St. 50(1583) Leto XXX NOVO MESTO 3 četrtek, 13. decembra 1979 Cena: 6 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 Premalo je časa za ukrepanje Brežice: analize o gospodarjenju še pomanjkljive in pozne „Kaj lahko sploh še ukrenemo pred iztekom leta? “ Tako so se spraševali na seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah, ko so 6. decembra sprejemali stališča k analizi SDK in oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini o devetmesečnem gospodarjenju. Zahtevali so, da na oddelku za gospodarstvo čim- Erej poskrbijo za zadostno stro-ovno zasedbo, ker ne sme biti več izgovorov za neopravljeno oz. slabo opravljeno delo. V analizi je pomanjkljiv predvsem opisni del, saj se le redki posamezniki samo s številkami lahko dokopljejo do bistva. Služba družbenega knjigovodstva in oddelek za gospodarstvo bi po mnenju sveta morala opozoriti na škodljive pojave, kot so na primer nespoštovanje zakona o združenem ‘delu, kršenje stališč sindikata in svojih lastnih predpisov povsod tam, kjer so osebni dohodki -t«sli hitreje od celotnega prihodka predvsem na račun povečevanja lastnih cen. Takih tozdov je bilo v občini kar dvanajst Kritiko so usmerili toidi na sindikalne vrste, na vse tiste aktiviste, ki niso spoštovali sprejetega dogovora in občinskega sveta sploh niso obveščali o razpravah in sklepih pri obravnavi tričetrtletnega gospodarjenja. Le v 20 tozdih so dižali obljubo, pa še tam so se marsikje 'e formalno posvetili rezultatom periodičnega obračuna. Ob izgubi v Opekami so se člani predsedstva tokrat posebej ustavili, kajti za dolgoročno sanacijo še vedno ni poskrbljeno. Zahtevali so ustanovitev družbenega sveta na ravni delovne organizacije. Izgiba v Agrariinem tozdu Kooperacija se zmanjšuje, za izgubo v Lesnini pa so menili, da izvira iz slabosti pri organizaciji dela, iz neobdelane raziskave trga in prepočasnega uveljavljanja zakona o združenem delu. V nekaterih delovnih organizacijah pa se že maščuje pomanjkljiva skrb za kadre, zlasti za organizatorje dela, kar velja še posebej za nekatere manjše kolektive, kjer jim je žal denarja za te namene. Zadovoljujejo se s svojo majhnostjo, z životarjenjem in ne razmišljajo o napredku tehnologije ali celo o preusmeritvi J. TEPPEY Prostovoljci usposobljeni Dobri rezultati na tekmovanju mladih prostovoljcev dolenjskega štaba TO v Krškem — Ribničan ostrostrelec Pomemben delež v našem konceptu splošnega ljudskega odpora nosijo tudi mladi prostovoljci. V soboto je bflo v Posavju že drugo" strokovno preveijanje njihovega znanja. Za razliko od lanskega tekmovanja v Trebnjem, ko je bil zapadel sneg, so imeli tokrat za tekmovanje naravnost odlične pogoje. Svečanega obhoda postrojenega sestava mladih prostovoljcev pred stavbo krške občinske skupščine so se poleg predstavnikov pokrajinskega štaba TO za Dolenjsko udeležili podpredsednik republiške skupščine Ludvik Golob in predstavniki gostitelja tekmovanja. Večina tekmovalnih disciplin se je odvijala ves dan na Senovem, le streljali so na strelišču v Sevnici. Ekipna zmaga je pripadla Trebanj-cem (244 točk), 2. so bili mladinci iz Kočevja (239) in 3. KrSko (238). Majhne razlike v doseženih točkah potrjujejo izenačeno izurjenost. Kako hud je bil boj za točke, najbolje ponazarjajo rezultati streljanja s polavtomatsko puško. Ribničan Albin Mikulič je imel svoj dan: od 50 možnih zadetkov jih je dosegel kar 43. Trebanjski strelec Franc Cugelj je zaostal le za dva kroga (41), Krčan Jani Štajnar je bfl s 35 krogi tretji. Dobro so streljale tudi mladinke: Nada Učakar iz Kočevja in Nataša Kramarič iz Črnomlja si delita prvo in drugo mesto s 35 krogi, Fanči Savšek iz Trebnjega pa je bila s 34. krogi tretja. Mladi prostovoljci so se pomerili na Senovem v metanju bombe in orientacijskem tekmovanju. Srečanje je pripomoglo tudi k utrjevanju tovarištva in kolektivnega duha. FOLKLORNI VEČER V ČRNOMLJU V okviru glasbenega abonmaja bosta v soboto, 15. decembra, ob 20. uri nastopili v črnomaljskem kulturnem domu v folklorni skupini: Akademska folklorna skupina „France Marolt" iz Ljubljane in Narodni folklorni ansambel „Georgikon“ iz madžarskega mesta Keszthely. To bo za Belo krajino, ki je sama bogata ljudske folklore (pesmi, plesov in običajev), še posebno zanimiv kulturni oziroma folklorni dogodek. PREGLED PROSTOVOLJCEV — Sobotno tekmovanje v Posavju je pokazalo, da so mladi prostovoljci Lsalenjske dobro pripravnem na splošni ljudski odpor. Prireditev je bila primeren uvod v delovno prebavljanje bližnjega dneva Jugoslovanske ljuddce armade. Na siki: na zbornem mestu v Krškem. (Foto: A. Železnik) „Uvoz” zdravnikov ni rešitev Ena glavnih nalog Zdravstvenega centra Dolenjske: utrditev osnovnega varstva HOTEL METROPOL prireja v ŠPORTNI DVORANI v Novem mestu SILVESTROVANJE IN NOVOLETNI PLES Čaka vas vrsta prijetnih presenečenj. • ansambel Pomladni veter • Edvin Fliser • nagradne igre • pomarančni ples • novoletna kronika Rezervacije sprejema recepcija hotela Metropol Novo mesto, informacije (068) 22-226 ali 21-447. Oktobrski referendum, na katerem so dolenjski zdravstveni in lekarniški delavci izglasovali združitev Splošne bolnišnice, Zavoda za socialno medicino in higieno, Združenega zdravstvenega doma (s tozdi v Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Trebnjem) ter Dolenjske lekarne (z enotami v vseh štirih občinah) v novo delovno organizacijo Zdravstveni center Dolenjske, ugodno odmeva. Ko so se z dosedanjimi prizadevanji pri samoupravnem združevanju dela in sredstev v dolenjskem zdravstvu in lekarništvu ter nalogami v okviru Zdravstvenega centra Dolenjske nedavno seznanili tudi delegati skupščine skupnosti dolenj- JUTRI TUDI O DOLENJSKEM LlSTU Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko bo na jutrišnji seji v Novem mestu najprej ocenil priprave v vseh štirih občinah dolenjske regije na volilno sejo republiške konference SZDL, nato pa pregledal dosedanjo aktivnost Socialistične zveze pri pripravah novih načrtov in naloge družbenopolitičnih dejavnikov v okviru tako imenovanih zletnih dejavnosti. V posebni točki dnevnega reda bo govor o delno spremenjeni vsebindci zasnovi Dolenjskega lista in financiranju tega skupnega glasila devetih občinskih konferenc SZDL. skih občin na seji v Trebnjem, so ti v razpravi poudarili, da bo nova samoupravna organiziranost prav gotovo bistveno pripomogla tudi k razvijanju najrazličnejših oblik zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov v celotni dolenjski regiji. Delegati omenjene skupščine so pritrdili mnenju direktorja Zdrav-’ stvenega centra Dolenjske, Jakoba Beriča, da bo potrebno poslej več narediti zlasti za zagotavljanje zdravstvenega kadra. Primanjkuje pred. vsem zdravnikov za osnovno (ambulantno) zdravstveno varstvo in medicinskih sester. S tem v zvezi so poudarili, da bi morali ta kader dobiti prek ustrezne štipendijske politike, in sicer iz vrst dolenjske mladine, saj se dosedanji način reševanja kadrovske problematike z zaposlovanjem zdravnikov od drugod (z drugih območij in republik) ni najbolje obnesel. Prvi korak k novemu načinu reševanja kadrovskih zadev v zdravstvu pomeni šolanje 40 medicincev iz Dolenjske, ki jih je v študij na medicinski fakulteti usmerila zdravstvena služba na podlagi lastnih ugotovitev in sprejete načrtne politike šolanja in štipendiranja. Seveda bo nujno za ves kader preskrbeti stanovanja, obenem pa - tudi zunaj zdravstvenega centra. - urediti druga vprašanja. Na trebanjski seji skupščine dolenjskih občin so menili, da sodi med taka vprašanja modernizacija bolnišnice, še posebno njenega internega oddelka, ki je v posodabljanju še najbolj zaostal. I. Z. Več delili, kot so ustvarili Ribnica: staližče izvršnega sveta do kršiteljev resolucije in sporazumov V ribniški občini so ugotovili ob tričetrdetju skupno 17 - od tega 11 s področja gospodarstva in 6 s področja družbenih dejavnosti - kršilcev letošnje resolucije in sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Med kršitelji sto tudi dve temdjni organizciji združenega dela (Žičnica in GG), kjer so Mjub izkazani izgubi zvečali osebne dohodke. Izvršni svet občinske skupščine „zagovorih“ OZD, zakaj so izplače- Kibnica je minuli petek razpravljal o vali previsoke osebne dohodke. Pojasnila trgovine, KZ, RIKO in OZD družbenih dejavnosti je ocenil v glavnem kot opravičljiva, ostala pa za pomanjkljiva oziroma neupravičena. Tako ima- tozd „Jelka-Mer-cator" v svoji panogi najvišji promet in najmanjše osebne dohodke. V KZ (Nadaljevanje na 4. strani) SEMINAR ZA VODSTVENE DELAVCE — v organizaciji medobčindcega študijskega središča — politične šole CK ZKS Novo mesto je bfl od 3. do 7. decembra v Dolenjskih Toplicah seminar o samoupravljanju v združenem delu, namenjen vodstvenim delavcem iz dolenjskih občin. Udeležilo se ga je 35 slušateljev in 24 predavateljev, ki so obravnavali posamezne aktudne teme. V petek, zadnji {jan seminaija, je bfla plenarna razprava, v kateri so slušateljem družbenopolitični delavci, med Katenmi je bil tudi podpredsednik repuMi&e skupščine Ludvik Golob, odgovarjali na številna vprašanja. (Foto: J. Pavlin) Iz kataloga razstave: Yatyiopia, Abbas »Otroci tega sveta” Jutri bodo odprli v Novem mestu svetovno razstavo fotografije, posvečeno mednarodnemu letu otroka V veliki razstavni dvorani novega oddelka NOB in ljudske revolucije pri Dolenjskem muzeju v Novem mestu bodo odprli jutri zvečer 4. svetovno razstavo fotografije z naslovom »Otroci tega sveta". Razstava, ki sta jo pripravila zahod nonemška revija „Stem“ in UNICEF, prihaja na Dolenjsko s posredovanjem Kulturnega in informativnega cenUa ZRN v Zagrebu. Mednarodnemu letu otroka posvečena razstava obsega 515 fotografij, ki jih je posnelo 283 avtorjev iz 94 držav, med njimi tudi jugoslovanski. 2e naslov razstave pove, da so fotografije „uglašene“ na otroški svet, s tem da si je oko kamere prizadevalo ta svet prikazati iz najrazličnejših vidikov. Ob gledanju sc v obiskovalca vtisne spoznanje, da otroški svet že zdavnaj ni samo soba lutk, ampak svet z značilnim lastnim socialnim in političnim obeležjem. Razstava z jutrišnjo otvoritvijo v Novem mestu prvič stopa na slovenska tla in bo prav gotovo privabila obiskovalce od blizu in daleč že zaradi aktualnosti, ljubitelji umetniške fotografije pa bodo razstavljene eksponate motriii tudi iz umetnostni) in estetskih zornih kotov. Vsekakor gre za dogodek, ki ni namenjen zgolj,]jubiteljem likovne umetnosti in stalnim obiskovalcem umetnostnih razstavišč v tem dolenjskem mestu, marveč prav gotovo vsem, ki jim otroški svet ni, oziroma jim ne bi smel biti tuj. Krepitev socialistične zavesti ljudi Pred pomembno sejo SZDL V ponedeljek, 17. decembra, bo prva konstitutivna seja Republiške konference SZDL Slovenije. Priprave za to sejo so potekale že od spomladi, ko smo v krajevni skupnostih in občinah ocenjevali opravljeno delo in sprejeli naloge za v bodoče. V zadnji četrtini leta smo veliko pozornosti posvetili gradivu o uresničevanju pobude tovariša Tita pri poglabljanju družbene vloge SZDL v političnem sistemu. Krog razprav smo sklenili z podporo predlogi novih sestavov organov SZDL Slovenije. Objavljeno poročilo o delu republiške konference Socialistične zveze je doživelo ugoden odmev med ljudmi Izluščili smo vrsto dobrih izkušenj o delu, ki nam bodo koristile pri odgovornih nalogih. Več razprav bomo usmerili v sekcijsko aktivnost, kjer naj ljudje izrazijo svoje probleme, interese in iščejo pota organiziranega reševanja zadev. Prav sekcijsko delovanje SZDL lahko prisluhne življenju in delu kmeta, delavca, dijaka, upokojenca v vsej človeški gjlobini težav, hotenj in pripravljenosti Povezanost z vsakdanjimi interesi ljudi bo moralo priti vse bolj v ospredje naših sestankov in dogovarjaty. Zato bomo morali več delati med ljudmi, prisluhniti občanu, ko opravičeno godrnja pred praznim pultom v trgovini, ko opozarja na posamezne materialne razlike med ljudmi, ki so neupravičene. Interesov in problemov se ni . treba amišljevati, le do ljudi moramo priti! S tem bomo tudi bolj počlovečili odnose med ljudmi ter krepili zaupanje ljudi, da je samoupravna in delegatska pot reševanja zadev najučinkovitejša. Z učinkovitejšo prisotnostjo SZDL bomo krepili tudi socialistično zavest in moralo, ki med drugimi tudi pomeni, da bomo imeli socializma toliko, kolikor ga bomo ustvarili in, da se socializem gradi tudi z entuziaz-mom ljudi, ki jim nič ne pade v žep. V vsebinskem smislu moramo utrditi in razviti dejavnost socialistične zveze na vasi, v naseljih, soseskah, ulicah, torej tam, kjer je utrip življenja in dela ljudi Aktivnost bomo naslonili na širok krog naših prizadevnih aktivistov in ta krog se mora še širiti, da bo socialistična zveza resnično fronta širokih, socializmu predanih ljudskih množic. LOJZERATAJC KMALU ZAKONSKA SVETOVALNICA V Črnomlju se pripravljajo na ustanovitev zakonske poslovalnice, ki bo delovala v okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva. Delovati naj bi začela v začetku prihodnjega leta, njena naloga pa bo predzakonsko in zakonsko svetovanje ter spravni poskus. Pri občinski skupnosti imajo za to delo sedaj usposobljena socialno delavko in psihologa, v začetku leta pa bodo poslali na strokovno usposabljanje Se eno socialno in zdravstveno delavko. Ob koncu tedni bo večje poslabšanje vremena z močnimi padavinami, Id bodo ob konca tedna prešle tudi v ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Ameriški talci v Teheranu so še vedno ujetniki, iranske oblasti pa iščejo izhod iz notranje stiske, ki je zajela deželo po nemirih', narodnostih manjšin. Ameriški predsednik Carter, čigar popularnost po iranski krizi v Združenih državah Amerike skokovito narašča, pa si še nadalje prizadeva, da bi našli razplet po mimi poti -to so najkrajše rečeno še vedno značilnosti dogajanj v Iranu ali okoli njega, ki tudi ta teden pritegujejo pozornost svetovne javnosti Iran: zaplet se še nadaljuje Verski voditelji Sarijat -Nadari je zahteval revizijo 110. člena iranske ustave (ki so jo nedavno sprejeli na referendumu) in dejal, da on ni glasoval za novo iransko ustavo. Ajatola Sarijat -Nadari je dejal, da je proti novi ustavi zato,. ker daje neomejeno oblast v državi zgolj enemu samemu človeku, namreč Homeiniju. Sarijat - Nadari je ob Homeiniju drugi najbolj znani in upoštevan verski voditelj Irana. Med njegovimi in Ho-meirijevimi pristaši je prišlo v zadnjih dneh do več spopadov, med katerimi je izgubilo življenje več ljudi Nadari je ob tem dejal, da nima nikakršnih ambicij, da bi postal iranski voditelj ali pa celo spodrini Homeinija, da pa se ne strinja z novo ustavo zato, ker ta ne daje enake pravice vsem državljanom Irana Medtem pa je položaj v Azerbejdjanu, kjer je prišlo do odkritega upora prebivalcev proti osrednji teheranski oblasti, še vedno skrajno zaostren. Uporniki so zasedli več pomembnih institucij, med njimi tudi radijsko in televizijsko postajo. Značilno je tudi, da je v mestu Tabrizu na ulicah in v lokalih vse manj fotografij in slik Homeinija, vse več pa slikMadere. Spopadov v tem mestu se je udeležilo v zadnjih dneh več deset tisoč ljudi, Ajatola Madera pa je ob tem izjavil, da ne more več zadrževati ljudskega besa. V resnici je položaj skrajno eksploziven V Iranu je okoli petnajst milijonov Perzijcev in več kot toliko pripadnikov različnih drugih narodnostnih manjšin, ki vse bolj odkrito terjajo uveljavitev svojih zakonitih pravic, čemur se osrednja nova iranska oblast na čelu s Homeinijem krčevito upira. Tako se je pozornost v zadnjih dneh pravzaprav preusmerila s talcev na iranske notranje zadeve in v tem trenutku je še skrajno negotovo, kaj to lahko v končni posledici pomeni Združene države Amerike si kajpak predvsem prizadevajo osvoboditi svoje državljane, ki so ujeti v Teheranu in pri tem uporabljajo različna sredstva. Mednarodno sodišče v Haagu, ki je začelo razpravo o tem problemu, je samo ena izmed številnih možnosti, ki so se je lotili Američani, pri čemer si nihče ne dela utvar, da bi lahko kakršnakoli odločitev tega sodišča tudi v resnici pomagala pri osvoboditvi talcev. Gre pač za najširšo akcijo Združenih držav Amerike, ki na vseh točkah poskušajo izvajati pritisk na Homeinija in ga izolirati Novo je tudi sporočilo ameriške vlade, ki pravi, da bi bUe Združene države Amerike pripravljene sodelovati v preiskavi o preteklosti in vladanju bivšega iranskega voditelja šaha Reze Pohlavi-ja. To kajpak pod pogojem, če bi v Teheranu izpustili ameriške talce. Ob tem je svetovalec za varnost ameriškega predsednika dodal, da je v Teheranu že več diplomatov, ki bodo poskusili delovati v tem smislu. JANEZ ČUČEK »kitiš POSVET Z ZAVEZNIKI — Ameriški zunanji minister Cyrus Vence je prišel v Evropo na bliskovito turnejo, med katero je obiskal London, Pariz, Rim in Bonn. Na pot gaje poslal predsednik Združenih držav Amerike Jimmy Carter z nalogo, naj poskuša doseči čim večjo stopnjo sodelovanja ameriških evropskih zaveznikov pri ameriških naporih za osvoboditev petdesetih ujetih talcev v Teheranu. Na sliki: ameriški zunaji minister v Londonu. (Telefoto: UPI) Regres ne gre iz slepe ulice »Zimsko umirjeno" razmišljanje o tem, kakšna naj bi bila vloga regresov za dopust Navadno steče beseda o vlogi regresov za dopust takrat, ko jih začno v naših računovodstvih prilagati k plačam, pet minut pred dvanajsto. Pa naj bo tokrat diugače, če že zaradi drugega ne, vsaj zato, ker lahko v zimskih mesecih o tem vprašanju bolj umirjeno razmišljamo kot takrat, ko dobimo ta dodatek k plači na roko. Med tistim, kar naj bi bil primer delavec šibkejšega zdrav- počitniški regres, in onim, kar v resnici je, zija že dolga leta globok prepad. Vsako leto veliko govorimo in pišemo o regresih, sindikati kritično obravnavajo to temo, vendar se nič ne spremeni. Praksa trdovratno ostaja takšna, kot je že leta. Sindikati se zavzemajo za en način delitve počitniškega regresa, delavci v večini kolektivov pa se odločajo za drugega. Mar sindikati nimajo prav in bi morali spremeniti svoje stališče? Ali pa imajo sindikati Erav, in jim manjka le sposo-nosti, da bi svoja pravilna stališča pojasnili in jih uresničili ter zanje pridobili ljudi? Gre za vprašanje, ki se ne nanaša le na posamičen interes delavca in njegove družbe. V večini oiganizacij združenega dela prejemajo vsi zaposleni bodisi regres v enakem znesku ali pa je le-ta odvisen od let delovne dobe. Tako na NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED POTRJEN PREDLOG Predsedstvo RK SZDL je potrdilo predlog možnih kandidatov za člane organov republiške konference. Za predsednika RK SZDL je predlagan Mitja Ribičič, za sekretaija Miloš Prosenc, za podpredsednika pa Tilka Blaha, Vladimir Klemenčič in Beno Zupančič. Stiske zbližujejo Celotedenski seminar OZN o možnih oblikah razvoja in načinov življenja, ki so ga zaključili v petek zvečer v Ljubljani, bo povsem zanesljivo še dolgo odmeval v strokovnih in vladnih krogih številnih dižav. Razumljivo je, da je pisana množica 75 vladnih predstavnikov, planeijev, ekonomistov, sociologov in diugih strokovnjakov imela dokaj različne poglede in stališča o problemih, ki so bili tokrat v središču pozornosti. Kljub temu pa so udeleženci ljubljanski sestanek pozitivno ocenili, saj se je pokazalo, da so sl kljub različnim položajem in interesom posameznih dežel ter „oceanu obravnavanih tem” veliko bližje, kot bi kdorkoli to lahko na začetku seminaija pričakoval. Udeleženci seminaija so se strinjali v tem, da je večina pomembnih problemov, kot so zaščita naravnega okolja in virov energije, in drugi globalnega značaja in da pestijo tako razvite, kot nerazvite dežele. LETOŠNJE NAL02BE Po najnovejših podatkih službe družbenega knjigovodstva so v letošnjih prvih devetih mesecih v naši republiki za naložbe namenili skupaj 37,8 milijarde dinaijev. V primeijavi z denarjem, namenjenim za naložbe v enakem lanskem obdobju predstavlja to za 36,7 odstotka povečanje. V strukturi sredstev za letošnje naložbe v Sloveniji predstavljajo največ deleža bančna sredstva: 46,7 odstotka vsega investicijskega denaija. Organizacije združenega dela so prispevale 38,9 odstotka sredstev za naložbe, 14,4 odstotka pa so predstavljala investicijska sredstva samoupravnih interesnih skupnost ter družbeno-političnih skupnosti. NUJNI BOLJŠI PLANI Dvodnevni posvet slovenskih ekonomistov v razvojnih usmeritvah SR Slovenije v prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju je jasno opozoril, da moramo za usmerjanje našega bodočega razvoja pripraviti stvamejše in bolj preverjene plane, ki pa bodo morali vsebovati takšne cilje in naloge, ki bodo od nosilcev razvoja terjali novo, višjo kvaliteto gospodarjenja. Strokovna in poglobljena razprava je opozorila na nekatere nevralgične točke družbenoekonomskega razvoja in navrgla kopico idej in predlogov ki bodo služile kot koristna podlaga pripripravi planov. Tako razpravljalci kot osnutek sklepnega dokumenta so opozorili na očitno protislovje med kvalifikacijsko sestavo mladih delavcev, ki se vključujejo v reprodukcijski proces (70 odstotkov jih je kvalificiranih na srednjih, višjih in visoki ravni) in sedanjimi potrebami združenega dela. Zato je nujno prestrukturiranje gospodarstva v dejavnosti, ki zahtevajo bolj kvalificirano delovno silo in s tem prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarjenju in uveljavljanju drugih kvalitetnih dejavnikov razvoja. M ILAN MEDEN ja, ki morda povrh vsega še dela v slabih delovnih pogojih, dohodek na družinskega člana pa mu znese 2000 dinaijev, prejme enako vsoto kot tisti pff trdnem zdravju s petkrat večjim dohodkom na družinskega člana. Regres je nekomu žepnina, a drugemu prepičla pomoč, da bi si lahko privoščili dopust. Regrese torej delimo, vendar namena, zaradi katerega smo se odločili za počitniški regres, nismo v celoti dosegli, delno tudi zaradi tega ne, ker pri delitvi regresov ne upoštevajo meril, ki jih terja sam namen: dohodek na družinskega člana, zdravstveno stanje, delovne možnosti in, razumljivo, delovni prispevek in pridnost pri delu. Sindikati imajo torej nedvomno prav, če kritizirajo takšno prakso delitve regresa. A kako to, da kritika nima odmeva, zakaj se slaba praksa vztrajno ohranja? Eden izmed možnih odgovorov na to vprašanje je, da so zaposleni, ki imajo v kolektivih višje dohodke, bolj vplivni ter si prizadevajo — ker bi bili 'ob ustreznejši delitvi regresa »oškodovani” — ohranjati takšno prakso, kar se jim tudi posreči. Ce to drži - in v dobršni meri je očitno tako - najbrž drži tudi ocena, da si sindikati — to se nanaša predvsem nasindikal- TELEGRAMI WASHINGTON - Zahteva mehiškega predsednika Portilla, da bi v trgovini z nafto dolar zamenjali z monetarnim simbolom, ki bi ga določila mednarodna skupnost, je še poslabšala že sicer napete odnose med Mehiko in ZDA. Uradni Wa-shington še ni reagiral na to mehiško zahtevo, kakor tudi ne na nepričakovano mehiško razveljavitev vizuma za bivšega iranskega šaha. TEL AV1V - ZDA so sklenile, da bodo dobavile Egiptu za 3,5 mlijard dolarjev orožja. Trdijo, da bo sklep, sprejet na osebno intervencijo predsednika Carterja, precej spremenil ravnotežje v razmerju sfl med Egiptom in Izraelom na škodo Izraela. Kakor piše neodvisni list Haarec, so izraelski vojaški krogi zelo zaskrbljeni, ker bodo ZDA dobavile Egiptu 900 oklepnh vozil M-60, okoli 80 lovcev F-16, rakete tipa „maveric“ in drugo orožje. RIM — Devet oseb je bilo ranjenih, ko sta v centru Rima eksplodirala dva peklenska stroja. Podtaknjena sta bila pred filipinsko letalsko družbo, eksplodirala pa sta v presledku nekaj sekund. Policija jc sporočila, da so ranjenci v glavnem naključni mimoidoči, ki so se zgrnili proti kraju, kjer jc eksplodiral prvi peklenski stroj, nato pa jc eksplodirala še druga bomba. no organizacijo v kolektivu -ne prizadevajo dovolj, da bi' obveljali primernejši kriteriji pri delitvi počitniškega regresa. Nastaja celo vtis, da organizacije združenega dela in tudi družbenopolitične organizacije nasploh nočejo imeti s tem opravka ter dovoljujejo, da stvari tečejo po starem. Tudi za to so razlogi, predvsem v tem, da je regres denar, tako kot' vsak drug, in da je z njim možno skaliti ustaljene odnose v delitvi po delu, da pa kljub vsemu ni jamstva, da bo namen dosežen, to je, da bodo sredstva namensko porabljena. To je hud problem, vendar pa s tem ni mogoče opravičiti anomalij pri delitvi regresa. A še bolj nesmiselno in neodgovorno je zapravljati družbena sredstva tako, da izplačujemo žepnino za oddih zaposlenim z najvišjimi osebnimi dohodki. VINKO BLATNIK V STOCKHOLMU SO SVEČANO PODELILI letošnje Nobelove nagrade. Med nagrajenci je tudi mati Tereza, ki je piejela svojo Nobelovo nagrado za mir v glavnem mestu Norveške na svečanosti, ki se je je udeležil med drugim tudi norveški kralj Olaf peti. Pravo ime matere Tereze je Gozd Gondza Bo-jadziu, rodila pa seje leta 1910 v Skopju. Ob dodelitvi nagrade ji je čestital tudi predsednik republike Josip Broz Tito. Zanimivo je, da se jc nagrajenka v posebni prošnji obrnila na organizacijski komite za prireditev slovesne podelitve nagrade in ga zaprosila, naj ob njeni podelitvi ne priredijo običajnega slovesnega banketa za več sto povabljencev. Dejala je, da bi bilo bolje, če bi denar, ki ga običajno porabijo za ta banket (gre pa za okroglo deset starih milijonov dinarjev), dali v dobrodelne namene. Komite je sprejel njeno prošnjo, vendar še ni znano, če bo izpolnil tudi njen drugi del, namreč dal denar, s katerim bi 'krili stroške banketa, ki ga sedaj ne bo, zares v dobrodelne namene. . Zadrega, ki jo ni nihče pričakoval .. MEDTEM PA NASTAJAJO ZADREGE tudi drugod. Tako je v intervjuju za libanonski časopis nekdanji iranski zunanji minister Bani Sadr (ki ga je Homeini pred kratkim zamenjal) izjavil, da je njegova dežela pravzaprav doživela poraz. Ker Iranu ni uspelo, da bi proces proti šahu prevladal nad problemom talcev, mora priznati, daje poražen, je dejal. Dodal je, daje odstopil kot zunanji minister v tistem trenutku, ko je b3o jasno, da., njegovo ministrstvo ne more storiti nič drugega, kot da izpelje ta poraz. Tega pa ni hotel storiti. Ko je Homeini zamenjal Bani Sadra, so nekateri v tej potezi videli pravzaprav znamenje njegovega napredovala, zakaj Bani Sadr je dolgoletni Homeinijev dober sodelavec in nekateri so menili, da ga je Homeini potegnil z mesta zunanjega mi-nistra zato, da bi mu kasneje, ko bo sprejeta nova iranska ustava, ponudil mesto predsednika vlade. Toda izjava za libanonski časnik priča lahko tudi drugače ... V politiki, zlasti pa tako zapleteni kot je sedanja iranska, se nikoli nič ne ve... Iz zadnjega PAVLIHE V ZEN BODO Z NOVIM LETOM TELEFONSKO NAROČNINO ZNIŽALI, POLEG TEGA PA BODO TELEFONSKI NAROČNIKI IMELI 20 POGOVOROV NA MESEC BREZPLAČNIH, STARČKI IN BOLNIKI PA CELO 50 BREZPLAČNIH NA MESEC — Tole s telefonom v Nemčiji je čisto gotovo spet ena od kapitalističnih ukan v škodo ljudstva! r1! L—L-r‘~l II IrhJ — Ha, ha. pravi, da se gre pritožit na potrošniški svet... 1 *••• r/' S F POLLETNA ZAMUDA — Gradnja nove šole v Šentjerneju zamuja. Sprva je bilo v načrtu, da se bodo v nove prostore vselili konec letošnjega decembra, zdaj pa kaže, da pred majem ne bo nič. V novi stavbi bo 21 učnih prostorov, kuhinja, telovadnica, knjižnica idr. JUGOSLOVANSKI BANČNIKI NA OTOČCU -Izvršilni odbor Ljubljanske banke — zd niže ne banke je imel S. decembra v Gami hotelu na Otočcu sejo, na kateri so obravnavali finančne rezultate poslovanja, uresničevanje srednjeročnega plana ter dmge pomembne naloge iz bančništva. (Foto: Pavlin) ZLATA PLAKETA ZPM - Občinska Zveza prijateljev mladine Kočevje je podelila zlato plaketo osnovni šoli „Zbora odposlancev v Kočevju, in sicer predvsem za razvejeno izven-šolsko dejavnost. Na sliki: Stane Jajtič podeljuje plaketo ravnateljici osnovne šole Ani Savič. (Foto: V. S.) OBLETNICI smrti Ivana Kočevarja, ! SSD Pionir OB PRVI ,___________________________, dolgoletnega direktoija SGP Pionirje! organiziralo memorialno kegljaško tekmovanje na Loki, bivši sodelavci pa so pdožili venec na njegov grob na pokopališču v Ločni in tako počastili njegov spomin. (Foto: M. Klinc) BREŽICE: IZVOZ SE POVEČUJE V brežiški občini izvaža svoje izdelke pet delovnih organizacij: Tovarna pohištva, Tovarna avtomobilskih prikolic IMV, Gozdno gospo-darstvo-tozd Gozdarstvo, Lesnina in Agnrria-tozd Kmetijstvo. V devetih mesecih letos so prodale na tuje za 120 milijonov dinarjev blaga. Največ je izvozila Tovarna pohištva. V istem obdobju so delovne oigani-zacije iz brežiške občine nakupile v tujini za 45 milijonov dinarjev reprodukcijskega materiala in drugega blaga, vendar ta podatek ni Popoln. ZA KOLIKO VEČJI OSEBNI DOHODKI? Letošnji osebni dohodki delavcev v gospodarstvu so v brežiški občini dosegli povprečno po 6.205 dinarjev. V primerjavi z lanskim tričetrt-letjem so se povečali za 23 odst. realno povečanje pa znaša le 1,4 odst. Sejmišča NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil spet zelo živahen, cene pa so ostale nespremenjene. Naprodaj je bilo 320 prašičev, od tega 39 starih nad tri mesece, prodanih pa skupno 254. Pujski so stali od 850 do 1.250 din, starejši prašiči pa od 1-260 do 2.300 din. BREŽICE: Naprodaj je bilo 458 Pujskov in 12 nad tri mesece starih Prašičev. Lastnika je menjalo 352 živali. Cena pujskov je bila do 45 din, starejših prašičev pa 38 do 40 din za kilogram žive teže. Izsuševanje zemlje v bančnih rokah? Dolenjska vodna skupnost pomaga uresničevati „zeleni plan" — V novi petletki nič več mrtvih voda? — Boj nroti onesnaževanju in obramba pred poplavami bosta prednostni nalogi novega plana Razmere na območju, za katerega je dolenjska vodna skupnost pred štirimi leti sprejela vodnogospodarski načrt za obdobje, ki se bo prihodnje leto izteklo, so s hidrološkega in drugih vidikov zelo neugodne. Tako je v brežiški občini, kjer narasla Sava rada prestopi bregove, še vedno zelo pereča obramba pred poplavami, v k raških predelih Bele in Suhe krajine je oskrba s pitno vodo nezadostna, povrhu pa povzroča skrb čedalje bolj rastoča onesnaženost voda na celotnem območju. Nič manj kot 225 ustanoviteljev dolenjske vodne skupnosti je s podpisom samoupravnega sporazuma jamčilo tej skupnosti, da bo imela za uresničitev načrta v sedanji petletki na voljo kakih 174 milijonov dinarjev. Kar 42 odstotkov tega denarja so po notranji delitvi namenili za varstvo voda - zgraditev vodovodov, kanalizacije in čistilnih naprav. Toliko sredstev ni namenila za varstvo voda nobena druga vodna skupnost v Sloveniji. Seveda je uresničevanje letnih načrtov v tem obdobju potekalo skladno z dotokom sredstev. Uresničevanje je zaše-palo tedaj, kadar je pri plačevanju odpovedal kateri od „vclikih” ustanoviteljev. Takih je med podpisniki sicer le slabih 10 odstotkov, vendar pa predstavljajo njihovi prispevki kar 80 odstotkov vsega načrtovanega denarja. Lani se je dolenjska vodna skupnost priključila akciji za uresničitev tako imenovanega ..zelenega plana” in je skupaj s kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi in nekaterimi zadmgami začela regulacijska dela na melioracijskih površinah. Za taka dela so bila na voljo posojila Ljubljanske banke, z njimi pa so regulirali Rakovniški potok, Vosenk in Sotlo (na melioracijskem območju Slovenske vasi), za kar so dali nad 2,5 milijona dinarjev, medtem ko je regulacija Kolariče v Podbočju veljala nekaj nad 2 milijona dinarjev. Z regulacijami potokov bodo samov trebanjski občini osušili 240 hektarov zemljišč (140 so jih že). Regulacija Kamenščka na območju Mokrega polja v novomeški občini, ki bi omogočila melioracijo kakih 150 hektarov zemljišč, je za zdaj še v bančnih rokah. Kmetijski nasveti Do radiča na svojo pest Radič je za mnoge poslastica med solatami. V zimskem času so zanj pripravljeni plačati včasih prav neverjetno visoko ceno. Če branjevka ob njej zardi, ponavadi prične tudi gostobesedno pojasnjevati, koliko da je dela s siljenjem in beljenjem radiča. Kdor ga hoče jesti, naj to delo pač plača. Beljenje in siljenje sta pravzaprav dve različni stvari. Kot že beseda pove, gre pri beljenju za to, da v temnem prostoru listi radiča obelijo, siljenje pa je vzgajanje novih listov iz radičeve korenike. Pri nekaterih sortah, zlasti pri znanem belgijskem tadiču — vvitiofu, ki ga žal že dolgo ni več dobiti na našem tržišču, je siljenje sploh nujno potrebno, če hočemo priti do okusnih belih radičevih ,.