalcu je vlomil v hišo posestnika Josipa Kralja in odnesel za 2000 din jestvin. V Petjem pri Velenju je vlomil v neko trgovino in si prisvojil večjo količino manu-fakturnega blaga V Veliki Pirešici je vlomil dvakrat po vrsti v trgovino Zofije Šta-molove in odnesel za 1800 din blaga. Pri vlomu v železniško skladišče v Šmartnem ob Paki je odnesel več pošiljk v vrednosti 1700 din Vlomil 1.e v skladišče graščine Otona Barina v Novem Kloštru pri Št. Petru in odnesel 800 din vredno balo hmelja. Vlomil je v Mastnarjevo trgovino v Crnovi pri Velenju in odnesel precej šoecerijsekga in ma-nufakturnega blaga V Zgornjih HrušovljaH pri Št. Petru je vlomil v zidanico posestnice Terezije Tavčarjeve in odnesel 55 litrov vina. Nekatere zločine je izvršil sam. druge pa s pomočjo svoiih tovarišev Marljivi celjski orožniki nadaljujejo preiskavo pod vodstvom majorja g Vindakije-viča z vso vnemo Ob vesti, da je bil Grebenšek aretiran si je prebivalstvo Celia, Savini-ske in Šaleške doline globoko oddahnilo in pričakuje, da bodo ti strašni zločinci deležni kazni kakršno zaslužijo Za siP^h l* Scratek čas STRAH PRED TAŠČO Zena: »Nič mi nisi povedal, da si se odrekel popivanju.« Mož: »Veš, zadnjikrat, ko sem prišel pijan domov in je bila tvoja mati tu. sem jo videl dvojno in tedaj sem se zaklel, da ne bom več pil...« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Malo shujšati morate, gospa Čelesnikova. Priporočam vam čim več sadja in sočivja.« Čelesnikova: »Rada bi samo vedela, gospod doktor, ali naj jem sadje pred jedjo ali po nji...« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik stopi v čakalnico in vpraša: »Kdo čaka najdalje?« »Jaz čakam že pol leta,« odgovori krojač in mu pokaže račun. Prebivalstvo ruskih mest se silno množi Letos januarja so v Rusiji našteli, kakor smo že poročali, nad 170 milijonov ljudi. Od zadnjega štetja se je število prebivalstva zvišalo za 15 odstotkov in nikjer drugod v Evropi prirastek prebivalstva ni tako velik. Ker se država pospešeno industrializira, se selijo ljudje z dežele v mesta. Leta 1926. je bilo po tedanjem štetju v mestih samo 26 milijonov prebivalcev, zdaj pa so našteli, da živi v mestih že 56 milijonov ljudi in se je torej v 12 letih število prebivalstva v mestih zvišalo za 112 odstotkov V Moskvi se je število prebivalstva v času od leta 1926. podvojilo. V letu 1926. je bilo v Mosvi okoli dva milijona prebivalcev, zdaj pa jih je nad štiri milijone. V Leningradu je bilo tedaj nekaj nad en milijon lju- di, zdaj jih je nad tri milijone. Poleg tega je zdaj v Rusiji že dolga vrsta mest, ki v letu 1926. še niso obstajala. Čisto novo mesto je Karagunda, ki ima že 146.000 prebivalcev. Magnitogorsk ima 145.000, Sta-linogorsk 76.000, Komsolomsk 70 tisoč ljudi. Prebivalstvo v drugih mestih, kakor v Sta-lingradu, Murmansku, Prokojevsku, Džerdžin sku in Stalinabadu, pa se je za desetkrat pomnožilo. V letu 1926. je bilo v Rusiji še 1,697.000 brezposelnih, a zdaj jih ni več. V tistem času je bilo samo 1.7% kmečkih posestev ko-lektiviziranih (združenih v skupno gospodarstvo), zdaj pa pravijo uradni podatki, da se je združilo v skupno gospodarstvo že 93.5% kmetijskih gospodarstev. Narod «3 v ® -sko? Nič več se ni skrivala pred njim, čedalje več naklonjenosti mu je kazala. Mogoče je bilo v tej naklonjenosti tudi nekaj obču* dovanja, zakaj Janez je v dolgih mesecili skupnega bega in boja pokazal toliko možatosti in junaštva, da ga je nehote primerjala z Brankom. Nadja je popoldne odjezdila v spremstvu Mitje v okolico. \ Vrnila se je utrujena šele zvečer. Branko in Janez sta kar onemela, ko sta jo opazila. Njen obraz je bil čisto izpremenjen, bled kakor zid. »Nadja, kaj je z vami?« jo je hlastno vprašal Janez. Glas mu je podrhteval v skriti bojazni. »Zdi se mi,« je rekla vsa zasopla, »da ta kraie poznam. Moj Bog. če je to res...« Skrila je obraz v dlani. Od razburjenja je vsa trepetala. »Ze ko sem zagledala samotno drevo na griču, mi je nenadoma postalo tako tesno pri srcu. Kakor bi ga bila že od nekod poznala. Kakor bi ga bila videla v lepih sanjah. In ta vasica. Tudi njo sem že nekoč videla,« je pristavila, ko ie udušila solze. »Toda niti misliti si nisem mogla, da bi moglo biti kaj res na mojih slutnjah. Vse dni, kar smo tu, sem bila kakor na trnih Čedalje bolj je vstajalo v meni prepričanje, da mora biti tu nekje moj dom. Izbiti sem si ga hotela iz glave, rekla sem si, da to ne more biti res. da mora pokrajina, kjer sem nekoč živela, ležati še bolj proti vzhodu, toda nekaj me je gnalo tja proti gozdu, ki se skriva v soparni meglici. Prepričati sem se hotela, da se samo slepim. Zato sem danes odšla z Mitjo tja. In kraji so mi postali še bolj znani. V onem gozdu se skriva moj dom,« je končala. »Ne motim se.* »Morda že jutri pojdemo vsi tja in se sami prepričamo.« ie tedaj rekel Branko. »Cemu bi čepeli v tem brlogu, je je morda vaš dom blitu?« »Ali je daleč od ceste?« je potem vprašal. »Da,« je potrdil Nadja. »Precej daleč je. Med gozdovi ie skrit, samo majhna jasa je na obeh straneh « »Potem ga morda ni doletela usoda drugih dvorcev. Nemara ga čete, ki so se tu okoli borile, niso opazile.« Premolknil je. »Na vsak način zvemo jutri kaj več.« Drugo poglavje TABORIŠČE SMRTI Kmalu nato je v samotni vasici ugasnila edina luč. Vsi so zaspali, le Nadja ni mogla zatisniti očesa. Časih je zahrkal konj v hlevu in nestrpno udaril s kopiti po leseniK tleh. Misli, ki se jim je vdajala, je niso pustile. Upanje, da bo morda že jutri videla svoj pravi dom, ki je o njem sanjala leta in leta, in ji je ostal nezabrisan v vsej svoji lepoti in miru, je bilo vzrok, da je drhtela. Spomnila se je, koliko je bilo trpljenja, preden je prišla do vrat svojega raja, kjer je zdaj Čakala, da se ji odpro... Vsega se je spomnila, vseh grozot, vseh trenutkov, ko je morala tudi ona gledati smrti v obraz... Ženski vestnik Pravila za kuhanje Da jedila pri kuhanju ne izgube preveč re-dilnih snovi, se moramo držati naslednjih navodil: 1. Hrani vsa jedila do uporabe tako, da ostanejo sveža. Ne nakupi ali, če imaš sama vrt, ne naberi preveč zelenjave, temveč le toliko, kolikor je potrebuješ za en dan. Pazi, da ti jedila ne obleze golazen, kakor muhe in drugo, ker golazen prenaša bolezni. 2. Začni pravočasno, a vendar ne prezgodaj kuhati. Prekuhana jedila izgube na okusu in na hranljivosti. 