PORAVNALNI SVETI TAKO IN DRUGAČE
Sosed, piš me v uh!
Nore dirke za materialnimi dobri-nami, ki smo jim priča na slehemem koraku presegajo že vse razumne meje. Imeti več in bolje od drugega je že hislerija sodobnega življenja, ki je neizprosna tudi v naši sredini. Re-zultat te gonje so skrhani medseboj-ni odnosi, ko sosed ne pozna več soseda, človeško dostojanstvo pa je vse prej kot spoštovanja vredno.
Poravnaini sveti v krajevnifa skup-nostih, so komajda omembe vredni. Le člani te posebne družbene dejav-nosti in tisti, ki so kakorkoli vključe-ni vanje vedo povedali o dramah katerih epilog se pogostokrat konča na rednih sodiščih. Skaljeni medse-bojni in sosedski odnosi so najpogo-steje predmet obravnav poravnalnih svetov in dokler je samo vprašanje obrekovanje in zlobni jeziki, se na srečo vse konča pred tem svetom, toda niso redki primeri, ko pridejo na dan osupljive stvari, ki so jim kos le sodišča.
Kakšna je vloga teh svetov smo se hoteli prepričati sami. Z dovolje-njem tajnika, članov poravnalnega sveta in ene od sprtih slrank v kra-jevni skupnosti Komandant Stane II smo se udeležili ene od obravnav. Sprva je kazalo da gre le za vsakda-nji spor, toda kaj kmalu je bilo jas-no, da je zadeva veliko širša, v Ljub-Ijani vse pogostejša, za širšo družbo pa škodljiva:
Kraj dogajanja je Adamičeva uli-ca št. 17. V priiličiu bloka s svojo družino stanuje H. S. V istem hodni-ku je garsonjera, ki je last solidar-nostnega stanovanjskega fonda RSNZ. Pravico do enkratne uporabe tega stanovanja je dobila priletna že-nička V. D. Stanovalci so kaj kmalu ugotovili da z V. D. ni vse v redu zato so tudi ustrezno ukrepali tako na postaji milice kot socialni službi. V. D. ne slanuje v tem stanovanju, ki ji je dodeljeno, le občasno se po-javi. Njena hčerka M. Š, pa je kaj kmalu spoznala, da bi se dalo pri tem kaj dodatno zaslužiti in je omogoči-la, da sta se v sporno garsonjero vselili dve študentki. Mešctarjenjt
z omenjenim stanovanjem pa je tudi predmet spora med družino H. Š. in pa M. S.
Pri vsem tem je najbolj zanimivo to, da je prav M. Š. naslovila pisno vlogo na Poravnalni svet omenjene krajevne skupoosti, ki je tudi obrav-naval primer. V svojem dopisu M. S. navaja, da H. Š. in njena družina ogroža njene osebne svoboščine in kako nedopuslne so žaJjivke na njen račun. Ne omenja pa ničesar o meše-tarstvu s stanovanjem čeprav do slednjega nima nikakršne pravice.
Dokler je bilo govora o žaljivkah in o »kršenju osebne svobode« je Poravnalnemu svetu uspelo držati vajeti v svojih rokah, ko pa je prišlo na dan sporno stanovaaje in podna-jemniki v njem, se je zadeva konča-la, ker Poravnalni svet niina te pri-stojnosti presoje, tudi H. Š ni prista-la na poravnavo, odločila pa se je tudi, da bo primer peljala do konca, ker je trdno prepričana, da je na področju stanovanjskega gospodar-stva marsikaj gnilega, kar posamez-nikom omogoča špekulacije s stano-vanji zlasti s solidarnostnimi...
To je le delček epiloga s katerim bodo imele opravka ustrezne službe, pač po črki zakona! Tudi mi ne žeii-mo biti sodnik, kdo ima prav, le nakazati hočemo da bo tudi na tem področju treba storiti kaj več. Ne samo o medsebojnih odnosih tudi o tem, do kam sega solidarnost, bo govora v naslednji številki glasila Javna tribuna.
Jože Čurin