štruc”. Radič je mogoče beliti in siliti na več različnih načinov. Italijani, ki so najbolj znani pridelovalci te solatnice, ga na veliko belijo in silijo kar na poljih, z naoravanjem zelje, ki ščiti pred mrazom. Rastlina pod zemljo še raste, in ko predre 10 do 15 cm debeli sloj rahle naorane zemlje, je primeren za kopanje in prodajo na trgu. . Pri nas pridejo v poštev predvsem drugi načini, siljenje v kleti, hlevu, skladišču, topli gredi ali v ogrevanem rastlinjaku. V teh primerih jeseni radič izkopljemo na vrtu ali njivi, ga očistimo starih in gnilih listov, postavimo v šopih v namočen sloj šote, peska ali žagavine ter pokrijemo z listjem ali slamo ali temno folijo. Če ima prostor, v katerem silimo oz. belimo, potrebnih 15 do 18 stopinj Celzija, se bo radič ubelil v dveh tednih. Na dva do tri dni gaje treba zalivati. V toplih gredah .daje potrebno toploto razkrajajoči gnoj ali kompost, v ogrevanem rastlinjaku pa ogrevana tekoča voda. Ob toplih vrelcih, ki jih pri nas ne manjka, bi lahko vzgojili velike količine radiča, če bi se le malo bolj širokopotezno lotili tega posla. Potem bi bil lahko radič cenejši in dostopnejši tudi tistim, ki v času, ko ni druge vrste solate, ne morejo zanj toliko odšteti. Inž. M. L. N S s s * * s 1» > s s N s N s š s i 5 N * Letos je vodna skupnost načrtovala tri naložbe, namenjene izboljšavi in pridobivanju kmetijskih zemljišč. Predvideli so, da bi dala banka v ta namen 18,9 milijona dinarjev, ker pa tega posojila ni bilo, bo uresničitev počakala na boljše čase. Dobro ne kaže tudi za leto 1980, zato bodo nemara vsa za prihodnje leto predvidena regulacijska dela na melioracijskih območjih napisana le na papiiju. V novem srednjeročnem obdobju bodo naložbe omejene, tako da bo moč na območju dolenjske vodne skupnosti porabiti v ta namen največ 140 milijonov dinarjev. Zato bodo dali pri naložbah prednost obrambi pred poplavami oziroma zgraditvi obrambnega nasipa na levem bregu Save od Brežic do Sotle, dokončali bodo regulacijo Temenice v Trebnjem, Sušice v Dolenjskih Toplicah in potoka v Brestanici, naposled pa dokončali nekaj regulacij na melioracijskih območjih ter vse tiste regulacije, od katerih bo odvisno uresničevanje urbanističnih načrtov. Tudi za varstvo voda bodo marsikaj naredili. Odpravili bodo tako imenovane mrtve vode (Sava pri Krškem, Krka pri Novem mestu), nekaj denarja pa namenili za nove vire pitne vode. Zavod za družbeno plraniranje v Ljubljani je sicer predvidel, naj bi dajali v novi petletki kar 0,48 odstotka družbenega proizvoda za vodarstvo in le 0,07 odstotka za varstvo voda (čistilne naprave), vendar pa se Dolenjci s tako delitvijo ne strinjajo. Na nedavni seji skupščine skupnosti občin dolenjske regije v Trebnjem so se zavzeli za to, naj bi občine same odločile, za kaj bodo poslej porabile več denarja. Menijo, da bo za varstvo voda vsekakor potrebno nameniti več, kot predlaga Zavod za planiranje. 1. ZORAN O PRIPRAVI TOZDOV ZA POSLE S TUJINO V četrtek, 20. decembra, bo v konferenčni dvorani novomeškega Metropola celodnevni seminar o uveljavljanju tozdov v mednarodnem ekonomskem sodelovanju. Razpravo o posameznih perečih vprašanjih bodo vodili Slavko Štante in Slavko Zirkelbach, pomočnika guvernerja Narodne banke Slovenije, in Anton Kikelj, sekretar odbora za devizni režim pri SISEOT. Na koncu seminarji, ki ga pripravljata Medobčinsko študijsko središče in Medobčinska gospodarska zbornica v Novem mestu, bodo ocenili družbenoekonomski položaj Dolenjske. M. KOS AN O VlC S 5 * * * * s ! ! ! I * * S S ! S N EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja: Tit Doberšek Že večkrat, ponovno pa v zadnjem času mnogi vinogradniški in vinarski strokovnjaki obsojajo Dolenjce kot najbolj nazadnjaške v vinogradništvu. Glavni očitek zadeva velike površine, zasajene s samorodnico. To velja zlasti za Podgorce in Suhokrajnce, kjer v vinogradih prevladuje samorodnica, pretežno šmarnica. Zato je prav, da na tem mestu povemo objektivno Resnico o samorodnicah Samorodnih trt, kot jih danes imenujemo, pred pojavom trtne uši (pred letom 1880) v Evropi pa tudi pri nas niso poznali in ne gojili- Sele ko je trtna uš začela uničevati kvalitetne evropske (danes imenovane „žlahtne”) trte, so začeli uvažati iz Amerike trte, ki so bile delno' odporne proti trtni uši in so rodile grozdje. Te trte so tudi križali z evropsko (žlahtno) trto in tako vzgojili mnogo križancev - hibridov. Iz povedanega sledi, da je popolnoma napačna trditev zagovornikov samorodnic, češ da so samorodnice stare trte in da druge trte v teh predelih sploh ne bi uspevale. Resnica je ravno obratna. Samorodnice so vsiljivke, vskočile so na mesto stare, domače, danes imenovane „žlahtne” trte, in to v času, ko je dobra, stara žlahtna trta doživela največjo katastrofo z napadom trtne uši z dodatnim udarcem, pojavom bolezni pero-nospore in oidija. Stara, žlahtna trta _ je rasla po naših vinskih gričih dolga stoletja, preden smo za samorodnice sploh vedeli, da obstajajo. Ce je lorej žlahtna trta rasla dolga stoletja pred samorodnico in odlično uspevala po naših gričih, bo rasla in uspevala tudi sedaj, ko se bomo otresli manj vrednih samorodnic, zlasti šmarnice. To je resnica. Vsaka druga razlaga je zgrešena in ljudi samo bega. Nekateri napredni vinogradniki z območja, kjer so še predkratkim verovali le v šmarnico, so že dokazali, da žlahtna trta ob primerni negi odlično uspeva povsod, kjer raste šmarnica. Ti vinogradniki so svetel vzgled vsem ostalim in jim velja slediti. Vzroki razšiijenja šmarnice Glavni vzrok za razširjenje šmarnice in samorodnice sploh je bila, kot rečeno, trtna uš. Ta je s svojimi vbodi na korenine povzročila, da so korenine žlahtne trte začele gniti, trte so se sušile, vinogradi so eden za drugim propadali. Pravega vzro- ka ljudem niso dovolj tolmačili. J Pri tem je treba upoštevati že 4 stoletja prirojeno odklanjanje £ vsega novega. Med tem ko so na £ Bizeljskem (glej podlistek Januša 4 Golca ..Propast in dvig” v J Dolenjskem listu), okrog Mari- 4 bora, Ptuja in dnigod začeli £ osvajati novodobne izsledke v 4 vinogradništvu, to je cepljenje £ stare, žlahtne trte na odporne £ ameriške trte - podlage, so J* zlasti Podgorci in Suhokrajnci J trmasto odklanjali to novotarijo. 4 Resnici na ljubo je treba pri J tem priznati, da je cepljenje £ starih žlahtnih trt na ameriške trte-podlage bilo združeno z J večjimi stroški kot pa preprosto 4 sajenje samorodnic, ki so se tudi £ v tem času pojavile kot nadome- J stilo za propadajoče žlahtne # trte. Da je bila nesreča še večja, £ smo od Amerikancev poleg trtne 4 uši dobili še bolezni pero- kj nosporo (smod) in oidij (plesen), J ki sta napadli staro trto, medtem 4 ko je vsiljivka samorodnica bila £ delno odporna tudi proti tej 4 dodatni nadlogi. Da je treba trto J| cepiti in potem škropiti in J žveplati, so našega Dolenjca 4 premalo podučili, zato je v stiski 4 segal po edini rešilni bilki, 4 samorodnici - šmarnici. Za pouk in praktično prewe- 4 tljevaLno delo v tej stroki je # manjkalo tudi ustreznih strokov- J njakov. Prva svetovna vojna je 4 pokopala še tiste maloštevilne v J sodobnem vinogradništvu izvei- £ bane ljudi, ki jih je vzgojila * predvojna doba. Zato so mladi J gospodarji po prvi vojni malo 4 vedeli o sodobnih delih v vino- J gradništvu. Poleg tega je po prvi 4 vojni nastala splošna, še posebej #J pa vinska kriza, ki je prav tako £ pripomogla, da sc vinogradniki 4 niso lotili drage obnove vinogradov s cepljenimi trtami Ti mladi ljudje so videli le, da stara žlahtna trta ne uspeva več. Bolelo jih je puščati vnemar griče, kjer ni zraslo dobesedno nič. Tako je šmarnica, ki je ni treba ne škropiti ne cepiti in ne žveplati, našla zelo ugodne pogoje za širjenje. Sadili so jo zlasti tisti, ki so hoteli imeti vinograd in pridelati vino, pa za gojenje stare žlahtne trte na ameriški podlagi niso imeli ne znanja in ne denarja. Da je vino šmarnice po kakovosti slaba;, kot je bilo in je še denas vino stare žlahtne trte, na to ljudje na splošno niso pomislili. Lahko se je danes delati učenega in obsodbo nad zaostalostjo Dolenjcev, toda to ni dovolj, treba bo kaj več, predvsem znanja, pouka in tudi denarja. (To razpravo bomo še nadaljevali in prosimo bralce, da povedo svoje mnenje in opažanja.) DT DOLENJSKI LIST Št. 50 (1583) 13. decembra 1979 Ved delili... (Nadaljevanje s 1. strani) so težave zaradi določenih cen. Prodaja izdelkov RIKO (snežna mehanizacija) se bo odprla v tem trimesečju. Družbene službe pa imaio omejen dohodek. Na tem sestanku je bilo prvič javno poudarjeno, da marsikje niti vodilni strokovnjaki ne vedo, kako se ustvarja in deli celotni prihodek in dohodek, ne poznajo osnovnih ekonomskih pojmov niti zakona o združenem delu. To so dokazali nekateri tudi s svojimi ..zagovori" preveč izplačanih osebnih dohodkov. Opozorjeno je bilo tudi, da ponekod sploh Se niso zaživeli samoupravni odnosi, predvsem v odnosih „centrala“: novi tozd (n. pr. Zicnica), kjer je nekdo označil te odnose za „gusarske“, namesto da bi bili samoupravni. Pravobranilec samoupravljanja je poudaril, da bo ukrepal povsod, kjer osebnih dohodkov niso izplačevali v skladu s sporazumom, odvisno od teže prestopka oz. višine prekoračenja. Seveda pa lahko marsikje v decembru še popravijo storjeni greh. Opozoril je tudi, da pravobranilci samoupravljanja niso zadolženi le za varstvo samoupravnih pravic, ampak tudi za varstvo družbene imovine. Dohodek OZD namreč ni last delovnega kolektiva OZD, ampak je družbena lastnina. Kolektiv je dolžan z njim gospodariti kot dober gospodar in v okviru splošnih družbenih norm. Ugotovili so tudi, da je za uspešnejše gospodarjenje še veliko neizkoriščenih rezerv v OZD. Ena takih je tudi slaba disciplina. Ce to ne bo odpravljeno na drug način, bo gotovo treba spremeniti tudi pravilnik o delovnih razmerjih tako, da bodo lenuhi odstranjeni z dela. V dosedanjih razpravah pa je bil pohvaljen INLES kot celota. Ta največja OZD v občini je vzdržala in izplačevala osebne dohodke v skladu s sporazumi, čeprav je bil pritisk na neupravičeno visoko zviševanje osebnih dohodkov hud. V tem kolektivu so pokazali, da se zavedajo, da lahko delijo osebne dohodke le skladno s tistim, kar ustvarijo. J. PRIMC BREŽICE: KADAR SPORAZUMEVANJE ODPOVE Prehod na ekonomske stanarine o samoupravnem sporazumu v Brežicah ni uspel, zato bo skupščina še pred koncem leta začasno uredila to z odlokom. Sporazum je namreč podpisalo komaj 46,4 odstotka podpisnikov, drugi so ga zavrnili. Brežice pri tem niso izjema, kajti tudi v drugih slovenskih občinah tega sporazuma niso sprejeli. Stanarina zato letos ni bila povišana. Po novem se bo ta z januarjem povečala za 25,3 odstotka. Izpad v tekočem letu naj bi nadoknadili v letih 1981 do 1984, ko je predviden dokončen prehod na plačevanje ekonomskih najemnin. Izvršni svet v Brežicah zahteva od stanovanjske skupnosti, naj poroča kako je spremljala akcijo za podpis sporazuma in kakšni so bili razlogi, da več kot polovico tozdov in hišnih svetov ni podpisalo pristopne izjave. SPET ASFALTIRAJO Ob nedavnem prvem snegu so prenehali asfaltirati cesto Lazec-Srednja vas v kočevski občini in so od tu celo odpeljali stroje. Konec minulega tedna so stroje spet pripeljali in nadaljevali z deli. Obljubili so, da bodo delo dokončali že ta teden. KAJ SO ZAUPALI DRUŽBENIM SVETOM Glede na pomembnost nadaljnjega razvoja družbenopolitičnih in samoupravnih odnosov so v Krškem za to področje že aprila ustanovili družbeni svet, ki se zdaj loteva zaupanih mu nalo& Gre predvsem za dograjevanje samoupravnih odnosov v občini, za njene pristojnosti, za uresničevanje statutarnih določil o njenih pravicah in dolžnostih, za vsebino splošnih aktw, s katerimi te pravice in dolžnosti uveljavlja, in za vsa pomembnejša vprašanja, ki vplivajo na razvoj političnega sistema v občini. Drugi družbeni svet se bo ukvarjal z družbenoekonomskim razvojem in družbenim planiranjem. V njegovo delovno področje sodi usmerjanje prostorske, zemljiške, stanovanjske, komunalne in prometne politike, pa tudi problematika v zvezi z varstvom okolja. Svet bo bdel nad spoštovanjem načel družbenega planiranja in dajal mnenja o vseh bistvenih vprašanjih za ekonomsko in socialno politiko občine. DOLENJSKI LIST Verska pripadnost ni odločilna Tov. Tito odlikoval SDD in M. Jeriča — Koordinacijski odbor o delovanju rimskokatoliške cerkve med Slovenci na tujem — Politikantstvo škodi le Cerkvi Slovenskemu duhovniškemu društvu ob 30-letnici delovanja in njegovemu dolgotrajnemu tajniku Mihaelu Jeriču ob sedemdesetletnici rojstva je predsednik Tito podelil visoki odlikovanji, dobitnikoma pa ju je S. decembra v Ljubljani izročil Mitja Ribičič. Po tem slovesnem dejanju je bila seja koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi; tokrat je odbor, ki deluje pri predšedstvu RK SZDL, v glavnem obravnaval pisano gradivo o delovanju rimskokatoliške cerkve med Slovenci na tujem. Kot ugodne jc koordinacijski odbor ocenil razmere, v katerih se slovenska duhovščina bojuje za narodnostne pravioe na Goriškem, v zadnjem času se stanje izboljšuje tudi na Tržaškem, najbolj neugodno pa je na Koroškem, kjer večinska katoliška oerkev slovenski manjšini odreka narodnostne pravice in otežuje dušno pastirstvo slovenskih duhovnikov. Na Koroškem še zme- raj deluje tudi ožji krog slovenske duhovščine, ki je sovražno razpoložena do naše družbene ureditve, torišče njenega rovarjenja pa je mesečnik Naša luč. Protikomunistični irrprotijugoslovanski članki odtehtajo versko vsebino, kot tak pa je mesečnik (zaradi denarne podpore, ki mu jo daje zahodnonemška škofovska konferenca) trobilo skrajnih desnih sil ZRN. Kočevje: spet ni bilo sreče V oddaji ..Spoznavajmo svet in domovino' Kočevci izgubili z Radeljčani s 5:7 so mladi V sobotni javni radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino1*, ki je bila v Vas-Fari v občini Kočevje, kočevska ekipa spet ni imela sreče, saj je izgubila z mladinsko ekipo iz Radelj ob Dravi s 5:7. Za mladino kočevske občine je nastopila mladina iz Vas-Fare. Na oddaji je predsednik sveta KS Kostel Franc Volf predstavil KS, njene izredne uspehe prav v zadnjem obdobju in načrte. Predsednik občinske konference ZSM Kočevje Stane Gabrič je spregovoril tudi o sodelovanju pobratenih občin Kočevje in Dolina pri Trstu ter predstavil vodjo delegacije zamejske mladine iz Doline, ki je sodelovala kot gost na tej oddaji, Karla Žerjava. V oddaji so nastopili ansambel Mojmira Sepeta, ki ga je tokrat vodil Emil Adamič s pevko Meri Avsenak, profesor Potenca, dramska igralca Boris Cavazza in Alenka Merzelova ter pevec in kitarist Peter Meze. Največ aplavza je požel profesor Potenca s svojim humorističnim nastopom. Zanimivost oddaje je tudi bila, da so na njej sodelovali prestavniki treh mej: Radlje ob Dravi (meja z Avstrijo), Dolina pri Trstu (Italija) in Vas-Fara (meja s Hrvatsko). V dvorani je bilo med poslušalci tudi več občanov s sosednje Hrvatske. Domačini iz Kočevja so goste iz Radelj sprejeli že v četrtek zvečer. Razkazali so jim mesto, jih seznanili z delom mladinske organizacije, dosežki občine in pokazali tudi delovni organizaciji Tekstilano in Melamin. V Fari so ob tej priložnosti odprli tudi razstavo likovnih del delavcev iz Tekstilane D. Vidmarja in M. Križmana. J. PRIMC Ni povsem nedolžen nemir, ki ga med slovenskimi zdomci, pa .tudi izseljenci širi Naša luč. Upati pa je, da se bodo te stvari sčasoma uredile, saj na tuje že odhajajo mlajši duhovniki, ki bi si po domačih izkušnjah lahko prizadevali za strpen dialog med verniki in neverniki. Pri tem bi bilo še kako koristno sodelovanje duhovnikov s slovenskimi kulturnimi društvi na tujem, pa učitelji in konzularnimi predstavniki; zaenkrat tovrstne povezanosti, ki bi utrjevala narodno zavest, še ni, pri duhovščini so bolj očitne težnje po ločevanju rojakov glede na versko pripadnost, odločnega koraka k zbliževanju pa tudi društva in drugi še niso storili. Člani kordinacijskcga odbora so razpravljali tudi o delu RK SZDL v zadnjem mandatnem obdobju in menili, da je bilo urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi v obojestransko korist. Niso pa mogli obiti zadnjih poskusov politikantstva, ki si ga je privoščil manjši krog duhovščine. Tako so obsodili pisarijo »Znamenja in klicaji”, ki jo je priobčila Družina, pa tudi govor na proslavi ob dnevu republike na ljubljanski teološki fakulteti. Taki pojavi niso v skladu z ustavnim položajem cerkvenih skupnosti, zato najbolj škodijo cerkvi sami. In če kdo, bi jih moralo onemogočiti vodstvo rimskokatoliške cerkve na Slovenskem. D. RUSTJA umtu: m J PIONIRJI IN MENTORJI NA KONFERENCI - Delegati * pionirskih odredov šestnajstih šol novomeške občine so na J svoji tretji konferenci sledili poročilom in bogatemu £ kulturnemu programu. (Foto: J. Pavlin) ^ Tisoče akcij pionirjev t--------------------------------------------- J III. konferenca pionirskih odredov občine Novo £ mesto — Bogata aktivnost mladih rok ODDAJA IZ FARE — Radijsko oddajo in tekmovanje »Spoznavajmo svet in domovino" sta vodila napovedovalca Rado Cad ' m Menfi Klančar. Na fotografiji Rado‘Časi (levi), id je vodil kočevsko ekipo, za katero so nastopili mladinci iz KS Kostel Saša Južnič, Tanja Nikolič, Jože Štefančič in Vili Klarič. (Foto: J. Primc) Na osnovni šol' Vinka Paderši-ča-Batreje v Brusnicah je bQa 7. decembra občinska konferenca pionirskih odredov novomeške občine. V veliki telovadnici nove šole so se, to pot že tretjič, zbrale delegacije pionirskih odredov, njihovi učitelji-mentoiji in ravnatelji iz vseh šestnajstih osnovnih šol občine, predstavniki OZPM Novega mesta in Brežic ter predstavniki krajevne skup-nostr Brusnice. Iz poročil mladih delegatov je bila vidna bogata bera raznih dejavnosti, ki jih pionirji opravljajo poleg rednega pouka. Le redld od 6378 pionirjev, kolikor jih je v vsej občini, ni v preteklih dveh letih sodeloval vsaj v desetih akcijah, ki so jih izvajali pionirski odredi. Zbirali so papir, denarne prispevke za gradnjo doma slovenskih pionirjev v Dolenjskih Toplicah, prispevali so za otroke Mozambika, zbirali oblačila za RK, pomagali prizadetim ob potresu v Črni gori in zbirali pridelke za šolsko kuhinjo. Njihova skrb so bili tudi spomeniki in grobišča padlih borcev, varen prenos Kurirčkove pošte, organizirali so številne pogovore z preživelimi borci ir ob prazniku dneva žena obiskali partizanske matere na domu, pomembne naloge so jim bile zaupane tudi ob letošnji vseslovenski akciji NNNP. Prav gotovo ni nikjer tako bogate kulturne aktivnosti, kot jo imajo pionirji. Literarni in novinarski krožki vse leto izdajajo svoja odredna asila, dramatski in recitatorski ožki pa so skupaj s pevskimi zbori v letu pripravili več kot deset, proslav, namenjenih praznikom in obletnicam. Uspešno so tekmovali za Župančičevo bralno značko in v Veseli šoli, ki i'o že nekaj let uspešno vodi 'ionirski list. Ena izmed izven-šolskih aktivnosti so tudi delovne akcije. Vse leto so pionirji skrbeli za čistočo kraja in KS, čistili so struge potokov, delali v pionirski delovni brigadi Janez Mrak v Suhi krajini, mnogi pa imeli tudi zelene straže, ki so čuvale naše okolje pred vsepo-gostejšim takim ali drugačnim onesnaževanjem. Najbolj množična so bfla sodelovanja na odrednih, občinskih in republiških tekmovanjih v raznih športnih panogah, tekmovanja v učnem uspehu in disciplini, itd. Na konferenci so sprejeli nekaj sklepov in priporočil za nadaljnje delo. Pionirje naj bi v bodoče vodila skupina mentorjev, ker so bile naloge za enega preobširne. V interesne dejavnosti se bodo vključili še vsi tisti, ki do sedaj niso bili aktivni. Se naprej bodo ustanavljali pionirske hranilnice po šolah, in iskali nove naloge pri razvijanju tradicij NOV. S konference, ki jo je vseskozi prepletal bogat kulturni program, so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. Sklenili sb, ds ' bo naslednja pionirska konferenca čez dve leti v Šentjerneju. J. PAVLIN RECITAL ČRNSKE POEZIJE Občinska konferenca klubov OZN Novo mesto prireja ob dnevu človekovih pravic recital čmske poezije. Izvedla ga bosta recitatorski in oblikovalni krožek novomeške gimnazije. Recital bo v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri v dvorani domu JLA. T. ČIBELJ Smo zamudili turistično pomlad? Podatki kažejo, da je Dolenjska glede na možnosti preveč zanemarjala turizem Slovenski delež v jugodovanskem turizmu je iz leta v leto manjši, še hitreje se zmanjšuje dolenjski delež v turizmu naše republike. Tako povedo podatki. Isti viri opozarjajo, daje treba pogledati še številke iz analiz, ki pokažejo, kako smo tu in tam strehi turističnemu razvoju, oziroma kako smo uresničevali načrte. Ocene kažejo, da sedanji srednje- lahko zapisali za Dolenjsko, čeprav akcijo za izboljšanje turistične ponudbe, se v ta namen medregijsko povezovali, uskladili cene storitev in ustanovili turistično poslovno skupnost. Turizem je bil že v sedanjem obdobju uvrščen med prednostne panoge. I. ZORAN ročni program turizma v Sloveniji zenesljivo ne bo uresničen. Enako bi Zdravniki obiskali podeželje Ogledali so si delo podeželskih zdravstvenih postaj - Med drugim obiskali Osilnico Skupina zdravnikov, ki so na podiplomskem študiju socialne medicine na Reki, je pred kratkim obiskala nekaj podeželskih zdravstvenih postaj, da bi se seznanila z delom zdravnika na podeželju in nudenjem prve medicinske pomoči v takih razmerah. Skupino je vodil redni profesor reške fakultete Keitan Blečič, (nekdanji partizanski zdravnik na Kočevskem), ki je tudi direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Reki. Z zdravniki sta bila dva gosta iz Egipta, člana svetovne zdravstve- ne federacije. Ogledali so si zdravstvene postaje v Čabru, Tršču, Cerovem in Osilnici. Obisk je sodil v sklop pouka oz. podiplomskega študija teh zdravnikov. V Osilnici jim je v enournem predavanju dr. Stanko Nikolič iz zdravstvenega doma Kočevje govoril o svojih 15-letnih izkušnjah dela na tem območju. Gostje so vpraševali o zdravstveni zaščiti in problemih varstva na tem mejnem območju Hrvatske in Slovenije. Občudovali so tudi vzorno urejeno zdravstveno po-stai°- J. PRIMC f PODIPLOMCI V OSILNICI — Zdravniki—p odiplomci z Reke. ta nima posebnega regijskega načrta. Ugotavljajo, da je bil napredek le v novomeški občini, kjer sta glavna nosilca turističnega razvoja - tovarna zdravil Krka in podjetje Gorjanci - precej izboljšala gostinsko turistično ponudbo. Viator v Beli krajini- in Putnik v Trebnjem nista za turistični napredek naredila ničesar, zato je turizem tam celo nazadoval. Do zdaj se je več kot 89 odstotkov dolenjskega turizma »pretočilo” v novomeški občini, pa dobra dva odstotka v metliški in trebanjski ter 5 odstotkov v črnomaljski občini. Nekoliko drugačno razmerje so občine dosegle z inozemskim turizmom. Kar zadeva razmerje med domačimi in tujimi gosti, se je tehtnica krepko nagnila v korist domačih. Se vedno pa pride skoraj 87 odstotkov tujih nočitev na Dolenjskem na novomeško občino. Kar 44,3 odstotka nočitev tujih gostov na Dolenjskem je zabeležil Hotel grad Otočec. Gostje so se na Dolenjskem zadrževali različno dolgo, skupine PREŠERNOVA DRUŽBA VOLI NOVO VODSTVO V ljubljanskem klubu delegatov se bo v soboto, 15. decembra, dopoldne sestala Prešernova družba. Poročila glavnega odbora, tajništva in nadzornega odbora bodo obravnavala delovanja Prešernove družbe v obdobju 1973 - 1976. Udeleženci bodo imeli v razpravi kaj povedati, še zlasti o zvestobi osnovni ideji, ki jo je ta družba dobila ob ustanovitvi: širiti med delovnimi ljudmi in občani pristno kulturo in knjigo. Na občnem zboru bodo spremenili pravila in izvolili nov odbor Prešernove družbe. pa so lahko prenočevale le v novomeški občini, ker drugod na Dolenjskem še nimajo dovolj velikih zmogljivosti. Za minulo obdobje so bile značilne mnoge pomanjkljivosti, predvsem je bilo premalo kampov, preslabo poskrbljeno za razvedrilo in zabavo gostov, šepali pa sta tudi propaganda in kvaliteta gostinskih storitev. Zamujenega sicer ni moč nadoknaditi, zato bodo pazili, da se napake v novem razvojnem obdobju 1981 - 1986 ne bodo ponovile. Nova petletka naj bi, kot je moč razbrati iz smernic razvoja, dolenjskemu turizmu pomagala do pravcatega razcveta. Pridobili naj bi kar 1.550 novih turističnih ležišč in 3.370 novih sedežev. 