6 - GRAFI ČAR Klemen MOŽINA Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za teks ti lstvo h tt p://www.n tf .uni-lj.si/ Ko beseda nanese na obljube, ne morem mimo predavanja Martyna Eustacea (slika 3), direktorja združenja TwoSides. Govoril je o zmotni predstavi medijev, kako papir nega ti vno vpliva na okolje, in o obljubah ponudnikov, predvsem mobilnih, elektro- in ban čnih, da bo uporabnik doprinesel k zmanjšanju onesnaženja okolja, če bo pre- jemal zgolj e-ra čun. Navedeno je zmotno, zavajajo če in celo nezakonito, saj je zavaja- nje potrošnikov zakonsko prepovedano, kar pa tovrstno oglaševanje zagotovo je. Papir in ti sk lahko povesta izjemno zgod- bo. Vprašanje je le, kako. Dobršen del krivde za takšno stanje je v stroki sami, saj so vsa utemeljena dejstva o neškodljivem vplivu papirja na okolje, ki je mimogrede povsem naraven material, iz narave in kot tak vrnjen vanjo, papirni čarjem dodobra znana. Teža- va je, ker si jih izmenjujemo le med seboj, v javnost pa jih ne uspemo uspešno prenes ti . Tovrstna nega ti vna publiciteta in pogosto omenjena gospodarska kriza sta nega ti vno vplivali na poslovne rezultate preteklega leta. Kljub vsemu bo treba poiska ti na čin, kako lahko panoga zviša svojo dodano vre- dnost. Česa konkretnega nismo slišali, a je mag. Viole ti Bulc (slika 4) iz podjetja Vibacom uspelo namigni ti , kaj je dodana vrednost konkretnega proizvoda, kot je toaletni papir: prilagoditev barvne palete toaletnega, go- spodinjskega in higienskega papirja barvam kerami čnih ploš čic, bodisi v kopalnici bodisi kuhinji, oziroma trenutnim modnim smerni- cam, ko govorimo o higienskih rob čkih. Nabor predavatelj in slušateljev je ob- sežen, a strokovno precej enoli čen, saj se zberejo zgolj t. i. papirni čarji. Zelo koristno bi bilo, če bi se sre čanja udeležili tudi pred- stavniki vmesnih in kon čnih uporabnikov papirja, kartonov in lepenk. Zato naj izrabim to priložnost in povabim vse predelovalce in uporabnike papirnih proizvodov, da se prihodnje leto sre čanja udeležite in kon- struk ti vno pripomorete k prenosu znanja, informacij in želja iz papirne stroke na upo- rabnike. Priložnos ti za izmenjavo mnenj je veliko, zato menim, da bi bila udeležba upo- rabnikov zelo dobrodošla. Privla čna stran dogodka je tudi, da je za udeležence povsem brezpla čen (stroške krijejo sponzorji), kar še dodatno govori v prid obisku. Za vse bi bilo lahko zelo koristno, da zgradimo most med svetovoma. Dober za četek je prav gotovo le- tošnje predavanje Marka Cedilnika (slika 2), izvršnega direktorja logis ti ke v Mercatorju, z zanimivim naslovom Pogled uporabnika na papir kot embalažni material. Potrošnikove težave, s katerimi se proizvajalci zelo redko sre čajo in jih pri snovanju novih proizvodov ne upoštevajo ali celo ne vidijo, so pritegnile precej pozornos ti . Preprosta težava, tj. na čin in čas, ki je potreben, da zaposleni v trgovini odpre embalaže, je zaradi nesinergijskega in nevzajemnega delovanja dveh podro čij (proizvajalec/potrošnik in/ali uporabnik) precejšen strošek. Cedilnik je poudaril, da so proizvajalci embalažnih materialov že pred časom obljubljali lažje in predvsem uporabniku prijaznejše odpiranje škatel, a se do danes še ni udejanjilo. Slika 1: Uvodni nagovor Marka Jagodi ča, predsednika DITP. Slika 2: Izvršni direktor logistike v Mercatorju, Marko Cedilnik. Slika 3: Direktor združenja TwoSides, Martyn Eustace. Š ti rinajs ti dan slovenskega papirništva je bil tudi letos v Hotelu Golf na Bledu, in sicer v sredo, 24. novembra 2010, s temo Priložnos ti za dvig dodane vrednos ti v papirništvu. Or- ganizatorji dogodka so Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje za papirno in pa- pirnopredelovalno industrijo ter Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije (DITP). Sre čanje je z uvodnim nagovorom odprl predsednik DITP , Marko Jagodi č (slika 1). Slika 4: Mag. Violeta Bulc, Vibacom. Slika 7: Okrogla miza. GRAFIČAR - 7 Prav odzivnost in dinamiko sposobnos ti prilagajanja potrošnikovim željam se pri pa- nogi najbolj pogreša. Posledica predolgega odzivnega časa sta izpad dohodka in neizra- ba dodane vrednos ti , ki bi se lahko nato na- ložila nazaj v proizvodnjo. Podjetje Rade če papir je navkljub nega ti vnim ekonomskim kazalnikom in sicer ugodnim časom za inve- s ti cije, saj so bile cene dobavljenih materia- lov znatno nižje, naložilo 20 milijonov evrov v PS5 (papirni stroj za izdelavo vrednostne- ga, zaš čitenega in banknotnega papirja). Po- teza je bila precej pogumna in drzna. Upam, da se jim bo vloženo povrnilo in obrestovalo v zadanem časovnem okviru. V sklopu dneva slovenskih papirni čarjev se tudi uradno podeli priznanja za najboljša diplomska in podiplomska dela na podro- čju papirništva. Tovrstni dogodek je nekaj edinstvenega, saj nobeno drugo Združenje na GZS ne stori česa podobnega in s tem spodbudi mlade h konstruk ti vnemu dopri- nosu panogi. Letos sta nagrado prejela dva kandidata, in sicer z Univerze v Ljubljani, Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za teks ti lstvo, Matej Pivar (Problem sušenja ofsetnih ti skarskih barv na papirjih višje gra- 14. dan slovenskega papirništva mature) in s Fakultete za kemijo in kemij- sko tehnologijo Mateja Černevšek (Vpliv polivinilalkoholov na barierne premaze papirja). Kandidata sta prejela plaketo, s katero sta pridobila potrdilo o doprinosu k papirni in papirnopredelovalni panogi. Nagrado sta kandidatoma izro čila dr. Vera Rutar z Inš ti tuta za celulozo in papir (ICP) ter Marko Jagodi č, predsednik DITP (sliki 5 in 6). Uradni del sre čanja se je kon čal z okroglo mizo (slika 7), naslovljeno Ustvarjanje do- dane vrednos ti v vrednostni verigi papirne industrije: Priložnos ti , ki kli čejo po mani- festaciji. Razprava je povzela razmišljanja o zvišanju dodane vrednos ti tako samou- mevnega medija, kot je papir. Predvsem gre za zvišanje vlaganj v razvoj novih pro- izvodov, izobraževanje zaposlenih, hitrejše prilagajanje povpraševanju na trgu ter oza- veš čanje širše javnos ti o pozi ti vnih u činkih papirja na razvoj in ohranjanje civilizacije. Upoštevanje navedenih smernic doprinese k dodani vrednos ti papirja in ohranjanju neomajnega položaja v družbi navkljub vse ostrejšim pri ti skom konkuren čnih proizvo- dov, kot je e-papir . Slika 5: Nagrajenec Matej Pivar (NTF OT). Slika 6: Nagrajenka Mateja Černevšek (FKKT).