3. Ne namakaj nobene zelenjave predolgo •y vodi, tudi krompirja ne, ker s tem izpereš .večino redilnih snovi. Izjeme so edino fižol, suh grah, posušeno sadje, suhe gobe in slaniki. 4. Prejšnji načini kuhanja zelenjave, ko se je vsaka zelenjava poprej poparila. niso več umestili. S poparjenjem odstraniš večji de! rudninskih snovi, ki jih naše telo tako potrebuje. Ce ima zelenjava, pripravljena kot pri-kuha, morda bolj trpek okus, tedaj dodaj zelenjavi nekaj žlic kisle smetane. Ce te nimaš, pa mleka. 5. Vsako zelenjavo kuhaj kolikor mogoče v mali količini vode, da se bolj duši, kakor pa kuha. Mlado zelenjavo, kakor ohrovt, zelje, rajši duši na masti, ker ima ta zelenjava sama na sebi dovolj vode. 6. Vsako zelenjavo kuhaj hitro in na vročem ognju, da se res hitro skuha. Ce kuhaš zelenjavo dolgo in počasi, dve do tri ure, izhlape skoro vse redilne snovi. 7. Prikuhe in sploh jedi brez potrebe mešati je zelo neumestno. Pri tem se tudi vse razmeč-ka in je videti potem jed neokusna. 8. Pripravi jedila zmerom sveža in jih lepo naloži v skledo, da je jed tudi očesu prijetna. 9. Skrbi tudi za to, da imaš štedilnik vedno čist, kadar kuhaš, in da ti jed ne prekipi in se potem na plošči ne smodi. 10. Shrani jed, če ti je ostala, na hladno, jo dobro pokrij in pazi, posebno pri mesnih jedeh, da ne pridejo poleg muhe. Za kuhinjo Jabolčni sir. Dve kile jabolk operi in zreži na krhlje, obreži samo, kar je črvivega. Po jabolkih polij sok ene limone in naribano lupinico, nato popari s pol litra kropa in Dri-stavi, da počasi zavro. Vro naj toliko časa, da postanejo mehka. Med kuhanjem pridno mešaj, da se ne prismode. Kuhana jabolka nato pretlači skozi sito. Dve kili sladkorja (sipe) in pol litra vode zavri. Sladkor naj vre toliko časa, da se potegne nit ali da se strdl kapljica sladkorja, ki jo kaneš v mrzlo vodo Med kuhanjem sladkorja pobiraj umazano oeno, da ostane sladkor popolnoma čist. Šele nato stresi k sladkorju pretlačena jabolka in kuhaj dalje, da se zgosti. Jabolčni sir mora biti tako gosto kuhan, da se ne razleze in obdrži svojo obliko, če daš žličico sira na krožnik. Razne posodice, skledice namaži z oljem, napolni jih s sirom in postavi čez noč na hladno, da se sir shladi in strdi. Drugi dan ob robu z nožem previdno obreži, stresi sir na pergament-ni papir in pusti tako dan ali dva, da se sir osuši. Nato vsak kos zase obrni in suši na spodnji strani. Nato potresi s sladkorjem v prahu, zavij v pergamentni papir in shrani na suhem prostoru. Čez kakih 14 dni ali tri tedne preglej sir, če morda kje ne plesni, kar se rado dogodi, a to ni znak, da je slabo kuhan, temveč le premalo osušen. Zato zbriši plesnive madeže s čisto krpo in sir še enkrat potresi s sladkorjem v prahu in ponovno osuši. Tako pripravljen jabolčni sir je odlična slaščica po kosilu. Z njim lahko okrasiš torto, če ga narežeš na tenke lestiče, z obodcem iz-režeš razne oblike m položiš na torto. Ocvrte buče. Jedilno bučo olupi, prerezi, odstrani seme, bučo pa zreži za prst debele in dolge koščke. Te koščke poškropi z limonovim sokom, malo popopraj in potresi s sesekljanim zelenim peteršiljem. Ko imaš že drugo kosilo gotovo in preden daš juho na mizo, razbeli v kozi za dva