150 ležišč bi pridobili, če bi za kmečki turizem usposobili kakih šest kmetij. Načrtovalci «o tudi izračunali, da bi z novimi zmogljivostmi v letu 1985 podvojili sedanje število nočitev, ki naj bi se tako povzpelo na 443.900. Kajpak se načrtovalci zavedajo, da tega ne bo moč doseči brez truda. Zato predlagajo, naj bi v novi petletki dolenjski turizem načrtovali z regijskimi in ne ozkimi občinskimi merili, da bi poenotili sleherno POSVETOVANJE ZA VODJE KADROVSKIH SLUŽB 13. in 14. decembra bo v Novem mestu- strokovno posvetovanje za vodje kadrovskih služb skupščin občin, ki ga organizira sekretariat za kadrovska vprašanja v izvršnem svetu skupščine SR Slovenje. Namen posvetovanja je nuditi strokovno pomoč kadrovskim službam občinskih skupščin in medsebojna izmenjava izkušenj. Poudarek bo na izvajanju družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Slovenji in dogovorov v občinah, na posvetovanju pa bodo obravnavali tudi vprašanje nadaljnjega razvoja kadrovskega informacijskega sistema ter naloge strokovne službe skupnosti za zaposlovanje. .DOLENJKA’ TERJALA NOVO ŽRTEV - Zadnji ponedeljek se je pri Medvedjeku pred Trebnjem ponovno zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje |14etni Florjan Udovč iz Obiha 10. Udovč je vozil proti Ljubljani in prehiteval osebni avtomobil, nasproti pa je s cisterno pripeljal tovornjak-cistema. Po silovitem čelnem trčenju je bil voznik tako hudo ranjen, da je na kraju nezgode umri. Promet je bil za dve uri zaprt, nato pa še eno uro enosmeren, gmotno škodo pa cenijo na 100.000 din. pisma in odmevi 9/v j| tJtood/njLSfoor n drugih občinah. Vsa ta nesorazmeija so navedli tudi delegati skupnosti osnovnih šol v Novem mestu v posebnem pismu, poslanem izvršnemu odboru občinske izobraževalne skupnosti. Izvršnemu odboru slednjič ni kazalo drugega, kot da predlaga skupščini v obravnavo in sprejem povečanje vrednosti programov, in sicer za skupno vsoto nekaj nad 8 milijonov dinarjev. Od tega naj bi šlo kakih 6,2 milijona dinarjev za osebne dohodke, drugo pa za materialne izdatke osnovnih šol in drugih vzgojno-izobraževalnih organizacij. In res so 3. decembra na seji skupščine občinske izobraževalne skupnosti v Novem mestu razpravljali malone ves č as zlasti o tem predlogu. Nihče od razprav-ljalcev ni bil proti temu, da dobijo šole, kar jim pripada, zatikati pa se je začelo pri vprašanju, kje dobiti potrebno vsoto, ki navsezadnje ni majhna. Pristojni so pojasnili, da je moč na podlagi samoupravnega sporazuma iz rednih sredstev za leto 1979 izplačati največ 3,8 milijona dinarjev, približno tak znesek pa bo, kot kaže, moč dobiti iz rezervnega denarja izobraževalne skupnosti. Vsega denarja za tako imenovano valorizacijo je okoli 7,6 milijona dinarjev. Do zahtevane vsote manjka kakih 400 tisočakov. Izkazano razliko bodo, kajpak na papiiju, odpravili tako, da bodo ponovno ovrednotili oziroma ocenili izpolnjevanje šolskih programov in v zahtevkih črtali ali zmanjšali previsoke zneske. V tem smislu so oblikovali tudi sklepe in naložili izvršnemu odboru, da zadevo dokončno uredi. Temu na rob naj bo napisana še naslednja misel. Za letos je stvar pod streho, toda pred vrati je novo leto. Grenka izkušnja bi se ne smela ponoviti, če naj bi bil mir v hiši. Ko bo obveljal zakon o svobodni menjavi dela, ne bo moč umeriti večje obleke, kot bo blaga. To pa pomeni, da se bo morala ustaviti tudi težnja po širjenju vzgojno-izobraževalnih programov. S tehtnim premislekom naj bi razvijali tudi celodnevno šolo, še zlasti zato, ker računi kažejo, da je precej dražja, kot so mislili prvotno. I. ZORAN kadar je bilo potrebno prirediti proslavo ali pripraviti kulturni spored 'v tem ali onem delovnem kolektivu, sicer pa ne. K temu pomembnemu, za mo-kronoško kulturo morebiti celo prelomnemu spoznanju je prav gotovo pripomogel sestanek 3. decembra v mokronoškem kulturnem domu. N a njem so bili poleg predstavnikov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, Kulturnega društva Emila Adamiča in drugih tudi člani izvršnega odbora trebanjske kulturne skupnosti. Po skoraj štiriumem besedovanju se je izluščilo nekaj ugotovitev, ki bodo lahko za daljši čas naravnavale odnos do kulturnega življenja in snovanj na kulturnem področju v Mokronogu. Med poglavitne ugotovitve šteje nedvom no ta, da so kulturno problematiko v tem kraju poklicane reševati delovne organizacije in krajevna skupnost s svojimi družbenopolitičnimi dejavniki. Od sklepov naj najprej omenimo glavnega, ki pravi, da so si Mokro-nožani naložili, da bodo v najkrajšem času pripravili predlog za organiziranost kulturnega dela v krajevni skupnosti V drugih sklepih pa so zapisali, da bodo uredili lastništvo kulturnega doma in mo kronoškega gradu, podprli domačo folklorno skupino in nadaljevali s folklorno turističnimi prireditvami. Pričakujejo, da bo mokronoška kultura v smislu teh sklepov zadihala že naslednje leta Izvršni odbor kulturne skupnosti je imel lani in letos take sestanke v najrazličnejših krajevnih središčih: na Mimi, v Šentlovrencu in Šentrupertu. Podobni sestanki se bodo nadaljevali po novem letu. Kot je povedal tajnik kulturne skupnosti Stane Peček, se vsebina dosedanjih sestankov kaže v krajevnih skupnostih različno. „Ni moč prezreti”', je dodal, „da so v vseh krajevnih skupnostih, kjer se je izvršni odbor kulturne skupnosti sestal s krajevnimi dejavniki, izglasovali samoprispevke, katerih del bo porabljen za kulturne namene, ali pa se nov odnos kaže v neposrednih akcijah pri reševanju prostorske problematike za kultura” I. Z. Gruenov mavzolej začeli urejati Grobnica, kjer počiva Prešernov pesniški učenec, privablja vedno več obiskovalcev V Leskovcu pri Krškem stoji grobnica Auerspergov, ki so bdi lastniki tamkajšnje graščine od začetka 17. do konca 19. stoletja. V grobnici je pokopan tudi Anton Aleksander grof Auersperg, nemški politik in znan kot pesnik s psevdonimom Anastasius Gruen, pesniški učenec našega Prešerna-, Gruenov mavzolej, kakor krajše imenujejo Auerspergovo grobnico v Leskovcu, je dolgo sameval, ne da bi se kdo kaj prida zmenil zanj. Urejati so ga začeli šele letos. Za zdaj so očistili zidovje in okolje, nujnega popravila pa čaka še ostrešje. Pri ureditvenih delih so sodelovali kriki Agrokombinat, leskovška osnovna šola, leskovška krajevna skupnost in krška kulturna skupnost. Mavzolej je prav gotovo svojski kulturnozgodovinski spomenik, zato si ga hodijo ogledovat obiskovalci od blizu in daleč. Med obiskovalci je bila tudi velika skupina 150 zgodovinarjev iz Gradca v Avstriji. BO TOKRAT BOLJE? 19. decembra bodo v Novem mestu poskušali ponovno sejo skupščine kulturne skupnosti, ki je bila napovedana že za 3. december, paje zaradi nesklepčnosti takrat ni bilo. Razpravljali bodo o prispevni stopnji in denarnem načrtu kulturne skupnosti za prihodnje leto, pogledali, kako se uresničuje načrt sedanjega in kakšne so možnosti za novo petletno obdobje. Na dnevnem redu je tudi ocena delovanja delegacij in delegatskega sistema na področju kulture. Jože Falkner, predsednik izvršnega odbora trebanjske kulturne skupnosti: „Za terenske razširjene seje izvršnega odbora smo se odločili, da bi na samem kraju reševali problematiko kulturnega življenja delovnlr ljudi in občanov." Sedma umetnost na celjskem tednu Tradicionalni teden domačega filma v Celju je resničen pregled vsega filmskega ustvarjanja pri nas V Celju se je pravkar končal sedmi teden domačega filma. Slovenski delež v sporedu celovečernih igranih filmov so predstavljala dela „Moja draga Iza”, „Krč”, „Iskanja” in „Ubij me nežno”. Iz jugoslovanske kinematografije pa so prikazali kosovski film „Ko pomlad zamuja”, hrvaški film „Novinar” in srbski film „Osvajanje svobode”. Tem se je pridružil hrvaški film „Vmitev”, ki je zamenjal napovedani, a še ne dokončani slovenski film „Prestop”. V okviru te prireditve se je Unikal studio med drugim predstavil z znanim novomeškim dokumentarcem „ Ljudje ob Krki”, Univeizum z „Vinograd-niki”, ki jih je režiral novomeški rojak Filip Robar-Dorin, slednji pa je bil zastopan tudi kot režiser kratkega filma Vibine proizvodnje „Pogled stvari”. S kratkimi filmi so se posebej predstavili študentje tretjega letnika AGRFTV in celjski filmski amater Miša Čoh z izborom osmih svojih filmov. Na malem tednu domačega filma oziroma 15. srečanju najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije (pionirjev in mladincev) je bilo prijavljenih kar 72 filmov, od tega jih je en sam ustvarjalec iz Ljubljane poslal v Celje kar 31. Novomeški gimnazijci so se srečanja udeležili s skupinskim filmom „Roke”. Teden domačega filma je tokrat razširil svojo zasnovo in resnično postal pregled vsega filmskega ustvarjanja v Sloveniji. V dneh, ko so predvajali filme, je bil v javni razpravi osnutek samoupravnega sporazuma o tednu domačega filma. I. Z. ! Tovarna celuloze in papirja DJURO SALAJ KRŠKO TOZD PAPIRKONFEKCIJA Razpisujejo - objavijo se prosta dela in naloge za nedoločen čas: DVA TRANSPORTNA DELAVCA za opravljanje delovnih opravil m nalog pri »transportu z viličarjem, uskladiščevanju, nakladanju in razkladanju" Kandidati morajo imeti izpit za veznika viličarja ozir. vozniški izpit „B"ali „F" kategorije, imeti morajo dokončano osemletko. Prosto opravilo je v obratu konfekcije v Krškem. S sprejetima delavcema bomo sklenili delovno razmerje s poskusnim delom treh mesecev. Stanovanje ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dnevih po objavi v zaprti ovojnici na naslov: Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" - TOZD PAPIRKONFENCIJA, Krško, Tovarniška 14. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav. DO VARNOST o. sub. o. TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA KOČEVJE, o. sub. o. delavski svet RAZPISUJE naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba varnostne, tehnične, organizacijske ali splošne smeri, — 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — izpolnjevati mora pogoje iz pravilnika o splošnih pogojih poslovanja za OZD, ki varujejo dmžbeno premoženje (Ur. I. SRS št. 27/76) in pravilnika o nošenju orožja, — vozniški izpit B kategorije, — urejene vojaške obveznosti, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — moralnopolitična aktivnost, —pravilen odnos do samoupravljanja. Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta. Kandidate prosimo, da pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 1& dneh v zaprti kuverti na naslov: TOZD Varovanje premoženja Kočevje, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu v 30 dneh. I S 5 S * s * N S N s n s s s s s § S V'. Tovarna celuloze in papirja „DJURO KRŠKO - TOZD KOMERCIALA OBJ A VL.JA PROSTA DELA OZ. NALOGE ZA: SALAJ" J 5 * 2 DELAVCA - VILlCARISTA II. V SKLADIŠČU š SUROVIN IN MATERIALA J Pogoji: — osnovna šola — izpit za voznike viličarja — eno leto ustrezni) delovnih izkušenj Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organiza- * cije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje £ v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. ■ 00000000000000000000000000000MMMMM0M0MSM t 0000000000000000000000000000000000000M00 „INLES", INDUSTRIJA STAVBNEGA POHIŠTVA RIBNICA — komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA DOLENJA VAS LJUBLJANA OBVESTILO DO ZASTAVA AVTO - TOZD Servis POSLOVALNICA 165, Krško, Cesta krških žrtev 53, obvešča cenjene stranke, da Zastavinih vozil za leto 1980. Se priporočamo! sprejema * s i 5 Krško, * S s s vplačila £ ■ z/#######/#«#######################//// ■ razpisuje proste naloge in opravila: — VODJA TEHNIČNE PRIPRAVE DELA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — končana visoka šola lesne smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — moralno-politična neoporečnost, organizacijska sposobnost in aktiven odnos do samoupravljanja Prijave lahko dostavijo tudi kandidati, ki v celoti ne izpolnjujejo posebnih pogojev, če imajo z delom pridobljene ustrezne delovne sposobnosti. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi sprejema kadrovska služba JNLES" RIBNICA-TOZD TSP DOLENJA VAS, 61331 Dolenja vas, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. S S ! S ! 5 s * s n N N N S I s * I S * »KIT", KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA Razpisna komisija RAZPISUJE prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi SEKRETARJA ZADRUGE Kand dat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: . da ima končano visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne ali ekonomske smeri s tremi leti delovnih izkušenj; 2. da ima moralno-politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kmetijska zadruga Metlika -komisija 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 poteku razpisnega roka razpisnih razpisna dneh * * J METLIKI. £ £ Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z > SKUPŠČINA OBČINE METLIKA KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA * i * zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: RAZPISNA KOMISIJA TOZD „AGROSERVIS' BREŽICE £ Prijave z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in JJ 4 dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del s J in nalog sprejema komisija za volitve in imenovanja SOb ^ ij Metlika 15 dnih po objavi. S ■#/######/#/#######/#/##/###/########/###■ I RAZGLAŠA PROSTA DELA /N OPRAVILA ZA VKV ELEKTRIČARJA - VZDRZEVANJE električarja ali KV Delavec mora imeti poklic VKV električarja in biti prost vojaščine. Razpisni rok je 15 dni, in sicer od 13. 12. do 28. 12. 1979. Prijave naj kandidati naslovijo na razpisno komisijo pri TOZD „Agroservis" Brežice. Kandidati bodo obveščeni o izidu v roku enega meseca. J S / C 5 * \ * t * I S * s s * 5 5 \ * DOM POČITKA IMPOLJCA 68290 SEVNICA, p. p. 69 OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN OP RA VILA ZA ENOTO BREŽICE 1. STREŽNICE 2. KV KUHARJA ZA ENOTO SEVNICA 3. DVEH STREŽNIC 4. NEGOVALKE 5. KUHINJSKE POMOCNICE ZA IMPOLJCO 6. TREH STREŽNIC 7. NEGOVALKE 8. TREH MEDICINSKIH SESTER POGOJI: pod 1., 3. in 6.: končana osnovna šola in šest mesecev delovnih izkušeni pod 2.: končana gostinska šola in dve leti delovnih izkušenj pod 4. in 7.: končana osnovna šola, opravljen tečaj za negovalke in eno leto delovnih izkušenj pod 5.: končana osnovna šola in šest mesecev delovnih izkušeni pod 8.: končana srednja medicinska sola in dve leti delovnih izkušenj Vloge z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema Dom počitka Impoljca 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku razpisnega roka. Samske sobe pod 8. zagotovljene. ! s i i S * S N S S S S H S „TOMOS" - TOZD J £ PROIZVODNJA KMETIJSKE t MEHANIZACIJE S ' BREŽICE $ / 5 £ PO SKLEPU DELA VSKEGA SVETA RAZPISUJEMO» J * ‘JAVNO LICITACIJO X * za prodajo naslednjega osnovnega sredstva: t ^ 4 -OSEBNO VOZILO RENAULT 4 * £ — LETNIK 1973 $ * - IZKLICNA CENA 15.000,00 DIN 5- VOZILO JE V VOZNEM STANJU, REGISTRI- 5 r RAMD nn CCDDI i a d ia i n on * * RANO DO FEBRUARJA 1980 £ Licitacija bo 20.12. 79 ob 10-uri na dvorišču TOZD. ^ Ogled vozila je možen eno uro pred pričetkom licitacije. J Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti varščino £ ^ v višini 10 odst. izklicne cene. ■ 0000000000000000000000000000000000000000 ■rf000000000000000000000000000000000tMMMMm Z4IT4V4 AVTOT ? ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO Bršljin 63 OBJA VLJA PROSTA DELA OZIROMA NALOGE - PLANER UVOZNEGA MATERIALA Pogoji: elektrotehnik ter dve leti delovnih izkušenj planiranju ali proizvodnji - TEHNOLOG ZA TRANSFORMATORJE Pogoji: elektrotehnik ter dve leti delovnih izkušenj tehnologiji ali konstiukciji -TEHNIČNI RISAR Pogoji: tečaj tehničnega risanja ter pol leta delovnih izkušenj * v tehničnem risanju -PLANER ELEMENTOV Pogoji: elektrotehnik ter dve planiranju ali proizvodnji -VKNJIZEVALEC Pogoji: 2-letna administrativna šola izkušenj pri vknjiževanju. Delo je za določen čas (nadomeščanje porodniškem dopustu). Rok za vložitev prijav je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v sprejemu sklepa. Poseben pogoj je poskusno delo. * * * * * * * * * N * N * N * * na £ N * N * N v ^ * % * % * 5 * % s * v * * k * * ter eno leto delovnih* * delavke na £ * 15 dneh po ^ S leti delovnih izkušenj ■00000000000000000000000000000000000000Š0m NGMD MESTO RAZPISUJE JA VNO PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV Izklicna cena din * NA- 1 . KAMION OM—150 Z GOZDARSKO DGRADNJO BREZ DVIGALA 130.000.00 2. KAMION FAP 22 B Z GOZDARSKO NADGRADNJO BREZ DVIGALA 100.000.00 3. BARAKA V RIBNIKU - CRMOŠNJICE 3.000.00 4. BETONSKI MEŠALEC (100 LIT.) - BEN-ZINSKI POGON 2.000.00 5. VEČJE ŠTEVILO RABLJENIH MOTORNIH ZAG. — Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v sredo, 26. 12. 1979, na upravi Gozdnega gospodarstva. Novo mesto, Gubčeva 15. — Ogled pod točko 1 in 2 je možen 2 dni pred licitacijo na žagi v Pogancah, pod 3 v Ribniku, pod 4 pa uro pred licitacijo v Gubčevi 15. — Pričetek licitacije ob 8. uri, pod točko 5 (motorne žage) pa ob 10. uri. — Na izlicitirano ceno se zaračuna še prometni davek. — Pred pričetkom licitacije se mora položiti 10’odst. varščina. PIONIR ŠPORTNI KOMENTAR „ Strelci brez strehe? Strelstvo v sevniški občini ne more zaživeti tako, kot bi lahka Res premorejo dobro strelišče za vojaško orožje, kar pa ne pomeni, da lahko streljajo z zračno puška Nenavadno, je pa vendarle res. Kako je s tem, je bilo očitno na nedeljskem tekmovanju najboljših strelcev s temi puškami iz vse občine v Sevnici Pomerilo se jih je 18. Prvi mesti sta si priborila člana novoustanovljene sekcije v Boštanju Stane Mirtelj (365 krogov od 400 možnih), 2. je bil ravno tako Boštanjčan Stane Kovačič, sledijo prizadevni strelci iz Tovarne konstrukcij, ta vrstni red nikakor ni naključen, čeprav velja tudi pri tem športu, da je treba imeti nekaj sreče. Boštanjčani si namreč urejujejo za strelišče klet svojega Partkanovega doma. Preurejena dvorana sevniškega Partizana je, žal, neprimerna za streljanje z zračno puško, ker je enostavno prekratka! Predsednik občinske tehnične komisije Anton Polutnik govori o prizadevanjih, da bi strelcem omogočili vadbo v opuščenem kegljišču sevniškega gasilskega doma. Tam bi bilo prostora celo za štiri strelska mesta naenkrat, primemo razsvetljavo bi strelci naredili udarniško, vendar tega noče nihče slišati Tako pa jim grozijo v Partizanu, da jim bodo za enkratno uporabo, kot rečeno, prekratke dvorane zaračunali po 150 dinarjev. Tega denarja strelci kajpak nimaja Ne skrivajo želje, da bi se z vsem preselili v Boštanj. Prav gotovo bo treba najti primemo rešitev čimprej, saj strelstvo ni pomembno le zaradi streljanja kar tako, temveč tudi za splošni ljudski odpor. Kdor namreč dobro meri z zračno puško, lahko zadene kaj več tucU z drugim orožjem. A. ŽELEZNIK Na startu s štirimi točkami Novomeški košarkarji že drugič premagali trboveljskega Rudarja in imajo pred nas v super finalu že štiri točke — Dobra igra Podbočja , poraz Kočevja in Beti V petih slovendtih k marka rekih predtekmovalnih ligah je boj za napredovanje v super ligo domala končan. Medtem ko so se letos novome&i košarkarji v republiški finale tako rekoč sprehodili, Medičanom podoben podvig ni uspel. V minulih kolih so dokaj dobro igrali Kočevci, a za finale še nimajo dovolj močne viste, podobno je tudi z novinci v ligi, vrsto Podbočja. nastopom RUDAR - NOVO MESTO 79:85 (42:47) Novomeški košarkarji so tudi v Trbovljah dokazali, da so v svoji skupini daleč najboljši igralci. V Novem mestu so sicer dokaj dobre Trboveljčane odpravili brez težav, na njihovem igrišču pa so igrali previdno, zakaj pred očmi so imeli samo zanesljivo zmago. Srečanje so zasluženo dobili in bodo v tako imenovano super ligo odšli s štirimi osvojenimi točkami. Novo mesto: P. Seničar 18, Cerkovnik 8, Munih 27, S- Seničar 5, Beg 2, Zupevec 8 in Plantan 16. ŽALEC - BETI 94:78(51:29) Metličani so tudi v 7. kolu ostali praznih rok. V Žalcu se niso izkazali, predvsem v pivem polčasu ne, ko so domači vodili tudi po 20 ■ in več točk. V drugem polčasu so gostje le uredili svoje vrste in poraz malo omilili. V vrsti Belokranjcev je bil najboljši Gršič. Beti: GrSč I.' 23, Djurakovič 1 7, Žabčič 18, GrSč II. 5, Kremesec S, Vivoda 4, Strahinič 6. Odbojkarski ekipi pod vrhom Novomeške odbojkarice so s presenetljivo gladko zmago nad Mežico prišle na drugo mesto — Novomeščani izgubili, a so še vedno na 2. mestu — Nov poraz Kočevk Po prvem delu slovenskih odbojkarskih lig sta vodstvi novomeških vrst lahko povsem zadovoljni, čeravno so Pionirjevi igralci v zadnjem jesenskem kolu doživeli težak (in nepričakovan) Poraz, so tako kot dekleta Kike na odličnem drugem mestu, omlajeni vrsti Kočevk letos ni šlo, saj v osmih tekmah niso okusile "slasti zmage. SALONIT - PIONIR 3:0(9, 6, 8) V Kanalu so novomeški odbojkarji letos prvič doživeli prepričljiv METLIKA: TURNIR VETERANOV Metliški košarkarski veterani bodo pripravili v telovadnici osnov- 1' ne šole novoletni turnir veteranov, ki naj bi postal tradicionalen. Na prvem, ki bo 15. decembra, se bodo zbrali igralci iz Litije, Novega mesta, Uubljane (Slovan). ■ in Metlike. Organizatorji obljubljajo močan in kakovosten turnir, na katerem imajo največ možnosti za l. mesto gostje in domači košarkarji. poraz. Pred sto gledalci, ki so od obetavnih Dolenjcev več pričakovali, so gostje razočarali, predvsem zaradi izredno slabega sprejema servisa. Navzlic porazu so Novomeščani na 2. mestu, zapisati pa moramo, da ima Salonit tekmo manj, in ker igra s Savo, bo z zanesljivo zmago Pionirjeve igralce prehitel na lestvici. Pionir: Vemig, Babnik, _ Gra- berski, Primc, Kosmina, Skrbe, Brulcc, Kolarič, Plut, Muhič in Pečar. KRKA - MEŽICA 3:1(9, 10,7,4) Čeravno so se Novomeščanke dobre vrste Mežice nekoliko bale, so v soboto popoldan ponovno dokazale, da so ekipa, ki sodi v republiški vrti. Redno in resno delo pod vodstvom Janeza Mohorčiča je rodilo uspehe in še na začetku TOPLICANI GREDO V KAMNIK Člani boksarskega kluba Dušan Tomaž-Kveder iz Dolenjskih Toplic se bodo udeležili letošnjega članskega prvenstva Slovenije v boksu. Dolenjci so se na tekmovanje, ki bo v soboto v Kamniku, dobro pripravili, nastopilo pa bo pet tekmovalcev. prvenstva neuigrana ekipa postaja vse boljša. Tako je bilo srečanje med dvema boljšima vrstama v ligi zelo zanimivo in škoda je, da si je razgibano in kakovostno tekmo, v kateri so bile domačinke zelo razpoložene, ogledalo komaj 50 ljubiteljev odbojke. V domači vrsti zaslužijo pohvalo vse odbojkarice. Krka: Raier, Boh, Zevnik, Brajer, Gostiša, Vidljinovič, Hegedis, Krnc, Bregar. KOČEVJE - LJUBNO 0:3 (-14,-15,-10) Okoli 100 gledalcev je pričakovalo, da bo njihova pomlajena vrsta končno prišla do točk. Pomerila se je s prav tako neizkušenimi vrstnicami Ljubnega in v dokaj zanimivi tekmi zamudila lepo priložnost, da pride do prvih letošnjih prvenstvenih točk. Kočevke so dobro igrale predvsem v prvih dveh nizih in bi ju lahko z malo več športne sreče tudi osvojile. Kočevjer Jakopin, Pogorevec, Siraj, Veršič, Piškur, Lapuh, Ahac, Levstik. V ZADNJEM KOLU NOVA ZMAGA? V zadnjem kolu slovenske odbojkarske lige za ženske igra novomeška Krka z igralkami Golovca. Domačim ljubiteljem odbojke se obeta zanimivo srečanje, kajti Dolenjke igrajo od kola do kola bolje, saj so tako rekoč z dna lestvice, na katerem so bile po pivih dveh kolih, prišle tik pod -vrh. Zmaga bo pripadla bolj srčni ekipi. V gosteh igrajo tudi Kočevke, in sicer z Mežico, in verjetno bodo doživele deveti zaporedni poraz. N PONOVNO V DRUGI LIGI -Na sliki je pomlajena vrsta metliških košarkarjev, ki je močno izgubila tudi v minulem kolu. Skrajno desno: gonilna sila metliške „Beti“ dr. Gora-nič, ki je ostal ob mladih košarkarjih tudi v najtežjih trenutkih. ZLATOROG -PODBOČJE 95:100(3:56) Gotovo je vista Podbočja lahko prav vsem ligašem za zgled v borbenosti. Tudi v 'Laškem so novinci v ligi vso tekmo igrali na vso moč in se novrhu vsega izkazali s točnimi meti ter domiselnimi prodori. Podbočje je po 7. kolu na 4. mestu. Podbočje: Nikezič 19, Gramc 4, Kodrič 9, Kastelic 2, Jurečič 33, Stigar 13, Jazbec 20. KOČEVJE - FRUCTAL 79:104(79:104) V 7. kolu slovenske košarkarske lige so Kočevci doma igrali z izkušeno visto Fructala. Medtem ko so v 1. polčasu z dobro igro precej večje Ajdovce povsem zaustavili, so v nadaljevanju močno popustili in gostom dovolili, da so jim dodobra napolnili koš. Kočevje: Berger 12, Popovič 4, Gašparac 5, Strle 3, Grgorič 22, R. Papež 17, Bončina 8, inHcgler 8. BREŽICE: KOŠARKARSKI KLUB Že dalj časa so mladi v Brežicah pogrešali košarkaisko moštvo in od besed so prešli k dejanjem. 8. CUJNIK DRUGI Atletska zveza Slovenije je pred kratkim pripravila sprejem za najboljše slovenske atlete in atletinje v minuli sezoni. Zbrali so se v Ljubljani, kjer je predsednik AZS Janez Ponebešek podelil priznanja. Za najuspešnejšega tekmovalca v članski konkurenci so preglasili Roka Kopitarja, Novomeščan Darko Cujnik pa po anketi treneijcv in novinarjev osvojil drugo mesto. Med tekmovalkami je zmagala Lidija Benedetič. decembra so ustanovili klub, ki se bo imenoval po mestu „KK Brc-žice“. Na ustanovnem sestanku je bflo več kot 50 mladih, sprejeli so statut kluba, izvolili 12-članski izvršni odbor in si ogledali nekaj košarkarskih filmov. Za novi klub so najbolj zaslužni Janez Rešek, Davor Šimae in Janez Kajba. Člane bo treniral Janez Rešek, mladince Robert Krvavica, pioniijc pa Željko Nike. AMD NOVO MESTO: POGOVOR O DELU Ob koncu sezone avtomobilističnega športa bo Avto-moto društvo Novo mesto pripravilo 13. decembra ob 18. un delovno zaključno srečanje. Člani bodo razpravljali o uspehih v minuli tekmovalni sezoni, ko je njihov član Lojze Pavlič postal državni prvak, in se pogovorili o načrtih za prihodnje KRMELJ - SEVNICA 3:5 V okviru proslav 30-letnice DPD Svoboda Krmelj in 25-letnice obstoja šahovske sekcije so šahovski delavci pripravili dvoboj med domačini in Sevničani. Zmagali so gostje. Po dvoboju so odigrali tudi hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 16 igralcev. Zmagal je Blas (12,5 točke). Ob tej priložnosti so I NOVOMEŠČANKE TRETJE V Ajdovščini so pripravili finalni turnir odprtega p; venstva Slovenite v rokometu za mladinke. Udeležile so se ga tudi novomeške igralke, ki so pred-tem presenetljivo zmagale na izredno močnem tumiriu v Novem mestu. Rezultati: Škofije — Mlinotest 14:13, Velenje — Novo mesto 11:7, Novo mesto — Mlinotest 9:6, Velenje — Škofije 15:12, Škofije - Novo mesto 13:11 in Mlinotest — Velenje 9:11. Končni vrstni red: 1. Velenje 6, 2. Škofije 4, 3. Novo mesto 2, 4. Mlinotest. dobili priznanje šahovska sekcija, Ivan Šribar in Boris Debelak. B.D. SINDIKALNI ŠPORT Na sindikalnem prvenstvu Kopitarne (Sevnica) so se zaposleni Požek 412 podrtih kegljev, Golobič 405, Pfeifer 400: šah: Derstvenšek 6 točk, 2. Blas 5,5 3. do 4. Pfeifer in Stopar 4. fvppi Til DECEMBRSKI TURNIR V finalu hitropoteznega tekmovanja v šahu za mesec december novomeškega šahovskega kluba je bil najboljši Tone Škerlj; zbral je 10 točk. Za njim so se uvrstili Avsec in Picek (oba 9,5 točke), Milič (9), Stokanovič in Sčap (oba 8 točk) itd. J. U. MILIČU POKAL Pokal za najboljšegaga novomeškega hitropoteznega igralca V obdobju september - december je osvojil Ivica Milič, za niim pa so se zvrstili Stokanovič, T. Škerlj, Ščap, M. Golobič, Avsec in drugi. J.U. NOVO MESTO: PRIZADEVNI NOGOMETAŠI Čeravno so nogometne vrste končale tekmovanje, se novomeški nogometaši na treningih še vedno srečujejo, predvsem člani mladinske nogometne ekipe. Pod vodstvom trenerja Hlača so najbolj resni Tokalič, oba Kakaloviča, Radcšček, Petretič, Lapajne, S. Mesojedec, Gablič, Turk, Horvat, Perko in Jenič. KRŠKO: 1. KASTELIC Krški strelci so pripravili občinsko prvenstvo, na katerem je zmagal Kastelic (DES), ki je nastreljal 172 krogov. Za njim so se uvrstili: Žokalj (Leskovec) 167, «Gašperič (Leskovec) 166. Ekipno: 1. Partizan Leskovec 644 krogov, 2.Des Krško 644, 3^Brcstanica 614 itd. LESKOVEC. DOBER ROKOMET Člani TVD Partizana Leskovec so organizirali trim rokometno ligo, v kateri nastopa 10 moštev. Prve tekme so dokazale, da ekipe igrajo dober rokomet. Rezultati: Naipelj — Gorenja vas 15:16, Leskovec II -Senuše 20:24, Leskovec I - Krško ‘24:10, Smodnik - Mrtvice 14:13 in Grič - Veliki Trn 16:14.' Uvod v finale sveta V Krškem bo 22. junija 1980 finale svetovnega prvenstva parov v speedvvaju — Okoli 30.000 obiskovalcev Organizacijski komite za izvedbo finala svetovnega prvenstva parov v speedwayu pri Avto—moto društvu Krško je 'pripravil v soboto v hotelu Sremič novinarsko konferenco, na kateri je predstavnikom sedme sile natančno prikazal BADOVINAC ČETRTI Na zadnji izbirni tekmi najboljših slovenskih kegljačev -bila je na kegljiščih Gradisa v Ljubljani in Ingrada v Celju - je nastopil tudi Metličan Nikica Badovinac in se v močni konkurenci izkazal Po osmih nastopih je namreč osvojil odlično četrto mesto, kar je zelo lep uspeh, Rezultati - Ljubljana: 1. Marinšek (Triglav) 860, 2. Turk (Ajdovščina) 829, 3. Badovinac 828; Celje: 1. Marinšek 939, 2. Steržaj (Čarda) 890, 3. Badovinac 867 itd. Končni vrstni red: 1. Marinšek 7065, 2. B. Turk 6822, 3. Narkes 6802, 4. Badovinac 6786 itd. N. G. RIBNICA: ZANIMIVE SIMULTANKE Minulo sol-o to je bil na mednarodnem šahovskem turnirju v Ribnici prost dan. Nekateri igralci so se udeležili mednarodnega hitropoteznega turnirja v Zagrebu, nemški mojster Lau in avstrijski mojster Holzl pa sta odigrala simultanki z delavci Rika, pokrovitelja turnirja, na 19 deskah: rezultat 17:2. Zmagal je Trobec, remizirala pa sta Dezardo in Češarek. V Kočevju p'a so Cuartas, Bronstein in Basman odigrali simultanko na 20 Ploščah; rezultat: 17:3. Neodločeno so igrali Mohar, Vidmar, Mestek, Podkoritnik, Komljenovič in Stekič. M. G. SEMINAR ZA NOGOMETNE SODNIKE Medobčinska nogometna -zveza sodnikov Novo mesto bo zaradi pomankanja sodnikov pripravila v začetku prihodnjega leta večdnevni seminar. Vsi zainteresirani naj se prijavijo pri Bogdanu Uičinu. Na scminaiju bodo predavali Novakovič, Bučar in sodniki iz Ljubljane. NOVO MESTO: ZBOR ROKOMETNIH SODNIKOV 15. decembra se bo ob 9. uri začel v Novem mestu republiški seminar za rokometne sodnike iz vse Slovenije. Pripravila & je rokometna zveza Slovenije s pomočjo zbora rokometnih sodnikov Novo mesto. V dolenjski metropoli se bo zbralo kar 150 delilcev pravice, ki se bodo izobraževali, oziroma izpopolnjevali na predavanjih in na športnem igrišču, ko bodo sodili na tekmah med ženskima vrstama Novega mesta in Sentjeireja ter mladinskima vrstama „Krke in Šentjerneja. NOVO MESTO VODI Po dveh nastopih na ekipnem kegljaškem prvenstvu Dolenjske na novomeškem kegljišču doma JLA so najboljši domačini. Pri posameznikih so se izkazali Badovinac, Goteš in Turk. Rezultati, ekipno: 1. Novo mesto 1003, 2. Metlika 9848, 3. Mercator 9647 itd. Posamezno: 1. Badovinac (Metlika) 1770, 2. Goleš (Mercator) 1734, 4. Turk (Novo mesto) 1729, 4. Lavrič (Mercator) 1691 itd. Lepotica z napakami Bržkone bi se upravnik novomeške športne dvorane Jože Pečnik že zdavnaj odrekel odgovorni funkdji, če ne bi bil z vsem srcem pri športu. Povrhu vsega je še dokaj spreten oigani-zator, tako da je za mesto in občino pomembni športni objekt občutno pripomogel k izboljšanju treningov najrazličnejših športnih disciplin, k razmahu rekreacije in tudi k boljšemu pouku srednješolcev in srednješolk. „Odveč so besede,” je dejal upravnik Pečnik, „da smo dvorano zelo potrebovali. Trdim pa, da smo bili nekoliko nestrpni, prenagli, saj bi lahko naš objekt, ki so ga nekateri imenovali kar lepotica pod Marofom, preimenovali v dvorano napak: razporeditev prostorov je skrajno neprimerna, premalo je garderob, slaba razsvetljava in akustičnost, neprimerno ozvočenje ipd. Zaradi površne gradnje je toplotna izguba ogromna in še ob kopici diugii drobnih napak je vzdrževanje zelo drago. Odriniti moramo kar 1.700.000 din na leto!” Denar za vzdrževanje pa morajo štiije zaposleni priskrbeti sami. Za letno amortizacijo poskrbi novomeška TKS s 380.000 din, za najemnino klubov jc prispevek ZTKO 360.000 din, 170.000 din odštejejo srednje šole, več kot 800.000 din pa mora vodstvo dvorane poskrbeti z raznimi prireditvami. ..Bolijo me očitki nekaterih, da postaja dvorana vse bolj kaj drugega kot objekt, ki je namenjen športu. Še sreča, da od časa do časa pripotujejo v Novo mesto razni ansambli, popevkarji', da lahko pripravimo različne prireditve. Če bi se vsemu temu odrekli, bi morali dvorano, ki je že dokazala, da je ne bi mogli pogrešati, kar zapreti.” Pečnik vodi dvorano od 1975. Dodobra se je seznanil z njo, zato je sedemčlanskemu upravnemu odboru športne dvorane nekajkrat podal vrsto predlogov, kako zmanjšati stroške vzdrževanja in omogočiti, da bo dvorana bolj funkcionalna. „Vedeti moramo, da se na našem parketu prav vsak dan podi za žogo, telovadi, skače, igra namizni tenis ali strelja okoli 1000 ljudi. To število bi lahko še povečali, če bi z manjšimi posegi, za katere bi odšteli okoli 350.000 din, po- večali prostornost dvorane. Ko bi dozidali prostore za skladiščni prostor, bi lahko dobili sodoben trimski kabinet, in sicer v prehodu med telovadnico osnovne šole in dvorano. Z manjšimi gradbenimi .injekcijami’ bi odpravili drobne napake ipd.“ Pri svojem delu se Pečnik srečuje tudi s težavami drugačne narave. Najpogosteje jih povzročajo obiskovalci. Upravnik trdi, da je večina zgledna, najdejo pa se posamezniki, ki redno uničujejo parket, vodovodne pipe in tuše. Tudi na tem področju čaka mladega in športu predanega upravnika še precej dela, prepričan pa je, da bo po večkratnih razgovorih s trenerji z zamenjavo pip, stekel in desk precej manj stroškov. J. PEZELJ svoje delo pa tudi uspehe najaktivnejšega krškega športnega društva. Na športno-kulturni prireditvi ob začetku priprav na oiganizadjo svetovnega prvenstva - poimenovali so jo uvod v finale sveta v speedwaytt leta 1980 in je bila uro po novinarski konferenci - pa so organizatorji' poskrbeli za vrsto pnjetnih presenečenj. Pripravili so razstavo dosežkov AMD Krško v treh desetletjih s posebnim poudarkom na speedwayu. Pred nabito polno dvorano v Delavskem domu je aupanja stične zveze FIM ne bomo zlorabili. Naredili bomo več, kot je naša dolžnost. Mesto in regijo bomo ponovno lepo uredili in poskrbeli, . da se bodo tekmovalci pa tudi gostje, ki bodo prišli domala iz vse Jugoslavije, dobro počutili pri nas. Ponosni smo, da bo'mo 22. junija 1980 predstavljali Slovengo, pa tudi Jugoslavijo," je dejal predsednik organizacijskega odbora. Krčani se zahtevne naloge niso ustrašili. Na njihovi strani je tudi tradicija. Ne samo tekmovalna, pač pa tudi oiganizacijska, saj so bili kos že številnim odgovornim organizacijskim nalogam. Po letu 1957 je bflo namreč v Krškem 60 športnih prireditev, od toga kar 26 z mednarodno udeležbo. Zagotovo je bila največja pred dvema letoma, ko so se na obnovljenem Stadionu Matije Gubca v polfinalu mladinskega evropskega prvenstva pomerili ‘ obetavni vozniki, iraznični prireditvi so sodelo-tjernejski Marjana Zupančič, Nela Eržišhik, zavrteli so film Rudija Klariča o tekmovanju za zlato čelado, najuspešnejšim tekmovalcem Jožetu Mavsarju, Jožetu Žibertu in Zvonetu Geijaviču pa so podelili priznanje. Organizatoiji so na prireditvi sporočili, da pričakujejo v Krškem 22. junija 1980 precejšen obisk, okoli 30.000 gledalcev. O delu oiganizacijskega odbora bomo še poročali. apra vali Senfjernejsld oktet, ansambel Omega, Marjana Deržaj, Alenka r VZGOJNI KOTIČEK V zakon ne kar tako! Za mnoga področja osebnega in skupnega življenja se pripravljamo, poklicno usposabljamo, osvajamo različne spretnosti, znanja in spoznanja, ki nam omogočajo, da se bolj pripravljeno soočamo z različnimi življenjskimi vprašanji, ob tem pa zanemarjamo eno pomembnih področij svojega življenja — novo življenje v zakonu in družini. Izredno število razvez kaže, da mladi ljudje nepripravljeni stopajo v zakon in da mnogim zahtevam življenja v dvoje in družine niso kos. Na drugi strani pa ljudje danes mnogo pogosteje kot prej iščejo nasvetov in pomoči, če problemov svojega življenja ali življenja v dvoje ne morejo rešiti. Ni se treba zatekati po pomoč k nestrokovnjakom, saj od 1. 1. 1980 v zakonskih svetovalnicah v dolenjski regiji lahko mladi pridobijo nekatera spoznanja in še trdneje oblikujejo svoja mnenja in stališča, ki se porajajo v življenju slehernega izmed nas. Izvedeti več in dopolniti svojo željo in težnjo po osebni in skupni sreči še z znanjem je prvi korak h graditvi resnične in odprte skupnosti moškega in ženske ter kasnejših srečnih in odkritih odnosov med člani družine. Tovrstno znanje vam bodo v zakonskih svetovalnicah posredovali usposobljeni psihologi, pedagogi, zdravniki, socialni delavci in pravniki. V SR Sloveniji je od 1. 1. 1980 obvezno pred sklenitvijo zakonske zveze oziroma med razvezo obiskati svetovalnico. V njej se boste lahko pogovorili s strokovnjaki o skupnem življenju moža in žene in položaju družine v naši družbi z več vidikov: 1. psihološko-pedagoškega (pomen ljubezni za odnose med možem in ženo, ohranitev in razvoj skupnega življenja, pogoji za odkrite medsebojne odnose, osebnostna rast in razvoj, kakšna družinska vzgoja je učinkovita, vzgojne težave otrok, spolnost kot del zrelosti posameznika); 2. medicinskega (zdravstveno varstvo za zdravje družine, zdravstveni vidiki svobodnega odločanja o rojstvu otrok, spolne bolezni, genetsko svetovanje); 3. socialno-sociološkega (družbena vloga družine, razvojna obdobja družine, kaj je družbeno varstvo družine, kako zadovoljujemo nove potrebe, ki se z družino pojavljajo, oblike družbene skrbi za posameznika in družino); 4. pravnega (pravni predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pravice in dolžnosti zakoncev, razmere med starši in otroki). i O pomembnih področjih skupnega življenja se boste lahko pogovorili s svetovalci, ki delajo v zakonskih svetovalnicah, slišali pa boste tudi mnenja drugih, če se boste vključili v skupino, ki bo želela širše svetovanje. V zakonsko svetovalnico se lahko vključite tudi pozneje, če boste imeli probleme v zakonski zvezi, kjer boste zvedeli, kako jih lahko sami ustrezno rešujete in rešite. BRALCI, SODELUJTE V glasilu, ki ga berete, imajo strokovnjaki iz zakonskih svetovalnic dolenjske regije na razpolago prostor, v katerem vas bodo podrobneje seznanjali z nekaterimi že tukaj omenjenimi pomembnimi vprašanji skupnega življenja. Vaša mnenja, stališča in vprašanja iz tega področja lahko pošljete uredništvu Dolenjskega lista, odgovore svetovalcev pa boste prebirali v naslednjih številkah, ko bodo posamezni strokovnjaki obširneje predstavili svojo problematiko. Dipl. psiholog IVAN GORŠIC SVETU OKOLI ZA CK OLJ E — nenavadne borce za čisto okolje je odkrila švicarska policija, ko je iskala, kdo je predrl gume šestdesetim avtomobilom, med temi pa celo dvema policijskima. Avtomobili s svojim smradom in hrupom so šli na živce - kunam. Te živali so namreč tako vneto grizle in predirale gume. Menda ne bo kdo rekel, da so grizle gume za poobedek? DOLGOŽIVE SESTRE - V planinski vasi Kuli v dagestanski sovjetski republiki žive tri sestre, ki se ne dajo ugnati letom. To jesen je najstarejša, Patimut Sulejmova, dočakala 110. rojstni dan. Prvi sta ji čestitali „šmrklji“ Guharša, stara 103 leta, in Umalat, stara samo 100 let, za sestrama pa se je zvrstilo-vseh 80 Patimutinih potomcev. PIJANO VESOLJE - Ljubitelje močne kapljice bo razveselila in razžalostila vest, ki je po nekaj letih le prodda v javnost. Pred leti so ameriški astronomi proučevali oblak medzvezdnega prahu Sagittarius in v njem odkrili molekule etilnega alkohola. Ves oblak vsebuje več alkohola, kot ga je uspelo doslej narediti človeku. S številko zapisano: 100.000.000.000.000.000.000. 000.000.000. steklenic viskija bi naredili iz tega pijanskega kosa vesolja. Žal je strahotno daleč ... PREVRTALI LEDENIK -Malo je verjetno, da so iskali steklenice škotskega viskija, ko so sovjetski geologi vrtali v Rossov ledenik na Antarktiki. No, kljub temu so bili fantje kar zadovoljni, saj so ugotovili, da je ledenik debel 416 metrov in da se mu temperatura giblje od -2 stopinji do -25 stopinj. SLAB DAN — Nič kaj spretno se ni lotil umazanega posla španski lopov, ki je hotel v mestu Portugalete oropati blagajno v trgovini s čevlji. Prodajalki je zagrozil s pištolo, a ženska je meni nič tebi nič zagnala v predrzneža pepelnik. Nesojenemu lopovu je pištola padla iz rok, nakar je od strahu zbežal. Za konec zapišimo še, da je bil hudo preprosta duša, saj se je čez nekaj minut vrnil po izgubljeno orožje. Kdo gaje v prodajalni čakal, ni vredno zapisati. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Kaj prešiči radi hrustljajo? (Naše gospodinje) pa tudi gospodarji so še večinoma tega mnenja, daje kuhano žito bolj tečno in bolj pripravno za pitanje prešičev, kakor surovo žito. Novejše poskušanje E a kažejo ravno nasprotno, da je namreč uhano ali namočeno žito manj tečno. Natančne preiskave so namreč dokazale, da se kuhano žito slabše prebavi, in sicer zaradi tega, ker se premalo zveče in premalo oslini. Da se žito v prašičjem želodcu dobro prebavi in prekuha, je potem takem potrebno, da se v gobcu dobro zveče in s slino dobro meša. To se zgodi pa le v tem slučaju, ako pokladamo prešičem surovo žito in ako pokladamo žito posebej ne pa pomešamo z drugo vodeno krmč. Prešiči prav radi hrustajo surovo tutščico. (Državna podpora) za ponesrečence po toči in povodnji. V večerni seji se je sprejela postava, katero je sklenil odsek 36 udov v podporo ponesrečencev. Po tej postavi sme vlada tri milijone goldinarjev razdeliti za tiste, ki so meseca septembra vsled velikih nalivov škodo trpeli. Ta znesek se bo deloma podaril za nakup živeža, semena, krme itd., deloma brezobrestno posodil občinam za popravilo razdrtih cest. (GospoduLevcu) kot okrajnemu glavarju podal se je vrlo dobro njegov graciozen nastop s strogim in ogorčenim glasom nad rajajočo družbo, ki je bila hipoma hipnotizirana. Splošen efekt in največ smeha radi svojega mokronoškega dialekta, kakor tudi radi svoje nepresežne maske v vlogi hlapca obujal je g. Ažman. Pri burnih živioklicih padla je zavesa, nakar seje otvoril ples, kije trajal do jutra. (Velik strah) pred nastopom mestne in meščanske garde godbe na lok je kazal postreščeku potrgati lepake, s katerimi se je naznanjal koncert. Ni li to kaznjivo dejanje? (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1899) Upanje iz morja Haloge vpregajo v boj za nove vire energije — Govno Bolj ko se stiska z energijo veča, bolj se ljudje ozirajo po starih, a pozabljenih vitih energije. Nedvomnoje najstarejši vir les, oziroma širše povedano, rastlinstvo. Toda ker so lesne zaloge potrebne tudi predelovalni industriji, gradbeništvu in drugim oblikam porabe, ga v gozdovih razvitega sveta vse manj ostaja za gorivo. Ena od možnih rešitev so podmorske rastline. Zanimiv poskus poteka na morski obali nedaleč od Los Angelesa, kjer preučujejo možnosti izkoriščanja morskega rastlinstva za pridobivanje novih energetskih virov. Posebna vrste haloge, ki raste s fantastično hitrostjo pol metra na dan, je primerna za pridobivanje metana, plina, s katerim se da učinkovito nadomestiti sedanji naravni plin. Ker se te kalifornijske alge tako hitro razrastejo, bi bilo njihovo izkoriščanje stalno. Zaloge halog bi se pri izkoriščanju same pravočasno dopolnjevale. Podobno pozornost so posvetili tudi živalskemu govnu. Ker je to v bistvu le ..predelano” rastlinstvo, se da s primernim postopkom tudi iz njega pridobivati metan. Rešitev prejšnje križanke - 3' sr ar ■S'. a « St e M O U A .. 2 A p —1 r 1 K \/ A 1 r A Jr A L A Sr R A V 6 N N O R A ■s 1 e N A >P O č i r N l c e • 2& i c L e N i L O — O 0 1 N .. R. fc £ s. Kij <= T f - K 0 M — -a « «3. H** A P A R A T i B S e N A\ n o z. l c A rr K 1 K u A N D n L U K t 2 — S T C A r 1 r — H R A N A Znanstveniki obljubljajo, da se bodo hiše sicer še rušile v močni1 potresih, a da ne bo člove&ih žrtev. Neznani valovi in potresi Sovjetski znanstveniki domnevajo, da posebni valovi delujejo kot prožilci potresov — Napoved bo mogoča prgišče misli Napovedovanje potresov je kljub vsem naporom modeme znanosti še vedno bolj stvar fantazije kot resničnosti. Znani so sicer primeri nekaterih napovedi na Kitajskem, vendar se je kasneje izkazalo, da je imelo prste vmes tudi naključje. Strokovnjaki za potrese sicer lahko napovedo, kje in kakšen bo približno potres, ne morejo pa povedati, kdaj se bo zemlja zatresla. Novejše domneve sovjetskih znanstvenikov pa obljubljajo, da bodo prišli časi, ko bo mogoče tudi časovno določiti večje potrese. Izgubljeno spanje Uspavala ne zdravijo nespečnosti — Koristno mleko Vse več je ljudi, ki z zavidanjem Sedajo na tisti del človeštva, katerega sen je še trden in sladak. Nespečnost se kot epidemija širi v razvitem svetu. Nemalo takih nočnih čukov je tudi že pri nas. Ponoči, ko naj bi prišel blaženi spanec, se premetavajo v postelji, vstajajo, hodijo okoli, buljijo v zid, preštevajo ovce, pijejo različne zvarke, najpogosteje pa se zatečejo kar k uspavalnim tabletkam. Četudi tovrstna pomagala trenutno ponavadi res učinkujejo, pa ne predstavljajo prave rešitve, saj so strokovnjaki ugotovili, da z njimi le prilivamo olje na ogenj — nespečnosti ne zdravijo, ampak jo pohabljajo- Kako torej k zdravemu spancu? Nemalo strokovnjakov se ukvarja prav z vprašanji, povezanimi s spanjem. Odkritja v zapleteni kemiji možganov so potrdila in ovrgla nekatera dosedanja spoznanja. Ugotovljeno je, da k spanju zares pomagajo nekatere snovi, še posebno triptofan, ki se nahaja v mleku in siru. Torej stara modrost o skodelici toplega mleka pred spanjem ni brez haska. Ponovno pa so potrdili, da obilne večerje, telesni ali umski napoti pred spanjem kličejo nespečnost. Tako hrana kot napori pospešijo izločanje hormonov, oživijo krvni obtok, obude prebavila, kar vse odganja spanec. Podobno učinkuje tudi ljubljenje, menijo strokovnjaki. Ko se odpravljamo k spa-nju, je dobro paziti tudi na količino večerne pijače. Malo, ampak res malo alkohola spanje krepi, medtem ko krepkejši požirek prej ko slej škodi. ( DOLENJSKI LIST prBlI 2B ICtT Začudeni nad pridnostjo STROJI SO prihajali z zamudami v Novoles. Nastajale so težave, ki jih ne bi uspeli prebroditi, če naš kolektiv ne bi imel ljudi, delavcev, ki s podjetjem dobesedno živijo, dihajo in čutijo. Inozemske mojstre, ki so prišli uvožene stroje montirat, so čakale skupine delavcev. Vse priprave so opravile te skupine že pred prihodom tujih strokovnjakov, tako da so ti dela le vodili. Za osvetlitev naj navedem le nekaj primerov. Neki Nemec, ki je oktobra prišel, je rekel: „Zelo bomo morali pohiteti, za božič bi bil rad doma!” Po zaslugi naših ljudi je opravil vse delo v desetih dneh in odšel. V OBČINI ŽUŽEMBERK, ki je gospodarsko pasivna in na splošno nerazvita, skrbe predstavniki oblastnih in političnih organov za šole, kolikor le morejo. Stanovanja so za prosvetne delavoe še kar primemo urejena, vendar pa si morajo v odročnih krajih sami kuhati. POIZKUSIMO ODGRNITI skrivnost prodajalne mleka na Glavnem trgu. Kaj delajo tako dolgo tam notri? Zakaj prodajalna po petih mesecih še ni odprta? Livio Tombosso in lartin Ljubi obkladata stene z m*-moijem. Delo je natančno, zato gre počasi. VČASIH SO SE naši ljudje do tal priklanjali županu, ker se jim je zdelo, da bi bil velik greh, če tega ne bi storili. Kljub temu so ga, ko so bili sami, preklinjali. Danes pa, saj pozdravljamo predsednika občine, nekateri pa tudi ne, a če ga, potem ga kot človeka. Ni več tistega hlapčevstva in na sestanku ti udari, naš človek po mizi in pravi: ,,Ne tako, ampak tako je prav!” NASE PROJEKTIRANJE je še vse preveč divje, nepopolni projekti pa nam povzročajo vrsto težav. Projektantom in investitorjem bi bilo treba svobodo omejiti. Zakasneli in nepopolni projekti nam onemogočajo delo prav zato, ker se vsakemu investitorju strašno mudi. Zaradi pomanjkljivih načrtov se potem pojavljajo napake. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 26. novembra 1959) Iz dosedanje prakse so ugotovili, da se epicentri vseh večjih potresov pojavljajo na črtah-simetričnih z ekvatorjem. Ugo tovitev je zasnovala domnevo, da gre za zakonit pojav, katerega povzročitelji bi bili lahko neznani valovi, ki se širijo vzdolž poldnevnikov. Valovi naj bi se širili od zemeljskih polo'1 proti ekvatorju. Ko se srečujejo, delujejo kot nekakšni sprožilci potresov na tistih območjih, kjer je prava napetost zemljine skorje. Znanost že pozna te kritične točke: to so robovi kontinentalnih plošč. Če bo uspelo dokazati, da nepoznani valovi zares obstajajo, bo mogoče določiti tudi čas, ko# na kritičnih točkah srečujejo Valove naj bi namreč prožile nepravilnost v vrtenju Zemlje, le te pa je mogoče pravočasno odkriti. PODOBA IZ NARAVE Znanje je naša usoda. J. BRONOVVSKI Nezadovoljstvo je mati spremembe. J. STEINBECK Hrabrost v mini je iskanje resnice. T. SVETINA stranica prtvokot. trikotnika potrosek orodja kos govedine osnova org barvil močilo adjektiv proti letalski top pasta pasma odpitina rokodel .. -ii: i V/KIIK rudnina ledeni kamen rimvaruh ognjišča rim. pozdrav borišče politik erlander m. ime rim. podzemlje rimmati bogov vkopanje ptica roparica 1 juriska povest o rakarjih. tihotapcih in zatiralcih trtne uši I I Med znanostjo in praznoverjem Ali je v nenavadnih naključjih na delu nam nepoznana naravna moč ali pa je to le domišljija peščice strokovnjakov? — Zgodba o pilotu in Ircu, ki bi moral vedeti DVOBOJ — Ko se žrebci spopadejo za samico in pi^ vlado v krdelu, je hud boj; kopita in zobje so nevarno orožje, četudi pride le poredkoma do smrtnJi poškodb Šibkejši in manj bojeviti v tem boju pridejo včasih tudi v tako nenavaden položaj, kot je v njem poraženec na fotografiji- Vzemimo primer, da se je Janez Kranjski včeraj srečal s čmo muco, ki mu je prečkala pot, danes zjutraj pa je pot v službo končal v bolnišnici z zlomom noge, ker mu je spodrsnilo na poledenelem pločniku. „SIučaj“, bi dejal človek brez predsodkov in z njim bi se strinjala tudi večina, znanstvene srenje. „Aha, spet en dokaz, da so na delu skrivnostne s3e“, bi zadovoljno pripomnil k vraževerju nagnjen človek, z njim vred pa lep kos človeštva, saj so v neverjetno velikem številu ljudi ostale korenine praznoverja. In da bi bila stvar nekoliko bolj zamotana, moramo pripisati, da bi se drugemu mnenju pridružili tudi nekateri znanstveniki. Prav gotovo bi v današnjem času najvišje povzdignili svoj glas Arthur Koestler, ki se z nenavadnimi slučajnostmi ukvarja že celo desetletje. Podporo pa bi mu dal Alan Vaughan, ki je v nedolgo tega izšli knjigi ..Neverjetni slučaji" zbral in opisal 152 primerov čudnih naključij. ZAKONITOST V NAKLJUČJIH Koestler in drugi poskušajo odkriti zakonitosti v naključjih, odkriti vzorce in vzroke takih dogajanj. Pri tem seveda naletijo na neprebrodljivo težavo, saj naključij ni mogoče opazovati in raziskovati v nadzorovanih pogojih, se pravi v raziskovalnih središčih in laboratorijih, ampak so raziskovalci vezani le na poročila o nenavadnih dogodkih. Da se pripovedim kaj rado dodaja, pa ni novo odkritje. Naključja niso nič nenaravnega. Dogajajo se vsak dan. Razumljivo je, da se v milijardah dogodkih, ki se vsak dan pripete milijardam ljudem na Zemlji, primeri kdaj pa kdaj, da se določene stvari na nenavaden način pokrijejo ali sovpadejo. V tem ni nič skrivnostnega, ampak deluje le zakon velikih števil, ki ga človek pozna že nekaj stoletij. Teorija verjetnosti, ki temelji na tem zakonu, lahko z veliko zanesljivostjo predvidi skupni rezultat velikega števila posameznih dogodkov, ki so sami zase nepredvidljivi. Z drugimi besedami rečeno, veliko negotovosti da gotovost. Uporaba tega zakona je že dolgo poznana. S pridom uporabljajo izsledke teorije verjetnosti v moderni fiziki, genetiki, pri raziskavah javnega mnenja, ne nazadnje pa tudi v zavarovalnicah in v kazinih. Vendar Koestler pravi, da je zakon s stališča naravnih sil nerazumljiv. Nenavadne slučajnosti lahko zadovoljivo pojasni le odkritje doslej še nepoznanih siL PILOTOV PRIMER Med zanimivejšimi naključji, v katerih je zaslediti čuden red, je tudi zgodba o Richardu Bachu, piscu dobro prodajanih knjig. Bach je leta 1966 odšel na izlet v enem od svojih najstarejših letal tipa Speedster. Na vsem svetu so takih letal izdelali le šest, vozno pa je bilo samo še Bachovo letalo, medtem ko so ostala že pred desetletji prenehala leteti. Na izletu se je letalo pokvarilo in pilot je moral zasilno pristati. Ko sta s prijateljem pregledala napravo, sta odkrila, da bi morala zamenjati enega od opornikov med kriloma. Zadeva je bila nerešljiva, saj takega dela že dolgo ne izdeluje nobena tovarna. Takrat pa je mimo prišel neki človek, vprašal, če lahko pomaga, in potem, ko sta mu izletnika ironično odvrnila, da lahko, če jima prinese opomik letala Speedster iz leta 1929, ta del zares prinesel iz svojega hangarja. „To ni moglo biti le golo naključje," je kasneje zapisal Bach. Koestler pa meni, da sta letalca podzavestno pristala v. neposredni bližini malega kraja, kjer se je nahajal edini nadomestni llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli del za njuno staro letalo. Tja naj bi ju vodili nepoznani delcL O obstoju takih delcev -psitronih - je svoj čas premišljal britanski fizik in matematik Adrian Dobbs. Po njegovi teoriji naj bi psitroni kot nekakšno žarčenje bivali v drugi časovni dimenziji in občasno prenašali sporočila v naš prostor in čas. Nobelov nagrajenec Wolfgang Pauli, sodelavec slovitega Carla G. Junga, razlaga slučajnosti s „sin-hronostjo" med našimi dejanji in delovanjem kolektivne podzavesti, kjer se hranijo podatki, ki občasno lahko prihajajo v stik z razumom posameznikov. NAKLJUČJE, DA JE KAJ Naj bo že kakor koli, naključja se dogajajo, pa je vseeno, ali je res v njih kaj posebnega ali ne. Za konec navedimo še en primer nenavadnega sovpadanja: Anthony S. Clancy iz Dublina se je rodil na sedmi dan v tednu, sedmi dan v mesecu in sedmi dan v letu, v sedmem letu stoletja (7. januarja 1907) kot sedmi otrok v družini, katere oče je bil sedmi otrok v svojem rodu. Na svoj 27. rojstni dan je vrli Irec, ki je nekaj dal na takšen red naključnih sedmič v svojem življenju, stavil 7 šilingw na konja št 7, za katerega so v sedmi dirki stave stale v razmerju 7:1. Bilje prepričan, da mu visok dobitek na stavi ne uide. Anthony je pozabil na zakonitost slučajnosti. Konj, na katerega je stavil, je bil - sedmi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinnin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POSLEDNJI MOHIKANEC tl 58 Zdaj so bili po številu kos Indijancem in ti se jim niso mogli dolgo opirati. Začeli so se umikati, razvneti borci, ki so pritisnili za njimi, pa so pri tem skoraj Pozabili na dekleti. Eden izmed Mingov se j® priplazil do njiju, da bi ju odvlekel s seboj, * preplašeni dekleti sta se mu le slabotno upiftli. V zadnjem trenutku je priskočil Unkas in ju rešil. 59 Še trije Mingi so padli, ostali pa so se razbežali. Med temi je bil tudi Lisjak. Velika Kača se je bil pognal za njim in ga tudi zadel z nožem, vendar je imel še dovolj moči, da se je spustil po pobočju in izginil v gozdu. Ni sem jim zdelo vredno, da bi ga zasledovali, saj je bil brez orožja, drugih Mingov pa tudi ni bilo v bližini, da bi jih lahko priklical. ne t \ * S to opazko v sicer sijajnem spričevalu so Balonu namerno onemogočili nastavitev na kaki štajerski kmetijski šoli, ker ni bilo nobene slovenske, niti dvojezične. Sledilo je Balonovo imenovanje s strani štajerske deželne uprave — po zaslugi dobrotvorca, resnično plemenitega pišečkega graščaka barona Moscona - za začasnega vinarskega komisarja v zadevah trtne uši, a 1. junija 1893 je bil imenovan za stalnega deželnega vinarskega komisarja kot deželni uradnik v Gradcu. Balon je dobro poznal gorje domačega vinarstva, vse zlo trsne uši in peronospore, pa tudi vsa mogoča protisredstva. Naletel je sprva na veliko nerazumevanje osobito v podeželskih izobraženih krogih. Smatral je - čisto pravilno — peronosporo za večjo nesrečo ko trsno uš, toda baš podeželsko izobraženstvo ga ni hotelo razumeti, je narod celo hujskalo in zavajalo, kar je Balona bolelo, a ne oplašilo. Temeljitost njegovega strokovnega znanja je zmagal na srečo slovenskega vinarstva, ki se je začelo na novi podlagi naglo razvijati. Balonova zasluga je bila, da so dobivali siromašni vinogradniki dolgoročna brezobrestna posojila iz deželnih in državnih sredstev za obnovo goric, da so dobivali modro galico in trsje po znižani ceni ali zastonj, potovalni pouk z razkazovanjem pa so razširili in poglobili. Po še sedaj ohranjenem, vestno vodenem dnevniku je nastopil komisar Ivan Balon večje študijsko potovanje po Franciji 27. julija 1896. Pri velevinogradniku in veletrsni-čarju Richterju v Mcmtpellierju je n žel na praksi našega Franca Goričana, ki mu je bil potem potni spremljevalec po tujini, Balon pa je utrl Goričanu pot nazaj v domovino, s tem da mu je preskrbel deželno namestitev v Ptuju. Josip Zupanc, poznejši kmetijski referent v Ptuju, je bil tedaj v praksi na vzornem Balonovem posestvu na Bizeljskem. Pred svojo smrtjo 31. decembra 1897 v Gradcu si je Balon zamislil obsežne deželne nasade v Ptuju, kjer je Zupanc koj po Balonovi smrti nastopil deželno službo. Balon svojih velikih načrtov ni mogel več izvršiti. Njegov sotrudnik pri štejerskem deželnem odboru v Gradcu je bil poznejši vinarski ravnatelj Anton Puklavec, katerega je Balon, že zroč neizprosni smrti v oči, želel imeti za svojega naslednika v službi. Tako je umd naš človek zbirati in navajati naše ljudi v najtežjih razmerah k stvarnemu strokovnemu udejstvovanju v korist kmečkega ljudstva. Ta poslednja želja se mu ni izpolnila: na njegovo mesto je bil leta 1898 imenovan Anton Stiegler z mariborske Vinarske in sadjarske šole. Balona so krasile poštenost, nepristranost, vestnost, vztrajnost, srčna dobrota, po potrebi pa tudi neizprosna in odločna, a pravična strogost pri izvrševanju vodilne službe, za katero so ga prav te vrline odlično usposabljale. Balon je s prepričevalno besedo pospeševal domače vinogradništvo, prirejajoč tudi prve grozdne oglede in razstave z vinskimi poskušnjami slovenskega „amerikanca”. Sotelska dolina, kjer je bila takrat sila res največja, mu je bila še posebno pri srcu. Tudi na belo bizeljsko cerkev je mislil na poseben način, da naj bo prijazen griček, na katerem stoji, ves ovenčan s plemenito vinsko trto. Poslednja želja se mu je izpolnila, da počiva na domačem pokopališču sredi bizeljskih goric, ki z nami žalujejo po njem. Bizeljsko pa je postalo izletna točka za druge slovenske S vinorodne kraje, kjer so pri obnavljanju vinogradov fc‘ posnemali delo v Bizeljčanov. Zato upravičeno štejemo Bizeljsko za zibelko slovenskega novega vinogradništva, Ivana Balona pa za njegovega očeta in kuma.” . Balonov življenjepis nam zaupa v nekaj besedah, kako je pomagal ta veliki dobrotnik svojim obubožanim sorojakom. Da pa bomo dobro poučeni, bomo to pojasnili v naslednjem z zgledi vzetimi iz ustnega izročila in iz župnijskih kronik. V skrajni sili in ob robu gospodarskega propada so nebesa naklonila vinarskega strokovnjaka v osebi domačina Balona. Pa še njemu so se spočetka zaupali le bolj bistri, mlajši in res po napredku hrepeneči gospodarji. Ti so poslušali njegove razlage o amerikanski trti, kako jo bo treba saditi in gojiti, da bo rodila. Zaupanje je že bilo pri nekaterih v novo trto, denarnih sredstev ni bilo za rigolanje, predvsem pa ni bilo dobiti novih trtnih sadik. Balon je podučeval rojake, že omenjeni pišeški graščak in baron pa jim je priskočil na pomoč s svojim vplivom kot deželni odbornik v Gradcu. Pozval je najprej Pišečane, naj dajo na razpolago zemljišče, na katerem bi gojili ameriško trto in bi dovolj močne divjake cepili na žlahtne vrste. Pišečani so ponudbo za napravo prve trsnice preprosto kar odklonili. Pristojni pri občini in za njimi tudi drugi so bili še vedno mnenja, da se uničeni vinogradi tudi na amerikanski podlagi ne bodo dali več obnoviti. Velmožje so razlagali manjšim posestnikom, da je divjak ali amerikanska podlaga „viničevna” to je divja trta, ki raste po hostah in ni za vzgojo žlahtnih vrst. Viničevna je divja trta, ki zraste iz pešk žlahtnega grozdja, katere raznašajo ptiči enako, kakor zraste ra sadu lesnjača. Premnogi so se £ S H * i i i I i * iz pešk žlahtnega jabolčnega_______________________________ „ - - £ bali globokega rigolanja, kakor ga je učil Balon, in bi bili pri * 60 Natty in oba Delavara so imeli spet svoje puške, iz zaplenjene zaloge pa so lahko oborožili tudi majorja in Davida ter celo obe dekleti. Nato so zajezdili konje in brez odloga krenili na pot proti Fort Williamu. Natty je jezdil na čelu, Indijanca pa sta zaključevala sprevod. »Zdaj pa povejte,« je hotel vedeti Heyward, »kako da ste se tako hitro vrnili?