prsta visoko masti. Vsak košček buče povaljaj v moki in na masti ocvri. Na mast zloži toliko koščkov buče, da bodo koščki lepo plavali. Ocvrte buče poberi v toplo skledo in postavi na toplo, da vse ocvreš. Po vrhu posoli in daj s poljubno omako na mizo. Kumare v omaki. Kumare olupi in zribaj na plošče, nato osoli in pusti pol ure. V kozi napravi nepretemno prežganje, kumare iztisni in stresi na prežganje, premešaj in jih duši. Po-kapaj malo s kisom in mešaj, da se ne prismo-dijo. Ko si kumare tako dušila deset minut, prilij žlico ali dve vode in duši dalje. Ce je omaka zelo gosta, jo še malo zalij, a pazi, ker imajo kumare same dovolj soka, da ne bo omaka preredka. V omako daj žličico sladke paprike, malo sesekljanega zelenega peteršilja in osminko litra kisle smetane. Tako pripravljeno omako daš z govejim mesom na mizo ali pa kot samostojno jed z opečenim krompirjem. Knmare v omaki na drng način. Kumare olupi, zribaj in osoli (kumare pa vedno poprej na koncu pokusi, če niso grenke). V kozi na- I .ravi prežganje, dodaj malo sesekljanega ze- nega peteršilja, malo popra, in zalij z malo ode ali juhe. Ko prevre, dodaj kumare, ne da >i jih iztisnila. Zato bodi previdna, ko prežganje zaliješ, ker dajo kumare same dovolj soka, ker niso iztisnjene. V lončku raztepi četrt litra kisle smetane in žličico moke, meša-je zlij v omako, in ko omaka vre še četrt ure, je gotova. Po-okusu lahko omako tudi malo okisaš. Telečje meso z zelenjavo. Pol kile telečjega mesa zreži na tenke kosce, vsak košček malo potolči in osoli. V kozi razbeli mast, prepraži eno drobno zrezano čebulo, na čebulo položi meso in ga opeci po obeh plateh, nato dodaj zelenjavo. Korenček, peteršilj, papriko, paradižnike, zelen fižol in sploh vso zelenjavo, ki jo imaš na vrtu, drobno Zreži ln vzemi za en zvrhan globok krožnik zelenjave. Premešaj, prilij malo vode in pokrito duši. Ko sta meso in zelenjava že skoro mehka, dodaj še pol kile olupljenega in na plošče narezanega krompirja in duši dalje, da se tudi krompir zmehča. Po okusu še osoli in dodaj žlico ali dve kisle smetane, in ko prevre, daj kot samostojno jed na mizo. Pečena goveja jetra na italijanski način. Pol kile govejih jeter (od mlade živine) zreži na tenke kosce, vsak kos zase povaljaj v moki. V kozi segrej olje, prepraži eno drobno zrezano čebulo, na čebulo položi jetra, po jetrih pa na tenke plošče narezano limono, po limoni malo popopraj in pokrito peci na slabem ognju. Ko iz koščka jeter, če ga z vilicami prebodeš, ne priteče več kri, so jetra pečena. Nato prilij malo vode ali juhe, in ko prevre, osoli in daj na mizo. Zraven lahko daš valjance, cmoke in slično, pa tudi solato. LJUBLJANA od 20. do 27. avgusta Nedelja, 20. avgusta: 8.00: Tamburaški sep-tet. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Za boljšo voljo (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Filip Terčelj). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00: Virtuozi svetovnega slovesa (plošče). — 11.30: Radijski orkester, vmes samospevi Marjana Rusa (pri klavirju prof. Lipovšek). — 13.00: Napovedi. 