« POTA m snt/ •2. Do smrti pretepel mater in odšel Novomeško sodišče obsodilo Staneta Brulca na 3 leta in S mesecev zapora, ker je v letošnjem avgustu pretepel mater, ki je potem poškodbam podlega — Le nadaljevanje družinske tragedije POHOD Tri ieta in pet mesecev zapora je prisodil senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto 46-letnemu Stanetu Bralcu iz Vrhov 11 pri Dolžu, ker je letošnjega 8. avgusta pretepel svojo 72-letno mater Terezijo Klobučar, ki je nekaj ur zatem zaradi povzročenih poškodb tudi umrla. Sam dogodek in tudi sojenje sta imela med krajani Dolža in okolico preccjšen odmev, nekaj tudi zaradi dejstva, ker je Klobučaijeva pred devetimi leti na podoben način ubila svojega moža, za kar je bila takrat obsojena na pet let zapora. Letošnji dogodek je bil torej le nadaljevanje družinske tragedije. ODNESEL AVTORADIO -Čmomaljka Angelina Gatta je prejšnji teden parkirala osebni avtomobil v Kolodvorski ulici. Med njeno odstotnostio se je avtomobila polotil neznan tat, kije razbil steklo na desnih vratih in iz vozila odnesel avtoradio, vreden 4.500 din. Potrebno' bo tudi zamenjati šipo na avtomobilu. VINJEN OVIRAL PROMET -Prejšnji torek so imeli krški miličniki opravka z 42-letnim Romanom Pestnerjem iz Kopra. Roman, ki je sicer nezaposlen, je vinjen taval po Cesti krških žrtev in oviral promet Miličnikom ni preostalo drugega, kot da so ga pridržali do iztreznitve, čaka pa ga seveda še sodnik za prekrške. PRIKRAJŠANI ZA 22.000 DIN - Minulo sredo so imeli Derstven-škovi iz Sevnice tatinski obisk. Storilec jim je odnesel gramofon, ojačevalca, mikrofona in slušalki, za nameček pa še dve luči. Derstven-škovi so bili oškodovani za 22.000 din. NADLEGOVAL NATAKARJE -Krški miličniki sov četrtek pridržali do iztreznitve še 24-letnega Suljo Aliča iz okolice Gračanice. Suljo je vinjen razgrajal v hotelu Sremič, nadlegoval goste in strežno osebje, tako da natakarji sploh niso mogli opravljati svojega dela. Pogimncga Suljo že čaka sodnik za prekrške. RAZBIJAL STEKLENICE - Sev-. niški miličniki so v soboto zvečer tridržali do iztreznitve 24-letnega sada Meliča iz Ljubljane, ker je vinjen razgrajal v hotelu Ajdovec ter razbijal steklenino. Meliča čaka še sodnik za prekrške. Za Staneta Brulca je že pred usodnim dogodkom veljalo, da je rad veliko pil, in takrat je ponavadi izostajal zdoma ter se zatekal k svoji materi, s katero pa se je zadnje čase vse pogosteje prepiral. Tako je letošnjega 8. avgusta že ob 13. uri odšel v Novo mesto in tam popival, s tem pa je nadaljeval še potem, ko se je vrnil na Dolž. Ob 16. uri je odšel k materi, kjer pa je kmalu prišlo do prepira, kajti mati je Stanetu očitala, da ji je ukradel 3.000 din. Proti večeru je Brulc odšel k bližnjemu sosedu na ko- Nespreten tat ali pokvarjen motor? Komu se je v noči na prejšnji torek tako mudilo? Kdo je bil neznanec, ki se je v noči na prejšnji torek v Črnomlju polastil dveh avtomobilov, miličniki zaenkrat še ugotavljajo, na dlani pa je dejstvo, da se je storilcu maralo vražje muditi. Tako je omenjeno noč najprej izginil osebni avtomobil Marije Medic iz Rodin, ki je vozilo dan poprej peliala v popravilo mehaniku Matiji Štuklju. Avtomobil je izginil izpred njegove delavnice. Malo zatem je bilo vlomljeno še v osebni avtomobil Janeza Rajmarja, ki je vozilo parkiral,na Trgu svobode. Tat je hotel avtomobil spraviti v pogon tako, da je spajal kontaktne žice, vendar mu to ni uspela Zato se je odločil dni gače: vozilo je zrinil na ulico Lojzeta Fabjana in se spustil po strmini. Ker motor tudi tokrat ni spregovoril, je avtomobil razočaran pustil na Ločki cesti. Se to: vsebina vozila je ostala nedotaknjena. zarček žganja, tako i je potem vrnil v domačo hiša Prepir z materjo je postajal vse ostrejši, dokler Brulc ni pograbil hiižnjega stola in z njim udaril mater po glavi. Stol se je ob udarcu razletel, zato je Stane pograbil nogo in z njo še naprej udrihal po materi. Vso v krvi jo je nato zapustil in odšel v neznano smer. Na materin dom se je vrnil šele naslednji dan okoli 11. ure in pričel okoliškin krajanom pripovedovati, da v hiši leži mrtva. Na obravnavi piejšnji teden se je zoper Brulca zbralo nešteto doka- zov, pa tudi sam je dejanje priznal in obžalovaL Sodišče mu je to ob izreku sodbe štelo v olajševalno okoliščino, prav tako tudi močno vinjenost, za kar mu je izreklo še varnostni ukrep obveznega zdravljenja zoper alkoholizem. Naj zapišemo še, da je Brulc ob razglasu sodbe jokal kakor otrok in z atijev al, kako rad je imel svojo mater ter da ji ni nameraval prizadejati nikakršnega zla. Polglasen šepet navzočih v dvorani je trdil povsem nasprotna B.& m m 1434-7/, ČE FIČKO ZAPRE POT TOVORNJAKU - Takšno podobo je dajalo petkovo trčenje fička Smiljana Trobiša s tovornjakom, ki ga je vozil Jože Jerič z Drske. Leže poškodovana sta bila Trobiš, kije nesrečo tudi zakrivil, in sopotnik Rajko De Reggi, oba iz Novega mesta, škode na pločevini pa je bilo za 28.000 din. (Foto: Pavlin) Čudež ublažil posledice strelov Končano sojenje Ladislavu in Vladimirju Tekstorju — Za poskus uboja gostilničarja Franca Pavlina prvi obsojen na leto in 8 mesecev zapora Po sojenje i nekaj je 454et preloženih obravnavah se je pred dnevi končalo tnemu Ladislavu Tekstorju in njegovemu 25-letnemu sinu Vladimirju ki sta bila povzročitelja tistega usodnega pretepa predlanskega februarja pri gostilni Franca Pavlina v Mačkovcu. Slednji se ima le hitri in uspešni zdravniški pomoči zahvaliti, daje PO DOLENJSKI! premagal poškodbe, za katere v vseh sodnih spisih stoji, da so Tekstorja sta se 13. februarja 1977 v omenjeni gostilni z nekate- / DE2ELI Dvojna krivda za smrt Markovič in Vujič zakrivila prometno nesrečo pri Dobruški vasi, v kateri je izgubil življenje Branko Germanovski ^ 30. junija Dobmški vas lani je prišlo pri vasi do hude prometne nesreče, ki je teijala življenje sopotnika v osebnem avtomobilu 294etnega Žarita Markoviča, Branka Geimanov-skega. Vsa zadeva se je minuli teden znašla pred senatom novomeške enote temeljnega sodišča Novo mešto, kjer sta na zatožno klop sedla že omenjeni voznik in voznik tovornega avtomobila, 33-letni Ranko Vujič iz Garešnice. Sodišče je dogodke tistega večera okoli 21. ure razvrstilo takole: voznik Žarko Markovič je nekje pri Dobruški vasi na avtocesti ustavil vozilo, sopotnik Germanovski pa je stopil iz avtomobila, da očisti prednjo šipa Takrat je za Markovičem pripeljal tovornjak, ki ga je -sodišče je ugotovilo — prehitro vozil Ranko Vujič. Slednji je peljal z zasenčenimi lučmi, osebnemu avtomobilu, ki je stal na cesti, pa se ni izogibal niti ni pravočasno zaviral. Silovito je trčil v zadnji levi del osebnega avtomobila, pri tem pa je zadel tudi Branka Germanovskega, ki ga je udarec vrgel 10 metrov naprej na tri metre visok nasip. Poškodbe, ki jih je pri tem dobil, so bile tako hude, da jim je 1. julija v bolnišnici podlegel. PREHITRO V OVINEK V nedeljo popoldne je 46-letni Andrej Černe iz Gornjega Kašlja vozil osebni avtomobil od Crmo-šnjic proti Podturnu. Zaradi neprimerne hitrosti je avtomobil v ovinku zaneslo s ceste, da se je prekucnil. Voznik in sopotnica Mara Podobnik ' iz Ljubljane sta se pri nesreči poškodovala in so ju odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnica Materialne škode je bilo za 18.000 din. Senat je ob tako ugotovljenih dogodkih spoznal oba voznika za kriva prometne nesreče. Markoviča, ker je navzlic prepovedi ustavljal vozilo na avtocesti, je obsodil na 6 mesecev zapora, Vujiča pa zaradi neprimerne vožnje na 8 mesecev zapora. Slednji si kot poklicni šofer takšnih napak ne bi smet privoščiti,-zato mu je sodišče izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje za eno leta S • V soboto opoldne so sevni- ! ški miličniki pridržali do iztrez-| nitve 29-letnega Zuhdijo Bogo- ; j viča, ker je razgrajal na delovišču S S GIP Beton v Sevnici, kjer je tudi • zaposlen. Zaenkrat še ugotavlja-! jo, ali se je na delo kar primajal • ali pa je do pijače prišel na : službenem mestu. V vsakem < primeru bi moral poleg Zuhdije : se kdo na zagovor; S • Prejšnji četrtek je bilo • vlomljeno v osebna avtomobila, ; parkirana ob šmihelskem poko- • pališču. Čeprav iz vozil ni bilo 2 nič odneseno, kažejo odprto • trikotno okence, razbita stekla ; in pokvaijena ključavnica ter • Vrata, da vlomilec ni imel lahke- • ga dela. Dosedanji rezultati pre-2 iskave so zanesljivo potrdili, da • dejanja ne gre pripisati duhovom S z bližnjega pokopališča. • • S • Piko na i je družinskim • razmeram postavil v četrtek j 20-letni Vinko Podlogu iz • Krmelja. Močno pod paro je : namreč prišel na dom in pričel • razgrajati ter domačim groziti, | da jih bo pretepel. Enako je • grozil tudi miličnikom, Id so ga : odpeljali na hlajenje. Vinka čaka • pot k sodniku za prekrške, ! povsem uradno pa sc je izvedelo, S da je Podlogaiju „sodila“ tudi 2 žena: na sodišče je vlažila J zahtevek za ločitev. PRELUKNJAL BLAGAJNO V noči na minuli četrtek je bilo vlomljeno v bršljinsko osnovno šola Vlomilec je v pritličju razbil šipo in zlezel v poslopje. Tam je najprej obiskal pisarno, kjer se je seveda polotil blagajne. Dokaj spretno jo je preluknjal in skozi odprtino zvlekel na piano 2.080 din. Plen pa se je vlomilcu očitno zdel premajhen, zato je po prostorih še brskal za „ gotovim. Razočaran je nato poslopje zapustil z omenjeno vsoto v žepu. Sprejet brez pogojev Ob dejstvu, da.so se na objavo prijavili kandidati brez zahtevanih pogojev, je bila odločitev DO zakonita Novomeško sodišče združenega dela jc pred dnevi razpravljalo o zahtevku Jožeta Veseliča Iz Črnomlja, kije trdil, da so se v Rudniku ijavega premoga in industriji gradbenega materiala Kanižarica nezakonito odločali pri izbiri kandidata za opravljanje del in nalog referenta za kadre in samoupravljanje. Veselič je svoj zahtevek utemeljeval s trditvijo, da odločitve pristojnih organov v delovni organizaciji niso bUe pravilne in zakonite. Za opravljanje že omenjenih del in nalog je bil namreč izbran drug kandidat, ki po Veseličevem mnenju zahtevanih kriterijev še zdaleč ne izpolnjuje. Povsem nasprotna pa je bila trditev delovne organizacije. Na objavljeno objavo so namreč prispele prijave štirih kandidatov, od katerih pa nobeden ni izpolnjeval pogojev. Komisija in za njo delavski svet sta se zato odločila za tistega, ki je bil postavljenim zahtevam najbližji. Sodišče združenega dela je takšni odločitvi delovne organizacije v celoti pritrdilo, kajti v položaju, ko nobeden izmed štirih kandidatov ni izpolnjeval razpisanih pogojev, druge poti, razen objavo ponoviti, ni bila V tem, da izbrani kandidat nima zahtevane izobrazbe, pa sodišče ni videlo nikakršne- nezakonitosti ali pomanjkljivosti, ki bi narekovali razveljavitev odločbe. Predvsem pa je potrebno poudariti, da je tokrat šlo za objavo, in ne za razpis del in nalog, ko je delovna oiganizxija ob izbiri neprimerno bolj togo vezana na razpisne pogoje. Odločba še ni pravnomočna. ZAPELJAL V ŠKARJE 28-letni Ivan Jordan iz Škofljice se jc v soboto zvečer peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Jezeru sta mu naproti pripeljala tovornjak in drug osebni avtomobiL Voznik slednjega se je pred srečanjem odločil za prehitevanje, zapeljal v škarje in tako Jordanu zapil pot. Ta sc je umikal na rob ceste, pri tem pa je zapeljal na bankino, izgubil oblast nad vozilom in zapored trčil v več dreves ob cesti, medtem ko sta tovornjak in osebni avtomobil, kije prehiteval v škarje, hlimo odpeljala naprej proti Zagrebu. Pri nesreči sta se laže poškodovala voznik in sopotnik Darko Klarič iz Ljubljane, medtem ko so škodo na pločevini ocenili na 150.000 din. rimi gosti sprla. Prepir se je nato, kot je v takih primerih običaj, nadaljeval še pred gostilno, nakar se je Vladimir, ki je bil najbolj »aktiven", fizično lotil dveh gostov. Njegov oče je že takrat oddal s pištolo nekaj plašilnih strelov, nato pa se še sam vključil v pretep. Slednjega je bilo potem že kmalu konec, ko se je z avtomobilom GOSTILNIŠKI VLOMILEC V noči na ponedeljek je bilo vlomljeno v bife Posavja pri brežiški pošti. Neznanec jc vdrl skozi okno kuhinje iz dvoriščne strani. V predalu je našel SS din drobiža in ga tudi odnesel, nato pa se skozi strežno lino splazil v točilnico in vdrl v točilno miza Tu je našel še 200 din, spil steklenico Coca-cole in odšel. Isto noč pa je bilo vlomljeno še v gostišče pri Gradu, Iger je vlomilec na podoben način prišel v točilnico, vzel 300 din in spraznil steklenico osvežilne pijače. Nasploh pa so brežiški miličniki imeli to noč precej dela. Neznani zlikovci so sc namreč polotili še izložbenega okna na trgovini pri železniški postaji. Kdo in zakaj, zaenkrat še ugotavljajo. CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO IŠČE UREJENE REJNICE ZA POPOLDANSKO IN NOČNO VARSTVO REDSOL-SKIH DUŠEVNO PRIZADETIH OTROK. INFORMACIJE: CENTER ZA SOCIALNO DELO. NOVO MESTO. GLAVNI TRG 7. SOBA ŠT. 25. Otok: končal pod hlodovino Jože Guštin umrl med prevozom v bolnišnico V sredo popoldne je prišlo pri Otoku do hude prometne nesreče, ki je terjala življenje 344etnega Josipa Guština, ified-tem ko sta bili dve osebi laže poškodovani. Materialna škoda: 80.000 din. Omenjenega dne okoli 17. ure je 44-letni Niko Muc s Primostka vodil vprego od' Gradca proti Metliki. Pri Otoku gaje dohitel z osebnim avtomobilom 26-letni Metličan Ivan Rus in pričel vprego prehitevati. Rusu je takrat pripeljal nasproti drug avtomobil, zato je hitro zavil na svojo stran cestišča, pri tem pa zadel v zadnji det voza, ki je Ul naložen s smrekovo hlodovina Avtomobil sc je zaril med hlode. Pri tem se jc hudo poškodoval Rusov sopotnik Jože Guštin iz Laz, da jc med prevozom v bolnišnico poškodbam podlegel. Laže ranjena sta bila tudi Muc in Rus. Prvemu so nudili pomoč v novomeški bolnišnici, medtem ko so Rusa zdravniško oskrbeli kar na kraju nezgode. LIK Kočevje: pravilnik na dopustu Odločitev ustavnega dišča so- Ustavno sodišče SRS je pred dnevi končalo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 98. člena pravilnika o delovnih razmerjih tozda Iveral iz LIK Kočevje. Sklep sodišča je, da se omenjeni člen razveljavi V „Iveralu" so po doslej veljavnem pravilniku odobravali delavcem, ki jim je nastopilo mirovanje pravic in obveznosti pri delu zaradi odhoda na odslužitev vojaškega roka ali drugih zakonskih vzrokov mirovanja, le polovico letnega dopusta, če je do tega prišlo v prvi polovici, oziroma ves dopust, če je mirovanje nastopilo v drugi polovici leta. Da so tako podani pogoji za pridobitev letnega dopusta popoln nesmisel, je pokazala odločitev ustavnega sodišča. Temu na rob je treba še pripisati, da ima vsak delavec po ustavi pravico do plačanega celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega dela, določen v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih Jasno pa stoji, da ta rok ne sme biti daljši od šestih mesecev. Smešno je potem zakonsko utemeljene akte izigrati v internih pravilnikih, in to na način, ki delavcem skrajšuje letni dopust Slednji je vendar ena prvih zmag organiziranega sindikalnega gibanja in ena osnovnih delavskih pravic. B. B. 5red gostilno lastnik Franc ---------».o je slišal za pretep pred gostilno, je odšel na krai dogodka, kjer sta mu Tekstoija skušala na svoj način razložiti vzroke spora. Pavlin pa je, ogorčen, ker sta bila ponovno onadva tista, ki sta povzročila pretep, odrinil Tekstorja in se z Ladislavom tudi spoprijel. Pretep se je istočasno začel tudi na drugem koncu, v katerem je imel glavno besedo Vladimir Tekstor. Naenkrat so padli streli. Iz razdalje 25 cm je starejši Tekstor ustrelil Pavlina v trebuh, mu prestrelil želodec in jetra in le hitra pomoč je poškodovancu rešila življenje. Na glavni obravnavi je Ladislav Tekstor zatrjeval, da se je pištola sama sprožila, kar pa je sodišče ob dejstvu, da jo je imel spravljeno v notranjem žepu suknjiča, zavrnila Za poskus uboja je senat Ladislava obsodil na 1 leto in 8 mesecev zapora, vzel pa mu je tudi dovoljenje za orožje, medtem ko je bil njegov sin zaradi sodelovanja pri pretepu obsojen na pogojno kazen petih mesecev zapora, ki pa ne bo Izvršena, če v roku dveh let ne bo storil nobenega kaznivega dejanja. Še nekaj olajševalnih okoliščin, ki so vplivale na izrek sodbe: agresivnost lastnika gostilne, obžalovanje obeh, pri mlajšem še nekaznovanost, medtem ko je bil Ladislav pred 14 leti že kaznovan. B. B. LAČNI VLOMILEC V noči na minulo sredo je bilo vlomljeno v obrat cementnin in gramoznico IGM Sava Krško. Vlomilec se je najprej polotil delavnice, kjer se je oskrbel z orodjem, nato pa je vlomil še v pisarno in menzo. Iz pisarniške blagajne je odnesel kar 29.280 din, nekaj drobiža pa še iz ročne blagajne. Nadaljnji sledovi tudi kažejo, da je storilca delo hudo izčrpalo, saj si je v menzi postregel z jedačo, popil pa je tudi nekaj steklenic kokte. POUKA NE BO Pa naj se nikar ne vesele vsi otroci! Gornji naslov velja zgolj za učence podružnične osnovne šole na Studencu, kjer je v sredo popoldne prišlo do požara. Iz razpok dimnika več kot sto let stare stavbe so namreč pričele uhajati iskre, ki so padalc na tramove in zanetile ogenj. Požar so hitro pogasili prostovoljni gasilci s Studenca, na pomoč pa so jim prišli kolegi iz Sevnioe. Zgorele nosilne trame so zaenkrat samo podprli, tako da v razredu nekaj časa ne bo pouka. Še škoda: ocenili so jo na 5.000 din. STOPILA PRED AVTOMOBIL -27-letni Andrej Teme iz Fužine pri Zagradcu se je v sredo popoldne peljal z osebnim avtomobilom z Dvora proti Ajdovcu. V Sadinji vasi jc takrat stala pred domačo hišo 74-letna Jožefa Hren, ki je, ko je avto pripeljal do nje, nenadoma stopila na ccsta Vozilo je Hrenovo zbilo na tla, tako da so jo morali prepeljati v novomeško bolnišnico, kjer soji nudili prvo pomoč. PREHITRO V OVINEK - Minuli četrtek se je 57-letni Rudolf Redek iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom od Crmošnjic proti Podturnu. Pri Kočevskih poljanah je prehitro zapeljal v nepregledni ovinek, pri čemer je avtomobil zaneslo v skalni vsek. Pri nesreči se je voznik Redek laže poškodoval in so mu nudili pomoč v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na 20.000 din. PODRL KOLESARJA - 43-letni Leopold Vrstovšek se je v soboto popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Sevnice proti Krškemu in v Rad.ni prehitel kolesaija, 39-letnega Magana Kiraija iz Loga pri Bošta-nju. Vrstovsek je med prehitevanjem zadel kolo in zt>il Kiraija po tleh, da so ga morali odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 4.000 din. V OVINKU S CESTE - V nedeljo popoldne je 20-letni Jože Rapuš iz Gornje Gomile vozil osebni avtomobil od Dvora proti Straži. V Gabrju ga je v ovinku zaneslo s ceste, pri čemer so se poškodovali voznik, njegova žena Slavica (oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico) ter sopotnik Anton Novak iz Radolje, ki pa je ■ dobil le nekaj prask in odrgnin. Materialno škodo so ocenili na 10.000 din. ČETRTKOV INTERVdU Na občini vse drugače Nova zakonodaja zahteva novo organiziranost uprave, velike spremembe pa pojasnjuje Matjaž Verbič Od oktobra dalje je v razpravi gradivo, ki nakazuje novo organiziranost izvršnega sveta, občinskih organov in strokovnih služb, občani pa ne vedo, čemu ta sprememba. Bojijo se, da bo šlo le za povečanje števila administrativnih delavcev, in ne poznajo smisla predvidenih sprememb. Več vprašanj smo zastavili Matjažu Verbiču, sekretarju občinske skupščine. - Najprej prosimo za odgovor: ali bo nova organiziranost zahtevala nove zaposlitve v občinski upravi? „Samo zaradi reoiganiza- Matjaž Verbič: predvsem bo zagotovljena večja odgovornost.” cije se število funkcionarjev in delavcev v upravi ne bo povečalo niti za enega. Pač pa bomo skušali dobiti ljudi na že zdaj sistemizirana, a nezasedena delovna mesta. Gre predvsem za strokovnjake iz vrst pravnikov, ekonomistov, gradbenikov in urbanistov.” — Kaj prinaša bistvenega nova organiziranost? ..Zmanjšuje se število organov. Ukinjena bosta (po osnutku, ki gre v javno razpravo) oddelek za družbene dejavnosti, občo upravo in oddelek za finance. Naloge pa se prenašajo na druge. Namen je ustanoviti samoupravno, organizacijsko in finančno neodvisne organe, ki bodo strokovno tako močni, da bodo samostojno odločali in nosili tudi odgovornost za zadeve na svojem delovnem področju, s tem pa bodo izpolnili pričakovanja občanov. Namen reorganizacije je tudi po-družbljanje občinske uprave, odpiranje navzven, vse v zavesti, da je uprava v korist občanov, in ne obratno. Do preobrazbe pa bo potrebno priti tudi v naši miselnosti.” — Kakšni občinski organi so predvideni po novem osnutku odloka? „Upravni organi bodo vodeni individualno in kolegijsko. Osnutek predlaga naslednje individualne organe: sekretariat za ljudsko obrambo, notranje zadeve, upravo za družbene prihodke, geodetsko upravo in sekretariat za občo upravo. Kolegijski organi nove občinske uprave pa naj bi bila komiteja za družbeni nadzor in za urbanizem. Za vse občinske uprave so komiteji novost, ker so jih doslej poznali le v republiki in zvezi.” — Omenili ste večjo odgovornost. Kako se bo ta kazala? „Doslej se je občinski upravni organ (občani jih imenujejo oddelek) lahko skril za odgovornost izvršnega sveta ali skupščine. Po novem bo upravni organ pred delegati odgovarjal za delovni program in za sredstva, ki jih bo za tak program dobil. Če naloge ne bodo opravljene, bo pri naslednjem letu manj sredstev, postavljeno pa bo tudi vprašanje osebne odgovornosti.” — Novost v delu upravnih organov so tudi družbeni sveti. Koliko ji bo pri vas? „Zaenkrat so v osnutku odloka za delo občinskih upravnih organov predvideni trije družbeni sveti, in sicer za področje družbenih prihodkov, za področje družbenih dejavnosti kot dela dejavnosti komiteja za družbeni razvoj in družbeni svet za prostorski razvoj, urbanizem in varstvo okolja.” — Kdaj je v praksi pričakovati vse te novosti? ,.Pričakujemo, da bo odlok sprejet januarja 1980, da bodo novi organi začeli delati aprila prihodnje leto in da se bodo notranje samoupravno organizirali do poletja.” R. B. Ljudem manjka spodbude V novomeški občini prejelo nagrade 29 inovatorjev SLAVNOSTNA PODELITEV NAGRAD - Med letošnjimi nagrajenimi inovatorji so bfli zastopani skoro vsi novomeški večji kolektivi, kar kaže, da je za raznovrstne tehnične in dmge izboljšave ali celo izume več poduha. (Foto: R. Bačer) 6. decembra je novomeška občinska raziskovalna skupnost priredila v Dolenjski galeriji slovesnost ob podelitvi nagrad za dosežene uspehe na področju inovacij. Kot je v uvodnem govoru poudaril predsednik prof. dr. dipl. inž. Miha Japelj, je novomeška raziskovalna skupnost že dosegla lepe uspehe, toda z velikim naporom. Nagrade inovatoijem se letos podeljujejo drugič, kaže pa, da je bila tovrstna 'spodbuda inovatoijem všeč, saj se je ta dejavnost močno razmahnila. Letos so nagrade prejeli: inž. lesarstva Anton Šobar, Slavko Vidmar, Anton Golob — vsi iz tovarne Novoles; Lado And roja in inž. elektr. Tomaž Rehtberger iz Iskre Šentjernej. Iz tovarne Krka so bili med nagrajenci: mag. dipl. inž. Milan Bezeg; dipl. inž. Tone Recelj; dipl. inž. Marjeta Globokar; inž. kemije Marjan Kermc; Slobodan Pešič ; dipl. inž. Peter Miklavčič in dipl. inž. Živa Lenardič. Iz Laboda je Ludvik Judež, iz GG Novo mesto pa: Jernej Piškur, Karel Turk ter dipl. inž. Anton Hočevar. Iz PTT Novo mesto je dobil nagrado inž. teleko-mun. Andrej Zupanc, iz Novoteksa Milan Močnik in dipl. inž. Salko Delič. Iz IMV so bili med nagrajenimi inovatorji: Ferdo Jaklič, Ivan Kastelic, Jože Tomšič. Peter Gimpelj in Slavko Mihalič sta iz Iskre Novo mesto, medtem ko so iz kolektiva SGP Pionir dobili nagrade: dipl. inž. gradb. Karel Hace, Janez Aušič, dipl. inž. Vladimir Žabkar, dipl. inž. Feliks Strmole ter Stanislav Turšič. Nič več žejni preko vode Zbor združenega dela je pretresal skoro 20 amandmajev, ki zadevajo, usmeritev v novi petletki — Novoteksovci se niso dali, ne omajali — Še nikdar takega kresanja mnenj ca. Roke so dvignili brez pripomb in brez besed, tokrat pa taka burja! Pa je kazalo, da je zdrava, osvežujoča in koris-tria. RIA BACER 5. decembra je bila razprava v zboru zdmženega dela novomeške občinske skupščine tako zavzeta, posebno pri sprejemanju smemic za novi družbeni plan in določitev stopenj prispevkov za interesne skupnosti družbenih dejavnosti, dajo je šteti za bistven premik v delegatskem sistemu. Očitno je postko, da mora biti dviganje rok dobro premišljena poteza, za katero je delegat odgovoren kolektivu. Že osnutek smemic za družbeni plan je v prvem krogu razprav doživel visto pripomb, ki so bile večinoma vse upoštevane pri sestavi predloga. Tudi nanj pa je prišlo do zasedanj občinskih zborov več kot 15 pismenih amandmajev, nekaj pa je bilo podanih še na sejah. Ko so vsa predlagana besedila za INFORMATOR IN MLADI VAL Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Novo mesto je izdal novembrsko številko Informatorja, ki prinaša kopico zanimivih vesti iz življenja in dela osnovnih organizacij ZSMS v novomeški občini ter poročila o srečanju brigadirjev, novi kadrovski sestavi predsedstva OK ZSMS, konferenci mladih v vzgoji in izobraževanju, informiranju na izobraževalnem centru za tehnične stroke itd. V „Informatorju“ so mladi novinarji, ki jih vodi Vida Rataj, napovedali, da bo še pred novim letom izšlo drugo tiskalno glasilo OK ZSMS Novo mesto - Mladi val. spremembe na seji tehtali, je šlo za vsako besedo in njen pomen, kajti na svoji koži je marsikatera delovna organizacija občutila daljnosežne posledice nepremišljeno sprejetih smemic. Zaostrilo se je zlasti pri poglavju, ki obravnava usmeritev gospodarstva in našteva prednostne veje industrije. No-voteks, ki prednosti ni bil deležen, je vztrajal, da pride del tekstilne industrije zraven. Po-, udarili so, da v prihodnje ne nameravajo zaposlovati novih Vsega očitno ne bomo zmogli Zategovanje pasu se je v interesnih skupnostih že začelo: zdravstvo ima že izgubo, manjka pa sredstev pri socialnem skrbstvu, otroškem varstvu in izobraževanju Položaj v štirih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v novomeški občini postaja konec leta zaskrbljujoč, o čemer so delegate zbora zdmženega dela na zadnji seji obvestili posamezni predstavniki SIS. Stefan Galič je za izobraževalno skupnost dejal med drugim: „V prosveti je že šesto leto taka praksa, da osebni dohodki zaposlenih med letom ne naraščajo, proti koncu leta, ko je nezadovoljstvo že tik pred vreliščem, pa pride do poračuna. Medtem ko osebni dohodki ravnateljev in tehničnega osebja v splošnem ne zaostajajo za enakovrednimi delavci v materialni proizvodnji, pa so osebni dohodki učiteljev precej pod ravnijo zaposlenih z enako kvalifikacijo in odgovorno- V ANKARAN PO NOVO ZNANJE Občinska konferenca ZSMS Novo mesto je obdržala preverjeno obliko družbenopolitičnega izobraževanja. Za vodstva osnovnih organizacij iz todzov in krajevnih skupnosti bodo pripravili seminar v mladinskem letovišču na Debelem rtiču pri Ankaranu, in sicer 14., 15., in 16. decembra. Predavali bodo Boris Bavdek, predsednik RK ZSMS, Lojze Ratajc, predsednik MS SZDL, Roman Rajer in član IS Sob Novo mesto. stjo v gospodarstvu, saj ti znašajo od 7.330 din do 8.180 din pri ljudeh, ki imajo 30 let delovne dobe in poučujejo v celodnevni šoli”. Jože Suhodolnik, za skupnost socialnega skrbstva: „Čc ne bo izglasovana višja prispevna stopnja za leto 1980, kakor je predlagana, opozarjam, da ne bo denarja za življenje najbolj ogroženih občanov. Dolžni smo plačevati oskrbnine v zavodih po Sloveniji, deloma tudi na Hrvaškem za več kot 200 občanov, cene oskrbni »a dne pa so tako narasle, da so daleč nad planiranimi stroški v ta namen. Vsako leto je tudi okrog 600 občanov deležnih stalnih ali občasnih pomoči, ti zneski pa tudi ne morejo ostati na ravni leta 1976, ko je bilo začeto srednjeročno obdobje. Vrh vsega pa gre še za nujna obratovalna sredstva za novi dom upokojencev, da niti ne govorimo o Romih in reševanju njihovih razmer". Inž. Zmago Novak, za skupnost otroškega varstva: „V srednjeročnem obdobju do leta 1980 bosta v novomeški občini zgrajena dva vrtca manj, kot je bilo planirano. Zdaj imamo dobrih 27 odst. otrok v varstvenih ustanovah, medtem ko znaša republiško poprečje 36 odst., ■ gospodarsko razvite občine pa se lahko ponašajo že s polovico vseh otrok v otroškem varstvu. Za vrtec, ki se bo drugo leto gradil, že zdaj manjka 6 milijonov dinarjev, medtem ko osebni dohodki zaposlenih v tej dejavnosti sodijo na 49. mesto v Sloveniji. Trenutno je po zbranih podatkih okrog 600 otrok nepreskrbljenih glede varstva ali pa so deloma v čmem varstvu." Dr. Peter Kapš, za zdravstveno skupnost: „V zdravstvu smo presegli plan za 15 odstotkov, nisno pa krivi mi, če je prišlo v ambulante in v bolnišnico toliko več bolnikov. Naj jih postavimo pred vrata? Če ne bo sredstev, se bomo morali dogovoriti: ali ukinemo nekatere dejavnosti ali preložimo planirane investicije za leto 1980, in sicer gradnjo zdravstvenih postaj v Straži, Dol. Toplicah in Bršljinu, ali pa krijemo izgubo (ta znaša že zdaj 16 milijonov) iz več dotečenih sredstev, kar pa ni zakonito." Izhod iz zagate bo z mm ,šclc aprila 1980, "dotlej pa velja novi odlok o valorizaciji programov za leto 1979 le za tolikg, kolikor je ocenjen porast družbenega proizvoda. Kolikor ustvarijo v gospodarstvu, toliko lahko delima Kratkomalo: ne bo! Pred kratkim so bile delovne organizacije in krajevne skupnosti novomeške občine obveščeni o sklepih koordinacijskega odbora, ustanovljenega pri Občinski zvezi prijateljev mladine, ki odgovarja za novoletno praznovanje otrok. V sklepih je navedeno, da odbor vodi Danilo Kovačič, da odbor dela s pomočjo petih komisij, da znaša prispevek na zaposlenega 70 dinarjev in med drugim, da osrednje kultumo-zabavne prireditve v športni dvorani letos ne bo. Zadnji dve besedi sta v dopisu podčrtani! Ni pa obrazložitve, zakaj bodo otroci ob to, doslej edino zares pravljično razpoloženje. V omenjenih sklepih je rečeno, da bodo vse prireditve in obdaritve letos v krajevnih skupnostih in da odgovornost zanje prevzame za mesto Skupnost krajevnih skupnosti, za ostale krajevne skupnosti pa njihova vodstva. Tak način praznovanja je sicer v skladu s splošno usmeritvijo, vendar le kot del celotnih prireditev za otroke v neki občini. Upati je, da bodo v krajevnih skupnostih zadevo resno vzeli. Ni glavno, da pride dedek Mraz s paketi, pač pa je važno poskrbeti za blišč in pravljično slavnostno vzdušje. To se nikakor ne da doseči le z risanko, okrašeno smreko v majhni dvorani in s prihodom dedka Mraza, obloženega s paketi Koordinacijski odbori za dedka Mraza pri krajevni skupnostih imajo veliko odgovornost za splošno razpoloženje prebivalstva ob novem letu. Kajti če otroški praznik izpodleti, so starši prizadeti, razburjeni in nejevoljni. Starši pa so naši delovni ljudje, ki iz svojega dohodka združujejo sredstva za novoletni praznik otrok. K. BAČLR delavcev, kar bo dovoljeno le prednostnim panogam, ostalim pa ne, pač pa bi radi v nekaterih tozdih modernizirali proizvodnjo in jo pripeljali na višjo tehnološko raven. Če ne bi bili našteti med prednostnimi, bi jim bila bižkone bančna vrata zaprta. Novoteksova delegacija je dobila več pojasnil, češ da jih predlagano besedilo ne omejujejo v razvojnih načrtih, ampak novoteksovci niso popustili. Vztrajanje je privedlo do tega, da so med sejo imenovali komisijo, ki je sestavila novo besedilo za del 5. poglavja, s tem pa so zadovoljili tudi delegate Opekarne Zalog in Strešnika, ki sta hotela približno isto, sklicujoč se na domače surovine. Nič manj pomembne pripombe pa so bile upoštevane še za smernice s področja družbenih dejavnosti. Prav pri tokratnem glasovanju za smernice, prvi in osnovni planski dokument za obdobje do leta 1986, se je pokazala velika razlika. Pred leti, ko so delegati zbora združenega dela sprejemali smernice za zdajšnjo petletko, ni bilo enega samega razpravljal - SALOMONSKA REŠITEV Po občinskem odloku, izglasovanem na zasedanju zbora združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine, bodo zaposleni od 1. januarja 1980 do konca aprila plačevali od kosmatih osebnih dohodkov naslednje prispevne stopnje za interesne skupnosti družbenih dejavnosti: Zveza skupnosti otroškega varstva dobi 2,07 odst, otroško varstvo v občini 1,60 odst., izobraževanje 6,78 odst., kultura 1,01 odst, telesna kultura 0,56 odst, socialno skrbstvo 0,91 odst., zdravstveno varstvo 7,42 odst Iz dohodka tozdov, pri katerem je osnova prav tako bmto osebni dohodek, pa še posebej 2,48 odst. za zdravstvo in 0,26 odst, za zaposlovanje. Kar bo v občinskih SIS več natečenih sredstev iz leta 1979 nad dogovorjenimi in valoriziranimi zneski, se ne smejo porabiti, temveč bodo o njih odločali v združenem delu ob sprejemanju zaključnih računov. Takrat bo padla tudi končna odločitev o valorizaciji program cw in poračunu presežkov ter o morebitnih popravkih stopenj do konca leta 1980. Novomeška kronika ZA NEKATERE NE VELJA -Kljub odločbi inšpekcijskih služb, da občanom v trgovinah ne smejo dajati več kot en zavitek (vrečko) pralnega praška, so 4. decembra dopoldne ljudje občudovali belo katrco, parkirano pred socialnim zavarovanjem, v kateri je bilo naloženih kar 12 vrečk praška CIN. .. PODATKI ZA 14 DNI: V zadnjih dveh tednih so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Horvat iz Kotarjeve 7 - Alena; Tatjana Krhin, Majde Sile 22 - Dejana; Ljubica Luzar, Majde Sile 20 - Mirka; Olga Bele iz Ulice Mirana Jarca 41 — Urško ter Danica Marjanovič, Nad mlini 23 - Nina. Lavra Kruh z Mestnfri njiv 7 -Roberta; Nada Kašnik s Ceste brigad 48 - dečka, Marija Bukovec iz Adamičeve 23 - Petro; Anica Križman iz Lobetove 36 - dečka ter Justina Radivojevič iz Kristanove 22 - Milana. DECIiMBRSKA POMLAD - Novomeška tržnica je bila zadnji ponedeljek slabo- založena, kar zadeva ponudbo domačih kmetic, medtem ko so bile stalne stojnice polne vsega. Zanimivost pa so bili prvi šopki spomladanskega teloha, ki sojih prodajali po 10 din. BO KAJ ZALEGLO? - Kot običajno je proti koncu decembra prostor v novomeških lokalih in v okolici vsak večer zaseden. Rezervirano je za kolektive, ki proslavijo novo leto, pri tem pa bi se veljalo vprašati, če so upoštevali splošen poziv k varčevanju. Proslavljajo tudi taki, ki se ne morejo hvaliti z dobrimi poslovnimi rezultati. . . Ena gospa je slišala, da se po novih predpisih občinska uprava odpira navzven, in pravi, da je trenutno gotovo najbolj odprt (in pod kontrolo javnosti) oddelek za notranje zadeve. Posluje namreč v novi stavbi, kjer je vse stekleno in lahko vsakdo s ceste vidi, kaj delajo ... 15 ,.TERME” ZASEDENE - 5. in 6. decembra so novi hotel v Čateških Toplicah zasedli prvi gcstie. Od takrat naprej hotel normalno obratuje. Med 200 gosti je približno polovico zavarovancev in polovico samoplačnikov. V januariu 1980 bo zasedenih že vseh 320 ležišč. Novi zdraviliško-turistični in rekreacijski objekt je veljal nad 250 milijonov dinarjev. Projekte zanj je izdelal brežiški Region, glavni projektant pa je bil dipl. inž. aih. Kari Filipčič. (Foto: Jožica Teppey) Odprtost hočejo, ne plotove V Brežicah očitki o slabi založenosti trgovine - Občani z lučjo iščejo servise Anketa, ki jo je svet potrošnikov v Brežicah konec oktobra razposlal 1452 gospodinjstvom, je prva večja akcija tega organa v letu dni njegovega obstoja. Njen namen je predsednica Fanika Malčič pojasnila takole: - Iz odgovorov na vprašalnike smo želeli zvedeti, kaj vse ljudje v vsakdanjem življenju pogrešajo, kakšne izboljšave si želijo v poslovanju trgovine in drugih organizacij, kot so na primer komunala, pošta, zdravstveni dom, lekarna. Spoznali smo, daje obravnavanje posameznih pripomb, mnenj in pritožb preozko izhodišče za delo, da potrebujemo celovitejšo usmeritev k boljšemu dohodkovnemu povezovanju trgovine s proizvodnjo in trajnemu sodelovanju s potrošniki. — Ali so vam občani s svojimi izjavami dovolj priskočili na pomoč? — So. Prijetno sem presenečena, da je prišlo toliko odgovorov. Po bežnem pregledu sklepam, da ljudje objektivno ocenjujejo razmere, saj se večina odgovorov v bistvenih stvareh ujema. - V čem na primer? - V pripomba« o založenosti trgovine je največ očitkov namenjenih nezadovoljivi preskrbi z zelenjavo, sadjem in mesom. Krajani ★ * ** ** * ** * * * * * * * * * * * * * jj. jj. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ V skladu z določili 5. in 8. člena pravilnika o podeljevanju Priznaj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije razpisuje žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinska konferenca SZDL Brežice 8 Priznanj Osvobodilne fronte za leto 1980 Priznanja so namenjena posamenikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: - razvoju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno—ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter organiziranih socialističnih sil, - neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predloge lahko oblikujejo organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge s podatki in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje Priznaj OF pri Občinski konferenci SZDL. Brežice, Prvih borcev 24, najkasneje do 15. februarja 1980. Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL „ Brežice ^ ★ ******************************************* $ Novo v Brežicah ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ t ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ t ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ MOLČEČI KLUB - Klub samo-upravlialcev v Brežicah od ustanovitve dalje ne da od sebe nobenega glasu. Začetna prizadevanja so zvodenela, ker ni bilo nikogar, ki bi stvari poganjal naprej. Kot kaže, bo klub zdaj le zaživel, dobil bo namreč mentorja. Sindikat je že dal pobudo, naj bi klub zdramili iz spanja, meni pa, da bo namen dosežen, če bodo zanj pokazale enak interes tudi druge družbenopolitične organizacije, skupščina in združeno delo. PRI KURJAVI BREZ MOCl -Krajani, ki niti do zdaj niso dobili premoga, negodujejo, češ da je pomanjkanje kave dvignilo neprimerno več prahu, kot pa pomanjkanje kurjave. Prepričani so, da bi se moralo vsaj toliko ljudi in forumov sestati tudi zaradi pomanjkljive oskrbe z divmi in premogom, predvsem pa svet potrošnikov. Svet je to obravnaval, dosegel pa ni tako rekoč nič. V tem primeru je brez moči. PRIKROJENA MERILA - Pregled uresničevanja dmžbenega dogovora o kadrovski politiki v brežiški občini kaže na to, kako malo pripravljenosti je v delovnih organizacijah za izboljšanje strokovne zasedbe. To velja predvsem za kolektive, ki ne kažejo nobene težnje po širjenju, po novi tehnologiji in vsesplošnem napredku. Marsikje, kjer so že pred desetimi leti prilagajali akte o sistemizaciji zaposlenim, se tudi pozneje niso ozirali na realne potrebe. To vprašanje bi morali sprožiti zlasti v tistih kolektivih, kjer šepa gospodarjenje. Ce so zamudili priložnost ob tri-četrtletjju, se jim bo znova ponudila ob sprejemanju letnega zaključnega računa. NAGRADE V JUTRANJKI -Delavke tozda Orlica v Brežicah, ki deset let in Več združujejo delo s to konfekcijsko tovarno, so na slovesnosti 28. novembra prejele jubilejne nagrade in plakete Jutranjke. Nagrajenih je bilo 65 članic brežiškega kolektiva. BREŽIŠKE VESTI poudarjajo, da je tako zato, ker ni konkurence, ker je občina zaprta. Res je. Zakaj ne bi na primer prodajalo zelenjave še kako podjetje z juga države (iz Makedonije, Srbije ipd.)? Tudi brežiška tržnica je izredno slabo založena. Prodajalce iz drugih republik vidimo samo, kadar pripeljejo papriko in paradižnik.. V zelenjavni trgovini je vedno gneča, Agraria pa nima stojnice. Tov. Lipej je obljubil, da bodo prodajali turi na tržnici, pa iz tega ni bilo nič, ker baje niso dobili prodajalca. Menim, da so naša podjetja preozko vezana samo na enega ali dva dobavitelja. Tudi založenost z zmrznjeno zelenjavo je slaba, čeprav sem prepričana, da bi je lahko več naročili. Zakaj je pa na primer na Lošinju vse leto ne zmanjka. V anketi se občani pritožujejo tudi nad pomanjkanjem mesa in mesnih izdelkov. Pred leti smo slišali, da bo v eni od stolpnic v Ulici Veljka Vlahoviča odprla prodajalno mesna industrija iz Velike Planine. Ne vem, zakaj te ponudbe niso sprejeli. V času mesne krize bi nam se kako prav prišel dobavitelj mesnin iz tamkajšnjih krajev. Fanika Malčič - Kaj ste še zasledili v anketi? - Da ljudje pogrešajo ključavničarje, električarje, vodovodne inštalaterje, šivilje, čevljarje pa mizarje in zidarje za manjša popravila. Želijo tudi servise za gospodinjske stroje in televizijske sprejemnike. - Zdaj pa morda na kratko še o drugih pomanjkljivostih, ki jih naštevajo anketiranci. - Največ kritike je deležna komunala zaradi zanemarjenosti mesta in nerednega odvažanja smeti. V zdravstvenem domu kritizirajo predolgo čakanje in slab odnos osebja do pacientov, kar zadeva apoteko, pa vsi po vrsti zahtevajo nočno in nedeljsko dežurno služba Izredno veliko očitkov je na račun pošte, na neznanje uslužbenk, na dolgo čakanje in neprimeren odnos do strank. - Kaj bo zdaj ukrenil vaš svet? - Sklicali bomo trgovske poslovodje pa predstavnike drugih služb in vztrajali, da interese krajanov povsod upoštevajo. Upam, da nam ob letu dni ne bo treba pogrevati upravičenih pritožb. JOŽICA TEPPEY ZAHTEVAM PO VARNOSTI DOLOČITI CENO V poročilu o cestnoprometnih razmerah, ki je bilo na dnevnem redu zadnje seje občinske skupščine v Brežicah, je vrsta ugotovitev, o tem, da ostaja odlok o ureditvi cestnega prometa bolj ali manj na papiiju. Gre namreč za vrsto ukrepov, od izboljšanja signalizacije do postavitve varnostnih ograj, urejanja parkirišč, odstranjevanja drevja, živih mej ipd. Zbori občinske skupščine so preložili razpravo na prihodnjo sejo, do takrat pa naj bi svet ovrednotil postavljene zahteve, šele potem bo skupščina lahko ocenila, kaj je z razpoložljivimi sredstvi možno napraviti in koliko denaija bi bilo treba še dodati za večjo varnost na cestah. Nikomur pravice do potuhe Resolucija naj jasno opredeli naloge - Več spodbude tistim kolektivom, ki izvažajo Samo še leto dni je do izteka srednjeročnega obdobja 1976 — 1980, leto, ko bomo morali obvladovati stabilizacijsko politiko bolje kot doslej. Zaradi tega je pomembna zavzetost samoupravljal-cev na vseh ravneh, od delovne organizacije in KS do občinske in republiške skupščine. Ta zavest je prodrla prav do delegacij občinskih sloipščin, ne le do političnih organov v regiji. Trenutno nikomur ni vseeno, kakšno bo gospodarjenje v letu 1980, zato se ta zaskrbljenost kaže že pri obravnavi osnutka slovenske resolucije na zborih občinskih skupščin v Posavju. Delegati krške skupščine so podprli posavsko stališče z zahtevo po boljši stimulaciji tistih delovnih organizacij, ki izvažajo, saj so nekatere izvoznice do zdaj potegnile krajši konec. Bile so na slabšem od kolektivov, ki vse prodajo domačim kupcem. Tudi poenostavitev administracije v zunanjetrgovinski menjavi bi marsikaj pospešila in prihranila veliko nevšečnosti delovnim organizacijam. Kar zadeva energetske vire, se v Krškem zavzemajo za njihovo določnejšo razporeditev v letu 1980, kar naj obvelja še posebej za premog. Nujen je izkop večjih količin v Velenju in takojšnje raziskave zalog v drugih rudnikih. V kmetijski .politiki naj bi posvetila resolucija več pozornosti prireji mesa in mleka. To dvoje naj bi imelo prednost pred žiti in sladkorno peso. V osnutku pogrešajo delegiti tudi ustreznejši poudarek na turizmu in drobnem gospodarstvu, ki ju ne gre zanemarjati, ampak ju je treba še skrbneje razvijati. Zahteve po varčevanju pri splošni in skupni porabi so v osnutku preveč mlahave in jih je zato nujno treba poudariti. Čim bolj jasno bodo opredeljene posamezne naloge in njihovi nosilci, tem manj se bo mogoče izmikati odgovornosti. To pa je prav tisto, kar želimo. J. T. Hlapci, igrani z žarom Kulturna dvorana novega senovskega doma XIV. divizije premajhna - Na odru nad 40 igralcev - Pred gostovanji POKLICNA GASILSKA ENOTA Hiter gospodarski razvoj zahteva v Krškem sodobnjeje organizirano gasilsko službo. To spoznanje je spodbudilo SIS za požarno varnost, da je te dni ustanovila poklicno gasilsko enoto s stalno pripravljenostjo. Stela bo 32 mož, ki se bodo izmenjavali v štirih izmenah. Poklicne enote so v nekaterih delovnih organizacijah (Celuloza) sicer že imeli, vendar se je izkazalo, da niso imele prave udarne moči. V Krškem so ta čas stekle tudi priprave na gradnjo novega gasilskega doma in nakup sodobne opreme za boj proti ognju. Sobotna premiera Cankaije-vih Hlapcev in nedeljska repriza v postavitvi senovskega DKP „Svoboda“ sta bili dostojen krat novega odra v domu XIV. divizije. Ko bi dom premogel še precej več kot svojih 306 sedežev v kulturni dvorani, bi bflo še to premalo. Prav gotovo bo o tej amaterski uprizoritvi imela še kaj reči tudi uradna kritika. Navsezadnje se udeležbe številnih poznavalcev odra na krstni uprizoritvi v soboto ne bi sramovalo nobeno poklicno gledališče. Cankarjeva dramatika je trd oreh za slehernega gledališkega igralca, kaj šele za amaterja. Znani senovski izumitelj, predvsem pa tudi režiser Boris Pšeničnik ne skriva, da je bilo v to uprizoritev vloženih nad 3.000 ur. „Sem in tja komu še uide kakšna štajerska beseda, čeprav sem delal z vsakim igralcem posebej pred mnogimi skušnjami,“ pripoveduje Boris in doda, da ni imel lektorja. „Na to uprizoritev sem se notranje pripravljal osem let.“ Senovčani so pripravljeni še in še gostovati. Pripravljena scena je narejena bolj za velike odre, kar seveda ne pomeni, da je ni mogoče stisniti hJdi na katerega od manjših. Že te dni bo „Hlapce“ mogoče videti v posavskih središčih, zatem morda v Velenju. Režiserjeva želja je tudi, da bi Cankarjeve besede lahko ponesli med nase Korošce, tja do Gospe svete. A. ŽELEZNIK J \______________ Boris Pšeničnik: ,Nikomur sedaj ni žal prebedenih ur. Želimo si nastopov, tekmovali pa ne bomo!” ASFALT TUDI NA LEVEM BREGU SAVE — Ta cesta je najkrajša povezava med Brestanico in Sevnico. Bila je v zelo slabem stanju in nujno potrebna modernizacije. Po dogovora med krško in sevniško občino jo zdaj asfaltirajo, sekajo pa tudi nekatere nevarne ovinke. (Foto: V. P.) DECEMBER - MESEC IZOBRAŽEVANJA V dneh od 7. do 12. decembra se bodo v krajevnih skupnostih krške občine vrstila predavanja za rezervne vojaške starešine. Na njih se bodo seznanili z mednarodnim političnem položajem doma in v svetu ter z družbenopolitičnimi in gospodarskimi razmerami v krški občini. Za praznik JLA pripravljajo v Krškem skupno sejo sveta za ljudsko obrambo, štaba teritorialne obrambe in občinske konference ZRVS, na kateri bodo podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim rezervnim starešinam in pripadnikom teritorialne obrambe. KRŠKE NOVICE RUDARSKO SVETILKO UPRAVLJALCU DOMA Na otvoritvi Doma XIV. divizije na Senovem je Rudnik Senovo poklonil rudarsko svetilko krajevni skupnosti, da jo bo izročila bodočemu upravljalcu tega pomembnega kulturnega, športnega in družbenega objekta. Upravljanje naj bi prevzela osnovna šola, krajevna skupnost pa bo imenovala družbeni svet, da bo nadziral ravnanje z domom. Domu in osnovni šoli, ki tudi sama nosi ime Štirinajste divizije, je njen odbor poklonil album z dokumentarnimi posnetki o legendarnem pohodu borcev te divizije pred 35 leti. RAZVESELJIV ZAČETEK -Obisk, ki ga imajo prireditve v nedavno odprtem „£>omu Štirinajste divizije" na Senovem, je res pohvale vreden. To velja tako za športne dogodke v veliki dvorani, kot za kino in druge predstave, ki so v kulturnem delu tega pomembnega poslopja. ŽE DOGOVORI - Za proslavo dneva JLA je program že utrjen, pa čeprav bo v veliki dvorani krškega Delavskega doma 21. tega meseca. Pripravili jo bodo pripadniki garnizona Cerklje, v njej pa sodelovali domači amaterji in nekateri gostje. Naj bo ta napoved hkrati vabilo občanom, da se udeležijo akademije. ŠE ZNAK - Finale svetovnega prvenstva v speedwayu, ki bo prihodnje leto na Stadionu Matije Gubca v Krškem, je dobilo tudi že svoj ,,zaščitni" znak. Prvič smo ga uzrli na vabilih za zabavno-kultur-no prireditev pred tem prvenstvom, ki je bila minulo soboto v krškem Delavskem domu. Avtor znaka prvenstva je Ivan Srpčič. ZNOVA O DELU - Po dveh letih premora ie krški plavalni klub „Celulcear‘ znova izdal brošuro, s katero poroča o rezultatih svojih aktivnih članov. Seveda je eden izmed namenov take brošure nekoliko napolniti klubsko blagajno, z oglasi, ki so v njej natisnjeni DVOJNO PRIZNANJE - Tončka Skalar in Vesna Jelen, plavalki krškega „Celulozarja“, sta uvrščeni med kandidate kar za dve državni reprezentanci, za mladinsko in seveda pionirska Obe sta to leto dosegli res odlične čase in uvrstitve, Škafarjeva pa je na 200 mešano samo za eno sekundo zgrešila normo za evropsko prvenstva PO SKLEPU - Tako, kot sklenili na nedavni seji sveta so seji sveta za informativno dejavnost p ri OK SZDL, je občinski INDOK center poslal vsem, ki naj bi podpisali družbeni sporazum o njegovi ustanovitvi in financiranju, pismeni predlog za izdajo skupnega delegatskega glasila. Večina »potencialnih" podpisnikov sporazuma je namreč hotela vedeti, kaj bo za svoj denar tudi dobila... DOLENJSKI ' vv ^lisjaki lisjaku Trgovci živijo od kupcev Slaba preskrba ni posledica splošnega pomanjkanja — Trgovci se premalo dogovarjajo Kako je s preskrbo v Trebnjem, je moč videti že med bežnim popoldanskim sprehodom po trgovinah. Mesa skorajda ni več na kavljih, v veliki trgovini Kmetijske zadruge ga niso imeli niti za vzorec! Kruha ni, mleka ni, torej osnovnih prehranjevalnih potrebščin. Ob takih spoznanjih se človek nehote vpraša, kdaj in kam je izginilo vse to meso, ves ta kruh, zelenjava, mleko ipd. Toda malo bolj pozoren spremljevalec povsem vsakdanjega utripa življenja bo kaj kmalu opazil, da so vse te potrebščine bile v trgovinah že dopoldne, vendar so jih pokupili vsi tisi, ki niso vezani na proizvodni proces, vse tiste gospodinje”, ki se že dopoldne lahko sprehodi jo po trebanjskih trgovinah. Toda to je ob sedanjem večkratnem pomanjkanju nekaterih potrebščin povsem obrobne narave. Vsaj tako se zdi Pustimo ob strani vprašanje, kdaj kdo nabavlja, kdaj hodi po trgovinah, in opozorimo še na en paradoks: trebanjska občina je velik proizvajalec hrane vse od krompirja pa tja do mesa, mleka. Toda prav mesa in mleka v Trebnjem večkrat zmanjka, če pa je, je pogosto zelo slabe kvalitete. In vsak človek zdravega razuma se vpraša, zakaj je tako. Pri vsem tem bi se čudil še bolj, če bi vedel, da je trebanjska občina dobro oskrbljena s prodajnimi površinami Nakupovanja v dopoldanskem času, in pomanjkanja nekaterih živil, pa ne bi bilo, ko bi se trgovci malo bolj ravnali po potrebah potrošnikov, če bi se dogovorili o delitvi poslov, če ne bi vsi po vrsti prodajali prav vsega, od vžigalic pa tja do koles in drugih podobnih stvari. Slaba preskrba namreč ni zmeraj posledica nekakšnega splošnega pomanjkanja. Trgovci bi jo lahko od pravili z več dogovarjanja, 2 malo večjo pozornostjo do potrošnikov, od katerih navsezadnje tudi živijo. In kaj pravijo k temu potrošniški sveti? Tiho, zelo tiho so. Prav o preskrbi pa bi lahko največ povedali, prav o njej bi se lahko še največ pogovarjali s trgovci. Torej je zdaj prva naloga obojih, da se usedejo skupaj in se pomenijo, kako urediti preskrbo v trebanjski občini J. SIMČIČ JUTRI SKUPŠČINA SOCIALNEGA SKRBSTVA Za jutri je v Trebnjem sklicana skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva. Na njej bodo obravnavali devetmesečno realizacijo finančnega načrta, prispevno stopnjo za socialno skrbstvo v prihodnjem letu, problematiko Romov in naloge zakonske posvetovalnice, ki jih bo opravljala strokovna služba skupnosti. KAKŠNA BO PRISPEVNA STOPNJA? Na skupščini, ki jo pripravljajo Skupnost otroškega varstva v Trebnjem, bodo delegati obravnavali rebalans finančnega načrta za leto 1979, določili bodo prispevno stopnjo za leto 1980 in sprejeli poročilo o delu šole v naravi. Seja skupščine je napovedana za jutri. PROBLEMSKA -KONFERENCA V INDUPLATI Za 12. december je občinski svet Zveze sindikatov Trebnje pripravil v Indupla-tiju v Mokronogu problemsko konferenco. Poleg delavcev tega obrata so 'bili vabljeni na konferenco še predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbeni pravobranilec samoupravljanja in predsednik sveta krajevne skupnosti. O konferenci — osrednja točka dnevnega reda je vprašanje prostorov in morebitnega formiranja tozda - bomo več poročali v prihodnjih številki Dolenjskega lista. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V LETU. 1980 V ponedeljek, 10. decembra, je bila v Trebnjem seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Na seji so obravnavali plan skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja v prihodnjem letu, gradnje šol in osnutek in predlog zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja. Peš po paragrafu Cveti Kukenberger vsak dan pešači v šolo iz Dol do Trebnjega - Ali je varno zanjo? Globoko zavaljeni v sedež avtomobilov potujemo po svetu prepričani, da so asfaltne ceste edino pravo in veljavno znamenje obljudenosti, civilizacije. Toda človek, ki samoten ubira korake po taki cesti, še močneje občuti krhkost svoje človeške lupine, samoto. Res pa je prav mogoče, da desetletna Cveti Kukenberger, ki sleherni dan pešači od Dol ali Primštala ali od kod že, ne razmišlja na ta način. Tudi je nima pomena vprašati, ali kaj pogreša prijazno pot, ki ji pravimo kolovoz, in ob kateri se je dalo svoje čase na poti v šolo toliko doživeti Verjetno je preveč zaposlena s tem, da mora kljub gostemu prometu varno priti v šolo. Prav tako verjetno ne razmišlja o tistem paragrafu, ki določa, da mora šola oskrbeti prevoz, če je razdalja večja kot 4 kilometre, pa niti metra manj. Hodi pač v četrti razred, uči jo tovarišica Žagarjeva in lani je bila prav dobra. Kij več pa ni povedala. Ko je izstopila v Trebnjem, je rekla samo hvala. Domov se je morda spet vrnila peš in tako sleherni dan, dokler ne bo končala šole. k Zgodbic take vrste bi morda lahko napisali sto in sto ali pa še več. Pa to ni naš namen. Gre le za to, da opozorimo mnoge, ki se razburjajo, če nimajo pred nosom šole, le korak do trgovine, ki ne morejo niti koraka narediti več peš, itn Če pa bo kateri izmed avtomobilistov zaradi tega zapisa ustavil avto Cveti Kukenberger, ki pešači v šolo okoli 4 kilometre po prometni asfaltni cesti od Dol do Trebnjega, bo zapis dosegel enega izmed name- ŠKORNJI ALI OMARA - Zima, sneg, mokrota, vse to so okoliščine, ki jih proizvajalci obutve s pridom izkoristijo. Da je res tako, nam priča tudi malo glasnejši razgovor, ki ga je imel mlad zakonski par v eni od trebanjskih trgovin. Nikakor se namreč nista mogla sporazumeti, ali naj kupita drago garderobno omaro ali ne. Hamletovsko dilemo je rešil on, kije odločno dejal: ,JVe, draga, ne bova je kupila! Raje hraniva še dva meseca, pa si boš lahko kupila škornje!" \ / V letu 1981 bo že 40 let od prvega partizanskega napada na Dolenjskem — V nedeljo vsi na volišča — Za gasilski dom, vaška pota in spomenik Bučka bo nared za obletnico POŠTA SE JE PRESELILA — Pošta v Velikem Gabru se je nedavno preselila v nove prostore. Hkrati s prostori so krajani dobili tudi novo telefonsko centralo, ki bo omogočila priključitev 100 telefonov. V krajevni skupnosti Veliki Gaber bo tako imela vsaka vas vsaj en telefon. RIBIŠKA JE TEŽKA! V soboto in nedeljo so sevniški ribiči izdajali licenco in ribolovne dovolilnice - vendar ne v svojem ribiškem domu za Mimo, temveč v priljubljenem Osovnikarjevem bifeju, kjer ne manjka živih rib v koših (na ogled pa je tudi pravi lisjak in od nedavnega celo živa opica). Ribiči že vedo, kje je laže priti do plena! PRIPOMBE FRONTE K delegatskemu delu zborov sevniške občinske skupščine bo nedvomno lep prispevek dvoje strani amandmajev s seje občinske konference ZK in predsedstva občinske konference SZDL na predlog smernic za pripravo družbenega načrta občine za naslednjih pet let. Oba foruma se med drugim zavzemata tudi za sodelovanje i z drugimi občinami in republikami, ravno tako naj bi v planske dokumente delovnih organizacij vnesli načrte za varčevanje z energijo. Zavzemajo se tudi za lepši jezik. OBILICA SESTANKOV Te dni se v Sevnici sestajajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Dnevni redi so domala enaki: prispevne stopnje za prihodnje leto. Hvalevredno pa je tudi to, da so delegatom posredovali podatke o devetmesečnem poslovanju. Delegati obravnavajo tudi predlog za znižanje prispevne stopnje obrtnikom storitvenih dejavnosti. Včeraj so se sestali na ločenem zasedanju delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, jutri pa se bosta ob isti uri pričeli ločeni zasedanji zborov združenega dela in krajevnih skupnosti. zastavljeno izvedemo", je pribil možakar, ko smo malce grajali udeležbo. Ko se je sestanek pričel, pa so bili razočarani sklicatelji. Od vseh vabljenih občinskih družbenopolitičnih delavcev namreč ni bilo nikogar, razen diiektoija temeljnega obrata za