13.20: Veselo opoldne: duet harmonik (brata Goloba) in plošče — 17.00: Kmetijska ura: Umetna gnojila v kmečkem gospodarstvu (g. inž. Mežan Franc). — 17.30: Poldka Zupanova poje ob spremljevanju radijskega orkestra. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.40: Nacionalna ura: Kakšna naj bosta modernizacija in racionalizacija našega kmetijstva (Kosta Popoviča) — 20.00: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 21.00: Prenos opere iz Italije: Gotovac: Ero z onega sveta. — 22.00: Napovedi, poročila. Ponedeljek, 21. avgusta: 12: Za oddih (pldgane in morske prašičke, s katerimi sta Oilali ameriški znanstvenici poskuse. Izločili E a novi vitamin iz kvasnic, iz riževih luskin In iz jeter. Ko sta dajali podganam in morskim prašičkom hkratu s hrar.o novi vitamin, Eo se pokazale nepričakovane posledice. Živalce, ki so imele prej od starosti sivo dlako, Bo postale spet povsem temne in tudi drugi Enaki staranja so izginili. Vse kaže. da se je fc.neriškima raziskovalkama posrečilo odkriti iflolgo iskani vitamin mladosti. X Trinadstropna hiša je zletela v zrak. V petek popoldne je nastala v središču Londona v neposredni bližini katedrale sv. Pavla Strahovita eksplozija, ki je podrla trinad-Etropno hišo. Eksplozija je bila tako silna, da Eo daleč naokrog popokale vse šipe, na naj-fciižjih hišah pa je popokalo tudi zidovje. V katedrali sv. Pavla ni ostala cela niti ena šili a in z oltarjev so popadali kipi, svečniki in slike. Velik steklen lestenec ie treščil na tla in se razbil. Po dosedanjih ugotovitvah ie bilo osem ljudi ubitih, okoli 30 pa boli ali manj ranjenih. Pravi vzrok eksplozije še ni Ugotovljen, domnevajo pa, da se je razpočila kaka tajna zaloga razstreliv irskih teroristov (strahovalcev). Eksplozija je izzvala v jnestu veliko razburjenje. Policija je uvedla preiskavo in aretirala večje število ljudi. X Kaj pomeni izraz slamnati vdovec'. [Marsikdo se je že vprašal, kako je nastal iz-az slamnati vdovec. Ta izraz izvira šele od .onca 18. stoletja. Zanimivo je, da se je po-bavil izraz slamnata vdova prej kakor slamnati vdovec. Raziskovalec Schneider pravi, fca je izraz slamnati vdovec posledica žalostnih okolnosti. Ležati na slami je pomenilo Evoj čas živeti v pomanjkanju. Žena, ki jo je i nož zapustil, je bila zapisana bedi in ni ime-a niti kje spati razen na kupu slame. Slamnata vdova je bil torej izraz za žalostno uso-!do zapuščene žene. Sele mnogo pozneje je (dobil ta izraz milejši pomen. X Noče iz ječe. Guverner mesta Mehike je podpisal ukaz, ki nekemu Felipeju Sandoval-leju dovoljuje, da sme, kolikor časa hoče ¡ostati v kaznilnici. Sandovalleja bi morali ¡pred kratkim po daljšem sedenju izpustiti. Še preden je potekla njegova kazen, pa so ise oglasili njegovi odvetniki pri guvernerju, da bi svojemu branjencu omogočili ostati v ječi. Pri uporu, ki se ga je udeležil, mož, je l^olicija namreč ustrelila šest oseb. Razširila se je govorica, da je Sandovalle policiji izdal ikraj in čas upora in tako so svojci žrtev prilegli, da ga bodo takoj ubili, ko bo napravil fprvi korak v prostost. Ječa je edini kraj, kjer te čuti varnega. X Boj proti jetiki v Rumuniji. Letna umrljivost za jetiko se je v Rumuniii v zadnih petih letih zmanjšala od 35.000 na'33.000 emrtnih primerov. Število