kooperacijo Alojza Florjančiča. Bučenci so o vsem želeli izmenjati zgolj izkušnje, se pogovaijati. Za slednje bo vsekakor še priložnost, politična škoda pa je bila veeno staljena. Izrečene so bile hude besede, celo grožnje o priključitvi h krški občini. Prisotni se žal niso razšli s potrebnim optimizmom kot v pripravi podobnega referenduma pied petimi leti. Upajmo, da bodo navzlic temu v dneh, ki še manjkajo do nedeljske odločitve pied glasovalnimi skrinjicami, po stari navadi agitirali ZA svoj samoprispevek! ALFRED ŽELEZNIK SKUPAJ PRI DOGOVORU IN DELU - Na Bučki se odkrito dogovarjajo na sestankih, zatem pa znajo prijeti tudi za lopato. Prva slika je z gradbišča novega gasilnega doma, kjer so pied 29. novembrom ulili že diugo ploščo. Druga slika je z zbora občanov, Iger so govorili o nedeljskem referendumu. Vsak glas „ZA‘Je obet več, da bo ta gasilski dom čimpreje zgrajen, da bodo vaške poti boli gladke in, nenazadnje, da bo prvi napad partizanov na Dolenjskem dobil tudi dostojen spomenik. (Foto: Železnik) Krajani KS Bučka so v nedeljo, 16. decembra, pred pomembno odločitvijo, podaljšanjem samoprispevka. Z dosedanjim - rok plačevanja se izteče konec leta - so zbrali 383.223 dm. Malo za naloge, ki so si jih bili zastavili in vzorno izpeljali, veliko za te, žal, še vedno revne kraje na obrobju sevni&e občine. Podaljšanje samoprispevka posrečeno sovpada z iztekanjem sedanjega srednjeročnega obdobja in snovanjem nove petietke. Zato so se predvsem naloge načrtovanja lotili z vso resnostjo. Že 11. novembra so pripravili dobro obiskan zbor občanov, kjer so razgrnili „ele-! men te za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Bučka doleta 1985“. Spisek nalog je obsežen, naštetih jih je kar 15. Na prvem mestu je kajpak izgradnja novega trgovskega lokala na Bučki. V nedeljo, 2. decembra, je redsednik krajevne konference ZDL Alojz Šutar ponovil sklic. „Zbor volUcev" je bil v primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi sevniške občine dobro obiskan. Za domačine pravzaprav ni bil kaj posebno zanimiv. „Mi se zmenimo, in če nas nihče preveč ne ovira, Franc Daš: ,£amo enotni smo močni. Glasujmo za samoprispevek! Navsezadnje bo nedeljski referendum pravo ljudsko glasovanje o ciljih novega srednjeročnega načrta naše krajevne skupnosti!" SEVNIŠKI PABERKI ŠE JE ČAS - Kadroviki sevniških kolektivov vključno s sindikatom so za večerno osnovno šolo zbrali komaj omembe vredno število slušateljev. Dodobra so se verjetno namučili v Lisci, kjer je ta služba „pridobila“ reci in piši osem kandidatov, v Jutranjki pet in Jugotaninu tri. Do ponedeljka se jih je, ko je šola uradno pričela z delom svojih oddelkov, javilo vseeno 74. Do novega leta se kandidati še lahko prijavljajo. Za začetek namreč predmetnik omogoča prijavljanje tudi zamudnikom, čeprav ne priporočamo odlašanja. Ni treba poudarjati, da je tistemu, ki konča takšno večerno osemletko odprta pot, da nekega dne lahko postane še kadrov-nik v svojem podjetju! SLABI GOSPODARJI - Nekatera z muko zgrajena postajališča avtobusov na podeželju tu in tam še kažejo rebra, bodisi da manjka kakšna opeka ali ni v redu kaj drugega. Izjema so tista, ki stojijo v redu vzdrževana v dolini Sevnične. Morda je to zato, ker slednja niso bila zgrajena z denarjem iz samoprispevka? Zal je še vedno tako, da nekateri mislijo, da za to ne gre denar iz lastnega žepa. KUPČEK SE VEČA Malokdo je veijel, da bo samoprispevek v tudi po zakonu nerazviti krajevni skupnosti Žabukovje kaj vrgel. Res zbirajo še ne celo leto. Odstotek oddaniK glasov „ZA“ je bil visok. Trenutno se Zabukovljanom ni treba sramovati tistega, kar so že zbrali. „Na računu je poltretji milijon dinaijev", j ne skriva zadovoljstva Milan Pajk, predsednik gradbenega odbora za asfaltiranje ceste j skozi Žabukovje. „Prihodnje 1 leto želimo delati", pravi. ! Vsekakor bo v tej krajevni J skupnosti še dosti novega. SPET GOSTOVANJE - V organizaciji Zavoda za kulturo iz Sevnice se obeta gledalcem v nedeljo zanimivo gostovanje. Ob 19.30 bodo namreč v sevniškem gasilskem domu člani SNG iz Maribora uprizorili kabaret Žarka Petana „Koncert za igralca in igralko". - .flekateri so bUi v začetku tedna hudo nevoščljivi Boš-tanjčanom. Pomisli prvič v zgodovini občine (nekaj malega je bilo za stoletnico tabora) je prišel sem iz Ljubljane televizijski reportažni avto, ne da bi snemal gospodarske ali kakšne druge pomembne uspehe, temveč kulturo na vasi, in to kar tri dni!“ TREBANJSKE NOVICE Merili bodo produktivnost uprave Ali bodo imeli delavci upravnih organov v manj razvitih občinah za enako delo manjše osebne dohodke? Štipendisti niso dovolj družbeno aktivni V sredo in petek so ble v Trebnjem ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri so delegati razpravljali o osnutku diužbenega dogovora, na podlagi katerega bodo razporejali dohodke delavcev upravni organov v SR Sloveniji, sprejeli so poročilo o izvajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Trebnje, razpravljali so o poročilu izvršnega sveta o založenosti tiga v trebanjski občini in o nekaj diugih zadevah. Ko so delegati razpravljali o sklepih, ki so bili sprejeti na prejšnji seji družbenopolitičnega zbora, so sklenili, da črtajo tretji sklep, ki se je nanašal na plan gradenj v šolstvu iz sredstev samoprispevka. V zapisniku s prejšnje seje je bil namreč zapisan sklep, da se v primeru pomanjkanja sredstev preide na etapno gradnjo. Delegati so po krajši razpravi sklenili, da se ta sklep Črta. Osnovna ugotovitev v razpravi o družbenem dogovoru o pridobivanju in delitvi dohodka delavcev delovnih skupnosti upravnih organov v Sloveniji je bila, da bodo delavci upravnih oiganov v občinah, katerih delovne organizacije imajo nižje osebne dohodke, za enako delo prejemali manjše osebne do- V NEDELJO REFERENDUM Po dolgih in temeljitih pripravah se bodo krajani krajevne skupnosti Mokronog v nedeljo, 14. decembra, odločali za hitrejši napredek svojih krajev. Izid referenduma je skoraj na dlani, če vemo, da so pobudo zanj dali sami krajani, ker že dolgo vedo, da imajo ldjuč do napredka v svojih rokah. Doslej so se najbolj izkazali vaščani Vrha in Hrastovice, ki so nekaj podobnih akcij izpeljali že sami in s tem dokazali, kako močna je lahko sloga pri reševanju komunalnih in drugih vprašanj. hodke. Prav tako pa bodo morali organizirati še službo, ki bi spremljala produktivnost upravnih delavcev. Končni sklep je bil, da je treba osnutek družbenega dogovora vsekakor sprejeti, kasneje pa o njem pripraviti temeljito razpravo. Okoli njega se namreč spleta vse preveč bojazni, pa tudi nekaj pomanjkljivosti je zaslediti v njem. Delegati so sprejeli poročilo o izvajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v trebanjski občini, predstavnica skupne ko- KDO JIM BO STOPIL NA PRSTE? - Neverjetno so vztrajni nekateri „zasebni odlagalci odpadkov“ v občini Trebnje, ki kljub široki družbeni akciji za varstvo narave in čistost okolja še kar naprej odlagajo kupe odpadkov vseh vrst v struge potokov, ob gozdne poti, pogostokrat pa tudi ob ceste in celo bližino naselij. Namesto da bi se že obstoječi neslavni kupi zmanjšali, oz. pospravili, se pojavljajo novi, še vedno pa ni nikogar, ki bi njihove „stvarnike“ razkrinkal in jih predlagal v postopek. Prepričani smo, da bi nekaj krepkih kazni vendarle močno omajalo njihovo samozavest. ,Zarje’dobile nagrado Glasilo trebanjske osnovne šole se odlikuje po odlični ureditvi, preglednosti in aktualnosti ni je Na enajstem srečanju pionirjev dopisnikov in članov uredništev nagrajenih šolskih glasil, ki je bilo od 16. do 18. novembra v Krškem, so sodelovali tudi pionirji osnovne šde Jožeta Slaka — Silva iz Trebnjega. Na tem srečanju so dobili za svoje glasilo „Zarja” drugo nagrado. V uradni obrazložitvi nagrade piše, da se glasilo odlikuje po odličnem urejanju, preglednosti in zlasti aktualnosti. Glasilo izhaja namreč ob pomembnih dogodkih v posebnih številkah, prav pri teh pa je bil krog sodelujočih učencev zelo velik, kar so mladi novinaiji dosegli z anketami. Sicer pa bo letos glasilo „Zaije” praznovalo desetletnico izhajanja, kar niti tako veliko. Zato pa sodelavcem tega glasila uspe lo ustvariti zavidljivo raven kvalitete. Precej je k temu pripomoglo tudi razumevanje šolskega vodstva, ki interesnim dejavnostim posveča precej pozornosti, nemalo zaslug pa ima za tak uspeh glasila tudi njegova mentorica Jožica Žabkar, ki poučuje na šoli slovenščino. Povedala je, da je bila uspeha zelo vesela, saj je bila konkurenca zelo močna. V tekmovanju za najboljše glasilo je namreč sodelovalo kar 190 glasil. Prav tako ji pomeni nagrada tudi moralno priznanje, saj ji kaj drugega ne bi moglo v celoti nadomestiti ur, ki j^h je posvetila glasilu. „Lani smo izdali štiri številke”, je povedala Žab-kaijeva. „0d tega so bile tri posvečene aktualnim dogodkom. Eno smo izdali kot propagandno gradivo ob referendumu za samoprispevek, eno ob dnevu JLA in posebno številko ob šestdesetletnici SKOJ in KPJ. Poleg tega so člani našega literar-no-dopisniškega krožka sodelovali kot dopisniki tudi z Dolenjskim listom pa v trebanjski literarni reviji Srečanja. Sodelovali bi še več, vendar nam je včasih zmanjkalo moči, časa. V letošnjem šolskem letu smo za mentorsko delo izvolili poseben odbor, ki ga vodi tovariš France Režun. Tako upamo, da bomo delo našega krožka in glasila še razširili, še bolj popestrili.” Jožica Žabkar Jožica Žabkar je povedala, da šteje njihov literarno - dopisniški krožek trideset članov, med njimi je največ deklet. Mentorsko delo z njimi je zahtevno, saj ura nikoli ne traja manj kot 45 minut; pogosto se razvleče tudi na dve šolski uri. Na sestankih krožka se namreč mladi novinarji, dopisniki in literati učijo vseh vist pismenega sporočanja, na njih ocenjujejo svoje novinarske in literarne izdelke, pripravljajo spominske dneve, posvečene pomembnim dogodkom iz naše preteklosti. J. S. misije podpisnic sporazuma pa je opozorila, da so kriteriji za dodeljevanje štipendij sicer izdelani, nekoliko le šepajo pri ocenjevanju družbenopolitične aktivnosti. Eden izmed delegatov zbora je pripomnil, daje na prvem mestu vendarle študij, kar pa seveda ne pomeni, da si ne bi prizadevni za večjo aktivnost štipendistov. Zlasti bi si želeli, da bi bili prejemniki Titove štipendije taki, za katere je bil pred nedavnim tudi ustanovljen klub, ki naj bi to aktivnost pospeši. Ker je te aktivnosti pri Titovih štipendistih malo, bi morah poostriti kriterije zanjo. V poročilu izvršnega sveta o pomanjkanju nekaterih dobrin so bili pojasnjeni vzroki za tako stanje, prav tako pa so bile nakazane rešitve. Že v bližnji prihodnosti bo treba poskrbeti za blagovne rezerve v občini. J. S. 'M#*® NAPRAVA ZA ČISTO VODO — Na Medvedjeku, nekaj minut vožnje od Velikega Gabra, so že dogradili čistilno napravo za trebanjski vodovod. Naprava, ki je najsodobnejše v iste, je brez rezervoarja stala več kot 6 milijonov dinarjev. Z njo bo omogočen najbolj učinkovit način čiščenja vode, to je predklonranje, čiščenje mehanskih delcev z aluminijevim sulfatom in tudi dekloriranje z aktivnim ogjem. Za zdaj bo naprava obratovala še poskusno, po enem mesecu pa bo začela redno obratovati. Tako se Trebanjcem ni bati, da bi pili onesnaženo vodo. (Foto: J. Simčič) Razvoj jih pomika k razvitim Zimska šola ho Na vseh področjih so v trebanjski občini dosegli razvoj nad pričakovanji - Poskrbeli bodo za enakomernejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti - Zrasle bodo male tovarne O neslutenem razvoju trebanjske občine v zadnjih letih l*ko priča v is ta podatkov. Tako je v teku izvajanja zadnjega srednjeročnega plana dobilo zaposlitev v domači občini kar 1200 delavcev, v Občini skoraj ni več važnejše ceste, ki ne bi imela asfaltne prevleke, zgrajena je bila vista šol, stanovanjskih objektov in vodovodov. Vsa ta dejstva, ki so jih prejeli tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine v poročilu o izvajanju srednjeročnega plana, navdajajo z zadovoljstvom vse dejavnike v občini. Tako se pomenek s predsednikom izvršnega sveta Avgustom Gregorčičem skorajda ne suka okoli težav in vprašanj, marveč se vse bolj vrti okoli razvoja, napredka,, ki trebanjsko občino vse boli pomika k razvitim. Resje sicer, da ponekod niso dosegli predvidenega razvoja, tako na primer niso mogli razviti gostin-sko-turistične dejavnosti, ponekod v kmetijstvu in v trgovini, zato pa predvidevajo, da bodo te naloge uresničili že naslednje leto, nekaj pa jih bo kljub vsemu ostalo za naslednje srednjeročno obdobje. Najbolj so v trebanjski občini ponosni na razvoj industrije, katere razvoj se še ni ustavil. V vrsti delovnih kolektivov, ki so zaživeli prav v obdobju 1976 — 1980, se že pripravljajo na širitev kapacitet. Zlasti si bodo prizadevali, da bi še več naporov usmerili v izvoz, kjer trebanjska industrija še nima pomembnejših razultatov. Da bi zagotovili enakomernejši razvoj cele občine, si bodo prizadevali, da bi pripeljali v manj razvite krajevne skupnosti tako imenovano malo gospodarstvo. Tako že tečejo razgovori zajzgradnjo manjših industrijskih obratov v Velikem Gabru, Dobrniču, na Trebelnem, Selih—Šumberku in v Mali Loki. Na področju komunalnega urejanja občine so bili doseženi razultati nad pričakovanji. Tako je bil zgrajen vodovod od črpališča Šentpavel preko Velike Loke do Trebnjega, iz katerega se napaja z vodo vsa dolina. Prav tako je bilo moderniziranih precej cest, mnoge so dobile novo asfaltno prevleko. Pri tem pa je treba še reči, da so se marsikje ubadali s počasnim ali nekvalitetnim delom izvajalcev. Zdaj čakata v trebanjski občini na novo asfaltno prevleko še cesta proti Slovenski vasi in cesta v Dobrnič; teh se bodo lotili v naslednjem letu. preskrbe že kmalu narejeni nekateri koraki. Nove trgovine bodo zgradili že v naslednjem letu v Velikem Gabru, Mokronogu, Veliki Loki. V Trebnjem pa bo že do konca naslednjega leta zgrajena nova pekarija. Gregorčič je še posebej poudaril, da so v trebanjski občini velike uspehe dosegli tudi na področju šolstva, kulture, zdravstva in vrste dejavnosti, ki so potrebne za boljše življenje občanov. Zato seveda z optimizmom pričakujejo prihodnje leto, pa tudi naslednje srednjeročno obdobje. J. SIMČIČ I Avgust Gregorčič Pri tem je treba poudariti, da so velik delež pri modernizaciji cest prevzele krajevne skupnosti, ki so se skoraj vse odločile za samoprispevke. Precej dela pa je opravila tudi komunalna skupnost Trebnje. V zadnjem času je bila v trebanjski občini v ospredju oskrba. Avgust Gregorčič meni, da je oskrba dobra, saj ie trebanjska občina po številu kvadratnih metrov prodajnih površin na prebivalca nad republiškim poprečjem. Toda trgovci se še niso sporazumeli, kdo bo prodajal posamezne artikle. Bodo pa na področju DEDEK MRAZ BO PRIŠEL - Kakor vsako leto, tako nas je tudi letos obiskal dedek Mraz... Tako nekako pišejo otroci po novem letu domače naloge. Verjetno se ne zavedajo, da je prihod njihovega Dedka vsako leto povezan z velikimi težavami, ki se začenjajo z zbiranjem sredstev, končajo pa z organizacijo oz. izvedbo novoletnega sprevoda. Zato je še toliko bolj hvale vredna pobuda pol meseca pred koncem leta, da se v KS Trebnje ustanovi Društvo prijateljev mladine, ki bo vsekakor imelo zelo pomembne naloge, gotovo pa bo tudi zmanjšalo vsakoletno negotovost glede prihoda dedka Mraza. Zimska šola v naravi se bo začela 26. januarja — Cena zanjo bo samo 400 dinarjev Kljub temu da je vreme pri nas še lepo sončno in brez snežnih padavin, pa priprave na zimsko šolo v naravi, ki jo vsako leto organizirajo na trebanjski osnovni šoli Jožeta Slaka — Silva, že potekajo. Zimska šola v naravi, ki bo letos potekala v Bohinjski Bistrici od 26. januarja od 1. februarja, je nadaljevanje šole v naravi, ki so jo imeli trebanjski osemletkarji na morju. Tako na Gorenjskem spoznavajo tamkajšnji način življenja, kakšen je zimski turizem itn. Seveda pa največ časa posvečajo spoznavanju planinstva, vsak učenec pa se tudi nauči smučati. Program je kar obsežen, pa tudi potreben učencem. Zato se zdi do kraja nerazumljivo, kako to, da se starši še vedno v tako majhnem številu odločajo za zimsko šolo. Pogoji zanjo so namreč izredno ugodni. Za en teden bivanja na Gorenjskem, za vse, kar učenci tam spoznajo in se naučijo, je 400 dinarjev izredno malo. Treba je pa reči, da sc zanimanje vendarle povečuje. Lani se je za to šolo odločila približno ena tretjina učencev petih razredov iz trebanjske občine. Letos je število prijav nekoliko večje, tako da se bo šole udeležila nekako polovica učencev. Bojazen, da učenci ne bi imeli opreme, je neupravičena. Trebanjske osemletke razpolagajo z okoli 150 kompleti smuči, palic in čevljev. Na voljo pa imajo tudi nekaj čez štirideset komhinezonov. Zato se staršem ni treba bati za dobro počutje svojih otrok, če ti ne bi imeli popolne opreme. Lahko jo bodo dobili pri vodstvu šole. Treba je še povedati, da celoten program zimske šole v naravi po denarni strani omogočajo občinska izobraževalna skupnost, skupnost otroškega varstva in telesnokulturna skupnost. IZ KRAJA V KRAJ KAM V PROSTEM CASU - Ko trebanjski kino še ni deloval, se je marsikdo nad tem zgražal, češ mladina se pa nima kam dati in poseda po gostilnah. In zdaj, ko kino po zaslugi prizadevnih članov KUD Pavel Golia vendarle deluje, je ljubljeni, Dolenjski list v kioskih. No, prav ti so večkrat razočarani, ker v časniku ne najdejo Trebanjskih novic. Naj jim povemo, da naš časnik izhaja v dveh izdajah, ekspe-dit v tiskarni Ljudske pravice pa je kriv, da včasih ne dobijo prave -»m na predstavah le peščica obiskoval- izdaje. Kriv pa je tudi, da včasih cev. Kaže, da si bodo morali v ^_____i---.- Trebnjem izmisliti še zvijačo, s katero bodo pritegnili v kino več mladine. KAVA JE DRAGOCENA - V trebanjskih SIS je kava postala tako dragoceno (po)živilo, da so jo sklenili zapirati v veliko železno blagajno. Ker jo varujejo v blagajni, se zastavlja vprašanje, kakšne čarovnije so tam pri njih zmožni z njo izvajali. Ko bomo to izvedeli, pa morda spet ne bo dobiti kave in bo recept, kaj početi z njo, brez vrednosti. SEBE iSCEJO — Nekaj pa je Trebanjcev, ki kupujejo svoj pri- časnik za kakšen dan zakasni. DVOJNO TANKANJE - Menda avtobusi ..Gorjancev” potrebujejo dvojno gorivo, da gredo naprej. Enega dobijo na bencinskih črpalkah, ki je vse dražje, enega pa v Trebanjski gostilni Opara. To drugo je tako privlačno, da se mu vozniki avtobusov ne morejo in ne morejo odreči. Tako so morali zadnjič potniki, ki so čakali na avtobus, ki vozi na relaciji'med Ljubljano in Mokronogom, -to svoje opravilo podaljšati za petnajst minut In na decembrskem mrazu tako čakanje ni nič kaj prijetno! Vendar tega vozniki ne občutijo, ker jih greje prijazna gostilna . .. TEMENICA NE BO POPLAVLJALA - Med Trimom in Dolnjo Nemško vasjo že nekaj časa poteka regulacija stroge reke Temenice in melioracija zemljišča. Dela potekajo na skupni dolžini 262 metrov, veljala pa bodo več kot pet milijonov dinaijev. Regulacija Temenice bo služila tudi pri gradnji dragega kraka avtoceste, železnice in industrijskega tira Trima. TREBANJSKE NOVICE Konec sedemletne trnove poti Za nesrečni in na stranski tir odrinjeni obrat IMV v Adlešičih se je zavzela semiška Iskra,I ki bo tamkajšnjim delavkam zagotovila človeka vredne delovne pogoje in trden| proizvodni program — Tudi prispevek za razvoj KS Kaže, da bo v kratkem konec sedem let trajajoče negotovosti zaposlenih v sedanjem obratu IMV v Adlešičih Zaposleni v tem obratu - večina je žensk iz Adlešičev in bližnjih vasi - so od ustanovitve 1973 zamenjali tri delovne organizacije, vse tri s sedežem v Novem mestu: Rog, Labod in zadnja leta IMV. Četrta pa bo iz domače občine, Iskra iz Semiča, ki daje trdna zagotovila za razvoj obrata v Adlešičih, ki gp prejšnje tri, zlasti pa IMV, kljub številnim obljubam niso mogle ali niso hotele zagotoviti. Da bi zaposlenim v obratu v družbenopolitične organizacije Adlešičih, ki že vseskozi delajo v zasilnih prostorih v stavbi, v kateri je tudi osnovna šola, omogočili spodobne delovne pogoje, zlasti pa trden delovni program in s tem njihovo socialno varnost, so tako občinska skupščina kot črnomaljske POČASTITEV DNEVA JLA Prireditve in proslave v počastitev 22. decembra, dneva JLA, se bodo v črnomaljski občini začele že ta teden. Prireditve pa tokrat ne bodo samo v občinskem središču, marveč v vseh večjih krajvenih skupnostih in delovnih organizacijah. (Savne slovesnosti bodo v tednu pred 22. decembrom, in sicer slavnostna akademija v Črnomlju, sprejem pionirjev in mladincev iz vseh šd v Beli krajini v črnomaljskem garnizonu, podelili bodo nagrade in priznanja piscem najboljših spisov o ljudski obrambi. Prav tako bodo predstavniki JLA in borcev obiskali vse šde v Beli krajini, razstava o življenju in delu JLA in teritorialne obrambe pa bo v večjih krajevnih skupnostih. naredile vse, kar je v njihovih močeh. Vendar so bile do sedaj vse obljube in sprejete obveznosti IMV zgolj lepe besede. Še več, po eni strani se je IMV večkrat obvezala, da bo v pivi fazi zgradila novo proizvodno dvorano in zagotovila trden delovni program, tega pa ni naredila, marveč je za to celo zavračala krivdo na črnomaljsko družbenopolitično skupnost in s tem zavajala tudi javno mnenje. Zato so črnomaljski izvršni svet, predsedstvo skupščine občine, delavci obrata v Adlešičih in semiške Iskre prišli do spoznanja, da je priključitev BO FEMIŠER PREHITEL SNEG? Cesta Črnomelj - Butoraj v dolžini okoli pet kilometrov je pripravljena za asfaltiranje v skladu s programom javnih del. Medtem, ko je črnomaljska obrtna zadruga V roku in kvalitetno opravila delo pri pripravi spodnjega ustroja, pa so večje težave z zaključkom. Najprej so se dogovarjali z novomeškim Cestnim podjetjem za asfaltiranje, ki pa je, kot kaže, zelo zasedeno ali pa nima na voljo dovolj potrebnih strojev, zato se sedaj dogovarjajo s podjetjem iz Karlovca. Vsekakor bi bilo dobro, ko bi izvajalca našli, preden bo zapadel sneg. ČAKAJE NA OTVORITEV — Z dodatnimi deli in potrebno opremo bo črnomaljski Center srednjih šol veljal malo manj kot 93 nrilijonov dinarjev. Nihče pa še ne more točno povedati, kdaj se bodo dijaki preselili v nove prostore. ČRNOMALJSKI DROBIR VSE JE MOGOČE - Cmomafr čani se ne morejo načuditi, kako si je lahko Leopold Jelenič, direktor Čokovega tozda Komunala, lahko tako grdo zlomil nogo na lovu, ko pa je vendar znano, da bolj razdrapanega, jamastega in nevarnega terena, kot je že toliko časa trajajoče gradbišče na glavni črnomaljski cesti, v občini ni moč najti. BLATO PRED VRTCEM - Da pospešeno urejajo zunanjost novega centra srednjih šol, je dobro videti tudi na cesti pred otroškim vrtcem v Loki, po kateri težki tovornjaki vozijo zemljo. Cesta je polna mastne ilovice. Tako bi se lahko otroci, brž ko jih tovarišica pripelje na zrak, ukvarjali z „likovnirn poukom" in iz ilovice gnetli razne figurice. Bolj izkušena in nadarjena skupina otrok pa bi lahko iz tega materiala pričarala celo otvoritev centra .,. PRAZNIČNO VZDUŠJE - Da se s hitrimi koraki bliža najdaljša in najbolj nora noč v letu, je videti tudi že v nekaterih črnomaljskih lokalih, ki so jih že okrasili s tipičnimi novoletnimi okraski. Seveda ne manjka voščil za srečo v novem letu, o novih cenah pa nič ... OH novim TE INVENTURE! letom se vsako - Pred leto v adlešiškega obrata semiški Iskri | najboljša in res prava dolgoročna rešitev tega problema. S tem so seznanili tudi vodilne v IMV in tozdu na Mimi, kamor spada obrat v Adlešičih, vendar kaže, da je za IMV to tako nepomembna zadeva, da se na to obvestilo ne splača niti odgovoriti. Priključitev obrata v Adlešičih k semiški Iskri bo tako ne samo delavcem tega obrata zagotovila obstoj in razvoj, marveč je pomembna tudi kot uresničevanje družbenega dogovora o hitrejšem razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti v črnomaljski občini, med katere spada tudi KS Adlešiči. A. BARTEU Polni dvorani Prva predstava letošnjega gledališkega abonmaja je pokazala, kako so občani željni dobre gledališke predstave. Tako v Semiču kot v Črnomlju so gledalci do zadnjega kotička napolnili dvorano, ko je gostovalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta z igro Mihaila Bulgakova Ivan Vasiljevič. Po predstavah v Semiču in Črnomlju, ki se jih je udeležil tudi direktor gledališča Miroslav Košuta, so pripravili pogovor o položaju slovenskega gledališča v Trstu. V Semiču so glavnima igralcema Antonu Petjetu in rojaku Stanetu Starešiniču ter direktorju Košuti podarili knjigo „Semič v Beli krajini", Črnomaljci pa so Stanetu Starešiniču podarili Ar ničevo grafiko „Spomin na pesnika". Direktor Košuta in igralci so bili nad sprejemom in belokranjskim občinstvom navdušeni, ob obdaritvi Starešiniča pa je Košuta dejal, daje to še en dokaz, kako Belokranjci cenijo svoje rojake. SINDIKALNA ŠOLA Črnomaljski sindikat je pripravil sindikalno šolo, ki bo trajala od 3. decembra do 10. januarja prihodnje leto. Šola bo v popoldanskem času, 40 prijavljenih, med katerimi so tako nekvalificirani delavci kot strokovnjaki z visoko šolo, pa se bo v okoli 80-urnem programu seznanilo z osnovami marksizma, razvojem združenega dela in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ena od tem bo obravnavala vlogo sindikata pri uresničevanju svobodne menjave dela, oblike organiziranosti ter vsebino in metode delovanja Zveze sindikatov. VINSKI STANDARD - Da sc drugi največji kraj v občini Semič razvija na vseh področjih, je že stara ugotovitev. Očitno pa vrli Semičani nočejo zaostajati tudi kar se lokalov tiče. Do sedaj sta bili v Semiču samo dve gostilni, za dan republike pa je KZ Metlika v Pczdirčevi hiši nasproti bencinske črpalke odprla vinotoč. Upajo, da bosta za začetek dva zaposlena zmogla ves posel. delovnih in drugih organizacijah začne „lov“ na člane inventurnih komisjj. Inventure morajo biti opravljene do konca januarja, zato bo treba kar krepko poprijeti, da bo do tega roka obsežno delo opravljeno. Da bi bilo vse tako, kot mora biti, so nekateri člana ali dva poslali na seminar v Novo mesto. ČAR ZNAMK - Svoje plodno 30-letno delovanje proslavljajo člani črnontaljskega filatelističnega dniš-tva z razstavo znamk v gornjem nadstropju kulturnega doma. Naj-Tepše kolekcije razstavljajo tudi člani filatelističnih dništev iz Kočevja, Metlike, Novega mesta in Karlovca. j *f* i PLINA DOVOLJ - Medtem ko je v zadnjem času zlasti v Novem mestu hudo primanjkovalo plina, v Metliki tega niso občutili tako hudo; plina je sem ter tja res zmanjkalo, vendar ne za dolgo. Obilna pošiljka iz prejšnjega tedna pa bo spet zalegla za nekaj časa. PREMIJE NAJBOLJŠIM KOOPERANTOM Metliška kmetijska zadruga je pred kratkim največjim proizvajalcem mleka, živine in grozdja, ki so njeni člani izplačala za 150 tisočakov premij. Posamezni kmetje so dobili od 1.000 do 3.000 dinarjev premjje. SLIKARSKA RAZSTAVA V „BETI“ Do sredine meseca bo v sejni sobi Beti na ogled razstava amaterskega slikarja Stefana Horvata. Horvat, sicer delavec Iskre iz Pržanja, razstavlja slike, ki so nastale v 25 letih njegovega ukvarjanja s slikarstvom. Do sedaj je imel Horvat že deset samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na številnh skupinskih razstavah po Jugoslaviji in v tujini Še več za zasebno kmetijstvo Metliška kmetijska zadruga ima že 400 članov — Letos največ za posodobitev vinske kleti, v prihodnjem obdobju pa za razvoj govedoreje in prašičereje Mediška kmetijska zadruga kot glavni nosilec razvoja kmetijstva v občini je v zadnjih letih na tem področju dosega res lepe uspehe. Samo v zadnjih dveh letih znašajo vlaganja v zasebnem kmetijstvu več kot 25 milijonov dinarjev, medtem ko v družbenem sektorju ta vlaganja presegajo 50 milijonov. Kmetje so največ denarja namenili za nakup nove kmetijske mehanizacije in gradnjo hlevov, ustanavljati pa so začeli tudi prve strojne skupnosti, ki jih je sedaj v občini že petnajst. Največ je zadruga letos vložila v posodobitev vinske kleti, celih 28 milijonov dinarjev; s tem SIS so pohitele V OZD zamujajo pri pripravi na izdelavo planov Na zadnji seji občinskega sveta Zveze sindikatov Črnomelj so precej pozornosti posvetili družbenemu planiranju. Čeprav so v občini smernice za izdelavo srednjeročnega plana izdelali pravočasno in so jih dobile vse organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in interesne skupnosti, so s pripravo planskih dokumentov v večini delovnih organizacij v zamudi. Vodilni delavci in strokovne službe, ki morajo nositi glavno breme pri pripravi teh dokumentov, se izgovarjajo na preobremenjenost s sprotnimi nalogami. Vendar sindikat teh izgovorov ne sprejme in zahteva, da se nosilci planiranja v vseh okoljih sestanejo in ugotovijo, kje so resnični vzroki za zamudo, in jih takoj začno odpravljati. To je še tem bolj potrebno, ker so interesne skupnosti že izdelale izhodišča razvojnih planov za naslednje srednjeročno obdobje in jih poslale organizacijam združenega dela. Te morajo ta izhodišča temeljito pregledati in jih upoštevati pri izdelavi svojih planskih dokumentov. Za res vsebinsko razpravo in spoštovanje zastavljenih rokov za