za jetiko obolelih F.umunov je pa še zmerom Visoko.'Znaša namreč 300.000. Liga proti jetiki razpolaga le s 7000 posteljami, potrebovali bi jih pa najmanj 30.000. Zdaj bodo Rumuni začeli graditi zdravilišča. V Transilvanskih Alpah .T3 dosti zdravih leg .za takšna okrevališča. CELO LETO lahko trajno spravite ^(O^^ (Šifll) O» GROZDJA, KAKOR TUDI VSE SADNE SOKOVE BREZ STROKOVNIH PRIPRAV BREZ IZGUBE ČASA BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV s pomočjo NIPAKOMBINA Ali. Odlična iznajdba današnje znanosti: Enostavno: Poceni! Higijenieno: ■ Odobreno od ministrstva za poljfcdeijstvo. Navoaiia in cenik pošlje Brezplačno: BADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1. LONČARSKI POMOČNIK dobi stalno službo takoj pri Štefanu Ze-lenku, lončarju v Veličanah, p. Ivanjkovci pri Ormožu. HIŠA z gostilno in trgovino na koroški meji tik novocdprtega rudnika se proda zaradi starosti. Krasen kraj, izletniška točka. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine« pod »Dobra eksistenca«. SPREJME SE VAJENEC v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo sinovi kmečkih staršev. Cvelbar, Prekopa-Št. Jernej. 1000 DIN ZASLUŽITE MESEČNO DOMA, ako kupite ročni brzopletilni stroj. Dajemo material, prevzemamo blago. Pišite: »Anos«. Maribor. OSTANKE in drugo ceneno blago, ki ga potrebuje delavec in kmet — dobite ugodno v Goričarjevi trgovini za ostanke v Ljubljani, Sv. Petra nasip 29 to je v bližini Zmajskega mostu, za vodo, kjer je napis: »Ostanki in cenejše oblačilno blago«. Ravnokar na zalogi velika množina ostankov dobrega blaga, meter od dinarjev 5.— naprej. Flanelaste rjuhe od 20.- din, odeje od 28.- itd. Oglašujte v » Domovini« Naslovi inserento\ oglauov s šiframi ostanejo strogo tajni. NOV REDILEN PRAŠEK ^^gag^ »REDIM« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko «^jg p f j IJ W hitro in z malimi stroški igfjHKg zredi svoje prašiče. Zado« stuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav« 6 din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav po pošti 30 din Mnogo zahvalnih pisem. MOSTOVA ESENCA MOSTIN Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z __ malimi stroški pripravi /\\ lzborno, obstojno In zdra- MM&fto. /žv5§r ' vo domačo pijačo Cena V 1 s teki. za 150 litrov din ' V® h/^Z 20.—, po pošti din 35.—, ^tj' f^J&fo. 2 steklenici po pošti * din 55.—, 3 steklenice po pošti din 75.—. Pazite, pravi »Redin« In »Mostin« se dobi samo M gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska nI. 1 a. Za štajerski del Slovenije tn Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor — Gosposka ulica 34* NOVOSTI SAMO DIN 49.59 9. Mir Ljubljana 6 Lastna protokollrana tovarna ur v Švici. 9t. 62.300 An ker-ur» pravi švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep kromlran »krov s pismeno g&ratioljo Din 49.50 Stev. 62.301 Ista i osvetljenimi kanalct in številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik, kj -iam ga pošlje aac stonj ln poštnin» prosto NAGROBNE SPOMENIKE starega pokopališča sv Krištofa (In nove spomenike) po nizki ceni dobile, dokler traja zaloga, pri kamnoseku Kuno-varju I' ran ju, pokopališče pr) Sv Križu v Liuhlianl