izdelavo teh pomembnih dokumentov sc morajo še posebej zavzemati izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata v organizacijah združenega dela. Plakatarstvo Drobnjarije, ki kazijo videz mesta in jezijo Metlika je prelepljena s plakati, s katerih se režita Ivica Šerfezi in Ljupka Di-mitrovska, popevkarski zvezdi jugoslovanske estrade, ki sta napolnili metliški kulturni dom. Reklama za nastop je potrebna, sicer bi samevali v dvorani prazni stoli, ljudstvo pa bi ostalo brez kolikor toliko kulturne zabave. Do tod je vse lepo in prav. Ni pa pošteno, da so plakati prilepljeni z zelo trdnim lepilom 'tia hrbtne strani prometnih tabel, na vhodna vrata, na dvoriščne plotove in tako naprej. Že &no vzkliknili, da je treba prijeti menedžerja, da ga je treba stresti iz hlač, potem pa poslati k strogemu sodniku za prekrške, da mu odmeri pošteno in zasluženo kazen. Tako bi moralo biti, kajti plakati se lepijo na za to določena mesta. Žal pa mesto Metlika nima teh enostavnih rekvizitov in lepljenje plakatov je prepuščeno fantaziji posameznikov. Nič kolikokrat je že tekla beseda o tem v rubriki Spreho.d po Metliki, vendar so naletele besede -praksa to potrjuje - na gluha ušesa. Nekje v tej silni občinski administraciji pa mora sedeti človek, ki je odgovoren tudi za takšne in podobne malenkosti Drobnjarije, ki pa kazijo videz mesta, vzbujajo občutek neurejenosti, malomarnosti V obilici veliko pomembnejših stvari radi pozabljamo na drobtinice, vendar se bomo morali prej ali slej spoprijeti tudi z njimi, sicer se bo nekega dne zgodilo, da nam bodo pričeli obešati plakate na sklepe skupščine občine, in to v veži zgradbe na Mestnem trgu. Smejoča se Ljupka in Ivica bosta meščana Metlike toliko časa, dokler se ne bo privlekel od kod cirkus, ki bo s svojimi plakati prelepil lepa obraza in bo objavil, da bodo sloni, konji, osli, opice in ljudje zabavali krajanstvo na Pungartu tega in tega dne ob tej in tej uri Naj že kdo, prosim, naredi konec temu cikusanstvu s plakatiranjem! JONIGAŠPERIČ denarjem so nabavili novo sprejemnico za grozdje, cisterne za dodatnih 100 vagonov vina, veliko stiskalnico in še nekatere druge novosti. V prihodnjem letu bodo nabavili še za okoli 6 milijonov dinarjev opreme; tako bo vinska klet precej sodobnejša, kot so to imeli v načrtu na začetku, saj bo lahko sprejela do 500 vagonov grozdja, se pravi večino tržnih presežkov v Beli krajini. V prihodnjem petletnem obdobju bodo veliko več vlagali v razvoj zasebnega kmetijstva, zlasti v proizvodnjo grozdja za trg, živine, mleka in žit. Računajo, da bodo vlagali po 40 do 50 milijonov dinarjev na leto. Še posebej se bo zadruga zavzemala za hitrejši razvoj govedoreje in prašičereje, saj imajo zelo ugodne možnosti za pridelovanje krmnih rastlin, česar pa do sedaj niso dovolj izrabljali. Za vse to morajo še posebej okrepiti pospeševalno službo; v ta namen imajo več štipendistov na srednjih in višjih strokovnih šolah, več delavcev pa se izobražuje ob delu. Vsekakor z zaupanjem gledajo v prihodnje srednjeročno obdobje, za kar imajo osnovo v doseženih in celo preseženih sedanjih pro- gramih. Zaupanje v zadrugo se kaže tudi v številu njenih članov; sedaj jih je že 400, od teh se je samo letos vključilo sto, še okoli 200 kmetij v občini pa ima pogoje, da se vključijo v trajno zadružno sodelovanje. A.B. Slabosti uprave Na zadrgi seji občinske konference ZK Metlika, ko je bil govor o nadaljnji utrditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja, so precej kritičnih besed izrekli tudi na račun dela občinske uprave, češ da tam večkrat zadeve rešujejo po poznanstvih in po drugih nelegalnih poteh. Predsednik skupščine je dejal, da vse to pri ljudeh gotovo ne krepi zaupanja v delo občinske uprave in da se zato širijo celo govorice o podkupljivosti Tudi če so take govorice neutemeljene, izvirajo iz nepravilnosti in raznih protekcij, ki so jih deležni bolj „ugledni" občani. Predsednik občinske skupščine je dejal, da je v občinski upravi več kot 90 odstotkov komunistov, in če stvari ne gredo tako, kot bi morale, nosijo krivdo v prvi vrsti oni. SPREHOD PO METLIKI PRED KRATIKIM JE RAZPRAVLJAL izvršni odbor kulturne skupnosti o razdelitvi sredstev za leto 1980. Bolje povedano: največ se je govorilo o denarju, ki manjka tej skupnosti za izvedbo načrtov. Za boljšo predstavo naj zapišem samo to, da ie v predlogu namenjeno ljubiteljski dejavnosti reci in piši celih petdeset tisoč dinarjev. Izvzet je pihalni orkester, ki naj bi v prihajajočem letu pokasiral sto tisočakov. Brez dvoma so to skromna sredstva, a kaj, ko jih ne bo več. KINO PREDSTAVE, ki so se pričele v novem kulturnem domu, zaslužijo gromko ploskanje. Prvič zato, ker je v dvorani mir, drugič zato, ker so sedeži zasedeni, in trejič zato, ker je izbor filmov dober. Stara kino dvorana je ostala prazna, zapuščena osamljena. Slišati je, da bi mladi v njej radi uredili disco klub. Zricaj ne? Dokazali so, da znajo resno delati. Navsezadnje mladi vodijo kino predstave v novem kulturnem domu. Stare stavbe torej ne bodo uničili, če znajo skrbeti za novo. PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM je bila v novem kulturnem domu prisrčna akademija, ki so jo pripravili osnovnošolski otroci. Nastopili so pevski zbor in recitatorji z udarnim recitalom. Program so zaključili tamburaši mladinskega kluba, za katerega je našlo poslušalstvo pohvalne besede. Igrali so brez not in brez napak. Spet dokaz, daje amaterizem v naši občini dokaj razvit Temu bo treba posvetiti več pozornosti tudi po vaških krajevnih skupnostih. Potem bo podoba celovitejša. ■ NEIMENOVANI KRAJAN mi je povedal, daje na Vinogradniški cesti veliko cuckov, ki ponoči lajajo in motijo spanje. Z odlokom je psom težko prepovedati lajanje, na voljo pa so najbrž drugačni ukrepi. Živalim bo težko dopovedati, da so noči za spanje, če še ljudi ne more nihče ukrotiti, da ne bi pijani tulili po cestah in po ulicah, in to ob času, ko trezni del prebivalstva že dalj časa stiska nosove pod odejo! PRIJATELJ MI JE zadnjič rekel: „Ne vem, kaj je to: niti zabavati se več ne znamo kot nekdaj.” Pa je res. Ljudje se držimo vsaksebi, če pa že sedemo za isto mizo, pride kaj hitro do prepirov, grdih besed, od časa do časa pa prileti tudi kakšna klofuta. Morda je iskati vzrok v tem, da so sestanki sicer pogostni, so pa ljudje na njih bolj ah manj tiho. Tam bi si morali metati v obraze, kaj komu gre, izza gostilniških miz pa bi se morala širiti prijateljska pesem. ŽE VEC ORGANIZATORJEV ZABAVNO GLASBENIH prireditev iz Slovenije se je zanimalo za športno dvorano pri osnovni šoli, kjer so nameravali pripraviti večje prireditve, takšne, ki bi se denarno splačale. Za te zadeve je kulturni dom premajhen, upravljalci športne dvorane pa se nikakor ne morejo odločiti, da bi jo dali na razpolaga Bi pa se nateplo v prostor obilo ljudi, če bi prišli prepevat Beli knofki ali pa morda Pepel in kri. Pa še zabavno bi bilo povrhu. metliški tednik Pobude baze premalo upoštevane Kritizirali sebe, pa tudi druge — Nezadovoljni z delom potrošniškega sveta, delom samoupravne stanovanjske skupnosti, zavlačevanjem pri raznih delih itd. Terenska 00 ZK bi morala pritegniti k reševanju nekaterih zadev vse komuniste, ki bivajo na njenem območju, medtem ko zdaj v glavnem samo upokojence in gospodinje, ker ostali komunisti delujejo le v okviru organizacije ZK v svoji delovni organizaciji. To so poudarili na nedavni konferenci komunistov Seškovega terena v Kočevju, ko so razpravljali o Titovi pobudi in uresničevanju sklepov 5. seje CK ZKS- Čeprav je organizacija priza- devno delala in imela sestanke vsak mesec, so najprej kritično ocenili svoje delo. Predvolilnega zbora občanov za volitve v območni odbor SZDL so se udeležili na primer le trije člani 00 ZK od skupno 32. Komunisti so dolžni delovati v vseh organih in organizacijah, zato bodo v bodoče vodili natančnejšo evidenco o delu svojih članov izven ZK in tudi ustrezno ukrepali. Poudarili pa so, da zanimanje za Celo lahko popušča tudi zato, ker upravičenih pobud komunistov in ostalih občanov nekateri organi zaradi opurtu-nizma in forumskega dela sploh ne upoštevajo. Celo pobuda 00 ZK je lahko napadena, češ daje pobudo dala le ena 00 ZK (in je zato ni treba upoštevati!? ), čeprav bi bili tudi člani ostalih 00 ZK zelo verjetno istega mnenja, če bi bile te z njo seznanjene in o njej vprašane. V tej razpravi je bilo največ kritik naslovljenih na samoupravno stanovanjsko skupnost, češ da ni niti samoupravno sestavljena, ker je v njeni skupščini oz. zboru uporabnikov večina lastnikov zasebnih hiš, ker je odtujena od baze, ker zadeve rešuje s tožbami namesto na samoupraven način itd. Kritizirano je bilo tudi nedelo potrošniškega sveta in slaba oskrba trgovin z raznim blagom. Nadalje so obsodili zavlačevanje pri gradnji doma za starejše občane. Opozorili so, da denar čaka, njegova vrednost SAMOUPRAVA V „TRIGLAVU” DELA Za december napovedujejo v Dolenjski območni skupnosti Triglav več sestankov samoupravnih organov in skupščin. Tako se bodo predvidoma 19. decembra sešli delegati izvršilnega odbora in poslovodnih odborov Dolenjskih temeljnih rizičnih skupnosti, medtem ko bosta zbora delegatov Dolenjskih temeljnih rizičnih skupnosti in Dolenjske območne skupnosti zasedala 21. decembra. Delegati bodo med drugim obravnavali plan skupne premije in števila zavarovanj ter celotno poslovno politiko zavarovalstva na Dolenjskem v letu 1980. se zmanjšuje, gradnja pa se še ni začela. Za take in podobne primere (npr.: zakaj ni bila streha na bloku Trgoprometa dokončana pred nalivom oz. jesenjo) je treba poiskati krivce in jih tudi kaznovati. Razpravljali so tudi o preoblikovanju KS Kočevje -mesto. Menili so, da bi v manjši KS krajevna samouprava lahko bolje zaživela in pritegnila k delu več občanov. Opozoijeno pa je bilo tudi, da zelo veijetno ni glavno vprašanje manjša ali večja KS, ampak dejstvo, kako je občanom omogočeno samoupravljanje v njej. Delegati KS za zbor KS občinske skupščine pri sedanjem načinu dela sploh nimajo stika z občani oz. volilci, ki so jih volili. Tako se ta samouprava ustavi na ravni delegacije. Doslej se še ni zgodilo (vsaj znano ni), da bi kakšen delegat sklical pred sejo delegacije sestanek z občani oz. volilci, da bi se z njimi pogovoril o materialu za sejo zbora KS občinske skupščine. J. PRIMC m v ■,'< KRITIZIRALI SLABO ZALOŽENOST — Na nedavnih konferencah ZK v Kočevju so kritizirali tudi pomanjkanje raznega blaga v trgovinah in prodajalnah. V novem letu želimo čim manj takih in podobnih spodrsljajev, za katere so običajno najmanj krivi, kot na primer v primera plina, prodajalci. (Foto: Primc) Z manj truda več narediti Nekaj misli iz dopolnjenih smernic razvoja Zaposlovanje v občini Kočevje bo v naslednjem polletnem obdobju rasdo le po stopnji 2 odstotka. To je predvideno tudi v dopolnjenih smernicah za pripravo družbenega načrta občine zaobdobje 1981 - 85. Nekateri so sicer v prejšnih razpravah zahtevali višjo stopnjo, vendar bo kljub tako nizki stopnji treba delovno sflo še „uvažati” iz dragih krajev in republik. Rast stvarnega družbenega proizvoda po letni stopnji 6,5 do 7 odstotkov bo torej treba zagotoviti predvsem s pametnejšim investiranjem, se pravi z uvajanjem novih tehnologij, pa tudi z boljšo organizacijo dela, boljšim izkoriščanjem energije, surovin, znanja in delovnega časa. Nosilci takega razvoja bodo lesna, kemična in kovinska industrija. DROBNE IZ KOČEVJA KAVE SPET DOVOLJ - Stroji za kavo ekspres zopet obratujejo v vseh gostinskih obratih. Sicer so ponekod imeli kavo redno, kljub pomanjkanju v trgovinah. Nekaterim pa se je stroj za kuho kave pokvaril, mojstra, ki bi ga spravil v red, pa je težko dobiti. Ko je kava dobila primemo oz. višjo ceno je obfian vpraauj« madved odgovarja - In kaj si rekel komisiji za ugotavljanje izvora premoženja zaradi nove hiše, vikenda in a^ta? - Da sem ujel zlato ribico, in preden sem jo izpustil, mi je izpolnila tri želje. bila zopet vse v redu. Kavico s smetano ali brez nje dobiš zopet v vseh lokalih. Kuhalniki so zopet zašumeli in po hodnikih spet diši. Živci so se pomirili in delo je spet normalno steklo. Tudi sestanki. PREMOGA NI — Občani se pritožujejo, da imajo že nad tri mesece naročen premog, ki so ga morali plačati že pri naročilu, a premoga še do danes niso prejeli. Pomagajo si na vse načine. V stanovanjih je vedno več peči na drva. Vse kaže, da bo marsikaterega rešil iz zagate nekdaj tako čislani „gašperček ’. Gašperček je na podstrešju dočakal prerojenje. Čez sedem let vse prav pride, celo od metle „štil” .. . MRAZ PRITISKA - V sredo, 5. decembra, je Rinžo prvič to zimo prekril led. Bil je zelo tenak, a kljub temu je to znak, da je treba pripraviti drsalke. DEDEK MRAZ PRIHAJA -Posebnih presenečenj za dedka Mraza letos v Kočevju ne bo, čeprav smo v mednarodnem letu otroka. Prireditve bodo podobne kot lani: sprevod dedka Mraza in obdaritve otrok po kolektivih. Mesto bo tudi novoletno okrašeno. Na podeželju bodo še naprej ustanavljali industrijske obrate. Pri tem bosta imeli prednost KS Struge in KS Poljanska dolina. Poudarek je dan tudi ohranjanju vse rodovitne kmetijske zemlje. Polja je treba obdelovati in preprečiti, da bi se plodne površine zaraščale z grmovjem in gozdom. V novih smernicah niso upoštevali predloga prosvetnih delavcev , naj bi novi samoprispevek namenili za gradnjo osnovnih šol. Občani sami bodo namreč odločali, za kaj bodo samoprispevek namenili, oziroma če ga bodo sploh uvedli. Na seji zbora krajevnih skupnosti so osvojili tudi predlog delegata Vinka Zajca, da je treba v smernice vnesti še prizadevanja oz. naloge na področju preprečevanja poplav. Narastle vode ogrožajo ljudi in premoženje, žal pa se na to spomnimo dobesedno le takrat, „ko nam voda teče v grlo”. Za odpravo poplav so še posebej zainteresirane KS Ivan Omerza, Kočevje in Stara cerkev. J. PRIMC Pridno delali Mladinci Mozlja udarniško delali, izvedli proslave in tekmovanja KOČEVSKE NOVICE Člani 00 ZSM Mozelj pri Kočevju so tudi v novembru izvedli več delovnih akcij in športnih prireditev, za dan republike pa so organizirali uspelo kulturno prireditev, ki so jo izvedli na sam praznik. Na prireditvi so nastopili pionirji iz Mozlja, člani 00 ZSM Mozelj in mlade harmoni-karke iz Kočevja pod vodstvom Jožeta Papeža. Gledalci, krajani Mozlja in Rajndola, so z aplavzom nagradili mlade izvajalcc. Po prireditvi so se mladi pogovorili še o dosedanjem delu svoje osnovne organizacije ZMS ter o delovnem programu za leto 1980. Najprizadevnejšc člane osnovne organizacije so predlagali za dodelitev priznanja občinske konference ZSM Kočevje. Za uspešno in prizadevno delo v ZSM ter za delo v drugih družbeno-političnih organizacijah naj bi prejeli priznanja naslednji člani: Franc Šalamon, Miro Kavran in Ivan Kuzma. Pohvalo OK ZSM Kočevje pa zasluži predsednik OO ZSM Mozelj Miro Kuzma, kije letos zelo uspešno vodil organizacijo. VINKO DRAMAC Resni in veseli december 1979 Še predavanja, občni zbori, dan JLA, dedek Mraz in silvestrovanje Ribniški dom JLA, ki je bil odprt 21. decembra pred štirimi leti, je tudi za zadnji mesec pripravil bogat program. Sredi meseca bosta v njem dve gospodarsko-politični predavanji. Od 10. do 22. decembra bo odprta razstava „Nastajanje in razvoj oboroženih sil SFRJ”. 15. decembra bo zabavni večer s skupino „Flam” iz Ljubljane; razen tega bodo še tekmovanja vojakov v kegljanju. Svečana akademija v počastitev dneva JLA bo 21. decembra ob 18. uri. V okviru dneva JLA bo 22. decembra tovariški večer, organiziran pa bo tudi sprejem za predstavnike pionirskih in družbeno-političnih prireditev občin Ribnica in Kočevje. Od 20. do 22. decembra bo več prireditev za učence osnovnih šol Ribnica, Sodražica in Loški potok ter pripadnike JLA. Prihod dedka Mraza in obdaritev je predvidena za otroke članov kolektiva ITPP 28. decembra ob 13. uri, za Inlesove 29. decembra ob 15. uri in za' Rikove 31. decembra ob 15. uri. Vmes bo v domu JLA vse od sredine meseca naprej več občnih zborov sindikalnih podružnic ter drugih sestankov in srečanj. Za zaključek bo 31. decembra, kot je že običajno, tovariški zabavni večer oziroma silvestrovanje. M. GLAVONJIČ Ribniška obrt na rešetu Popis šušmarjev — Kateri obrti pomagati in kateri ne gradbene usluge (z večjimi stroji), izdelovanje plastičnih in kemičnih izdelkov, gostinska dejavnost in še nekatere druge. J. P. OGLAŠUJTE V DL! Na področju obrti v občini Ribnica je kup nerešnih vprašanj, ki nekaterim odgovajajo, ne strinjata pa se s tem združenje obrtnikov in občinska skupščina. Tako so ugotovili na zadnji seji občinske skupščine.. Program razvoja malega gospodarstva v občini in razprave okoli njega, kakor osnutek odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Ribnica sta sprožila vrsto razprav in nekatere premike na področju obrti. ’ Med poštenimi obrtniki je dobil veliko podporo sklep o popisu vseh šušmarjev v občini, medtem ko je med šušmarji in še nekaterimi vzbudil negodovanje. Odlok določa, kdaj in s kakšnimi pogoji se lahko opravlja prodaja izdelkov in zasebna gostinska obrt izven poslovnega prostora. Obrtnik lahko prodna tudi tuje izdelke, ki so dopolnitev njegovih izdelkov. Občan ali kmet lahko sprejema na prenočevanje in hrano goste, a oddaja lahko največ 20 ležišč. Kmečko gospodarstvo si lahko uredi tudi prostor za šotorjenje (kampiranje). Odpiranje zasebnih prodajaln na drobno je tudi možno, če je za to družbeni interes. Kot postranski poklic se lahko opravlja prodaja plina, sezonska prodaja sadja in zelenjave na tržnici, prevoz potnikov (na podlagi pogodbe s KS) oz. delavcev na delo. Kot postranski poklic pa se ne sme opravljati: prodaja na drobno, prevoz tovorov in oseb z motornimi vozili, nekatere Cicibani v letu otroka Razstava za dan JLA — Dedek Mraz — Vrtec oije ledino Razstavo likovnih izdelkov na temo „Nič nas ne sme presenetiti” bodo pred dnevom JLA odpdi gojenci vzeojnovar-stvene ustanove (WZ) „Majda Š3c” iz Ribnice. To bo hkrati ena izmed prireditev te VVZ, ki so jo načrtovali v okviru letošnjega leta otroka. Izvedli pa so že tudi nekaj orientacijskih pohodov za skupine starejših gojencev, nekaj pohodov pa bodo izvedli te dni. Program bodo izpolnilij ko bodo v zadnjih dneh decembra pripravili prireditev ob spre- „Lončarjem” zlate Galusove značke Visoko priznanje pevcem V Dolenji vasi so kot vedno doslej svečano proslavili dan republike z lepo akademijo. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole, Pevski zbor Lončar in domača folklorna skupina. Številnemu občinstvu je o pomenu praznika, predvsem pa o najaktualnejših družbeno--političnih nalogah v tem času spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK France Grivec. Na proslavi sta bili še dve prijetni svečanosti: nekaj nad dvajset prvošolčkov je s svečano zaobljubo vstopilo v pionirske vrste, predsednik občinske zveze kulturnih organizacij France Grivec pa je v imenu ZKO Slovenije podelil dvanajstim članom Pevskega zbora „Lončar” značke in plakete za več kot petindvajsetletno aktivno delovanje v zboru. Zlate Gallusove značke so prejeli pevci: France Češarek, Pavle Dejak, Karel Klun, France Peček, Janez Kromar, Tone Izlaty, Rude Trdan, France Trdan, France Kromar, F'ranoe Zobec, Jakob Henigman in Vinko Pogorelc. Zlato Gallusovo značko za dosežke na pevskem področju je prejel tudi dolgoletni pevovodja zbora in pevski pedagog Anton Petje iz Ribnice. Gallusova odličja so lepo priznanje celotnemu pevskemu zboru za aktivno in požrtvovalno delovanje v preteklosti in tudi danes. jemu dedka Mraza. Takrat jih bo dedek Mraz obdaril s kolektivnim darilom. Že v prvi polovici leta so izvedli dve uspeli prireditvi. Za dan žena so pripravili proslavo, za dan mladosti pa so izvedli športno tekmovanje otrok od 3. do 7. let starosti. Na vse prireditve vabijo starše in druge občane. Vse bi namreč radi seznanili z delom in pomenom predšolske dejavnosti, pa tudi s težavami, s katerimi se otepa otroško varstvo. V ribniški občini je namreč otroško varstvo še mlado, saj je bil novi vrtec odprt šele leta 1977 in v začetku ni imel ne igrišč in ne igrač. J. P. Z . . .. gospodariti Je preveč gospodarjev? Na območju doline Bistrice od izvira do Ribnice je zgrajenih več vaških vodovodov, ki so bili razmeroma dragi Zdaj ugotavljajo, da prav tu že poteka za zdaj od Sodražice, kmalu pa bo od Podklanca glavni vod vodovoda za Ribnico in Kočevje. Seveda bi bili vaški vodovodi precej cenejši, če bi bili priključeni na ta, glavni vodovod, kot so zdaj, ko ima vsaka vas svoj vodovod. Vodovod za Sušje je veljal na primer okoli 600.000 din. Če bi imeli tu le črpalko za prečrpavanje vode, bi veljala samo okoli 105.000 din. Ostali denar bi lahko porabili za druge komunalne zadeve, za reševanje katerih vedno manjka denarja. Poseben problem pa so vaški vpdovodi tudi zato, ker ponekod ne pobirajo vodarine, češ da so ga sami gradili, in zato nimajo denarja za njihovo vzdrževanje. Kjer pa denar pobirajo, ga običajno vlagajo na zasebne bančne knjižice, kar onemogoča kontrolo tega denarja, hkrati pa so zaradi tega možne razne druge nezakonitosti Taki vaški vodovodi tudi ne pošiljajo redno v sanitarni pregled vzorcev vode itd. Verjetno bi bilo bolje, če bi upravljanje z vodovodi zaupali le eni organizaciji, ki bi zakonito in bolj v redu opravljala vse delo, od pobiranja vodarine do sanitarnih pregledov vode in vzdrževanja vodovodov. J. PRIMC PREMALO OBRTNIKOV V ribniški občini manjka okoli 280 obrtnikov raznih strok storitvene obrti. Po normativih in predvidevanjih, ki veljajo za Slovenijo, znaša to pomanjkanje na področju stavbne obrti 135 obrtnikov, servisnih storitev 30, na področju tehničnih storitev (vključene so tudi storitve gospodinjstvom) 46 ter na področju osebnih in drugih storitev 75. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI POLNO SMETI - Ribnica se nikoli ni mogla pohvaliti kot posebno čist kraj in tudi zdaj se ne, čeprav imajo čistilca ulic. Med prazniki je bila spet vsa zasmetena. Če hočejo Ribničani imeti lep kraj, morajo predvsem sami skrbeti za čistočo, če pa tega niso zmožni, naj bi najeli več čistilcev, kar bo seveda dražje. Koristneje bi se bilo torej kulturno obnašati. LUKNJE NA CESTI - Na Kolodvorski ulici v Ribnici so spet luknje. Pravijo, da je tu razkopaval Hydrovod, ki po delu lukenj ni pravilno zamašil. Zdaj padajo vanje kolesa avtom obilov, kar jezi voznike, če je dež, pa še pešce, ki jih poškropi avto, če zavozi kolo v luknja POTROŠNIŠKI SVET SPI - V Ribnici so potrošniški svet sicer ustanovili, vendar spi spanje pravičnega. Kje je vzrok, javnosti ni znano, nekaj pa ljudje le šepetajo. Občani z oskrbo in odnosom prodajalcev do njih niso zadovoljni, pomoči za reševanje zadev pa ne dobe zadosti niti od samoupravno izvoljenih organov niti od tistih, ki bi jim bila to delovna dolžnost. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bo danes, 13. decembra, film „Monadingo“, 15. in 16. decembra „Skupinski portret z damo". 19. in 20. decembra „Gold‘, 22. in 23. decembra „Do- §odivščine pop pevca", 26. in 27. ecembra „rogon za kipom", 29. in 30. decembra „Kriki iz savane". Matineje: 15. in 16. decembra „Dve minuti panike" in 22. in 23. decembra „Znak rdečega zmaja". občan cKfV--. vprašuje s \ on • m/ \\muI ^ V/ (medved 'l/ t odgovarja - Zakaj smo zbrali prav november za mesec boja proti alkoholizmu? - Ne zaradi Martina in martinovanja, ampak zato, ker prav ta mesec praznujemo največ raznih obletnic, podeljujemo priznanja, razen tegi pa je Se več drugih prireditev, ki so vzrok za uničevanje alkohola. REŠET0 Med prazniki delali udarniško Dobili pomoč, potrebujejo pa še novo, da bo cesta 2virče — Polom gotova Drhtel je grič in rahla meglica kamnitega prahu se je valila nad dolino, ko se je ob sončnem vzhodu na prvi dan praznika republike množica Žvirčanov s svedri zažria v kamenje na trasi ceste Žvirče — Polom. Ob trasi so si na ognju pekli krompir za malico in kosilo. Udarniško delo je trajalo do sončnega zahoda. Drugi dan praznika je vrtala maršal, bi bil gotovo ponosen OGLED OB 25-LETNICI - Med svečanostjo ob srebrnem jubileju KTK Melamin Kočevje so si gostje ogledali tudi nekatere nove dele te tovarne, v kateri postopno dokončujejo večjo investicijo, pri kateri sodelujejo tudi diugi sovlagatelji. (Foto: Primc) druga skupina Žvirčanov. Na vrhu griča pa je rohnel buldožer, s katerim je Tine Nosan iz Goriče vasi pri Ribnici utiral pot. Tretji in četrti prosti dan so nastopili Polomčani. Pomagali so minerju Jožetu Žnidaršiču iz Rapljevega. Miniranje je omogočilo ZKGP Kočevje -GG Velike Lašče. Ob obletnici rojstva naše republike se je tako rojevala nova cesta, ki jo gradijo Žvirča-ni in Polomčani udarniško. Če bi pridne Žvirčane in Polomča-ne te dni videl pri delu naš Brez izgub tudi skozi težke čase Ob 25-letnici Melamina Kočevje - Vsakemu tretjemu delavcu zadovoljivo rešili stanovanjsko vprašanje - Z združevanjem dela in sredstev hitreje naprej — Zanašajo se na lastno pamet „Nikoli nismo poslovali z izgubo, čeprav je bilo v 25-letnem obstoju tovame nekaj zelo kritičnih obdobij. Zanašali smo se na lastno pamet in naši strokovnjaki so sami odkrili vrsto novih tehnoloških postopkov in izboljšav. S pomočjo sovlagateljev smo na osiovi združevanja dela in sredstev širili našo delovno organizacijo,” je med drugim poudaril na nedavni proslavi 2S-letnice kemične tovame Melamin njen direktor Stane Remžgar, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri razvoju Melamina. pod vodstvom Antona Nanuta, dramski umetnik Boris Kralj in Moški pevski zbor Kočevje pod vodstvom Petra Kluna. Po proslavi so si gostje ogledali tovar- no in nove investicije, nato pa je bilo tovariško srečanje članov kolektiva in gostov. J. PRIMC Diabetiki dobili društvo O položaju kemične industrije v Sloveniji in Jugoslaviji ter njenih nalogah v prihodnjem letu, in prihodnjem srednjeročnem obdobju je nato spregovoril podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Lojze Fortuna. Med ostalim je poudaril, da je tudi naloga kemične industrije uresničevati že dogovorjeno stabilizacijsko politiko, kar pa se, žal, premalo kaže v načrtih * ■ —------------------------- VEČJI DOHODKI Proračun občine Kočevje ima letos večje dohodke, kot je bilo načrtovano, in to kar za 9 odstotkov. Vzrok je večja rast osebnih dohodkov, kot je bila načrtovana, in s tem tudi večja kupna moč, več prometnega davka itd. Dohodke, ki so večji za okoli 3,3 milijona dinaijev, so razporedili tako, da so vsem uporabnikom omogočili za 10 odst. večje osebne dohodke (da bo njihov porast usklajen s porastom v združenem delu), ostalo pa predvsem za dejavnost ljudske obrambe, za priznavalnine in komunalno dejavnost. UPRAVA PO NOVEM V javno razpravo do konca leta je dan odlok o izvršnem svetu občinske skupščine Kočevje ter o občinskih upravnih organih. Poglavje o organizaciji in delovnem področju upravnih organov je nakazano v treh inačicah. Vsaka zase skuša zajeti vse naloge občinske uprave tako, da bi bilo potrebno zaposliti čim manj novih delavcev. za prihodnje leto. V programih je treba dati poseben poudarek tudi varčevanju, predvsem z energijo in surovinami; prekiniti pa je treba tudi s prevelikim zaposlovanjem. Predsednik občinske skupščine Kočevje Savo Vovk je prisotne seznanil predvsem s smernicami razvoja občin in nekaterimi glavnimi nalogami v prihodnjem letu. Predsednik centralnega delavskega sveta Melamina Stane Lukavečki pa je poudaril, da njihova delovna organizacija uspešno sodeluje s krajevno skupnostjo in družbe-no-političnimi organizacijami. Posebno pozornost posvečajo standardu in rekreaciji zaposlenih. Z lastnimi sredstvi so doslej kupili 85 stanovanj, 30 članom kolektiva so s posojili omogočili gradnjo zasebnih hiš, nekaterim pa tudi obnovo hiš in stanovanj. Na svečanosti so podelili priznanja članom kolektiva, ki so že vseh 25 let pri Melaminu. To so Berta Bižal, Stane Remžgar, Ivan Prezelj in Rajko Vesel. Predstavnik KS Kočevje-mesto pa je podelil Melamimu plaketo za zgledno sodelovanje s KS. V kulturnem delu programa so nastopili: Slovenski oktet Delati bo začelo z novim letom PRED KRATKIM JE BILA V DVORANI Zdravstvenega doma v Kočevju ustanovna skupščina društva diabetikov. Skupščine se je udeležilo nad 75 diabetikov in veliko vabljenih gostov, med njimi zastopnik Zdravstvene skupnosti občin Kočevje-Ribnica dr. Marinko Vidoševič, predsednik Zveze diabetikov Slovenije iz Ljubljane Franc Koželj in zastopnica Društva diabetikov Ljubljana, v katerem je bilo doslej včlanjenih nad 200 bolnikov iz Kočevja in Ribnice, tovarišica Brumetova. Udeleženci so razpravljali predvsem o pomenu in nalogah društva, ' ugotovili pa so tudi, da je to območje skoraj zadnje v republiki dobilo to prepotrebno društva V odbor, ki bo imel dveletno mandatno dobo, so izvolili Antona Novaka iz Kočevja za predsednika, Danila Moharja iz Ribnice za podpredsedni- ŽE PETNAJSTIČ NA STOL Organizacijski odbor za tradicionalni zimski pohod na Stol je že začel pripravljati 15. zimski spominski pohod na Stol, ki bo od 15. do 17. februarja 1980. Vse bolj priljubljen pohod je v zadnjih letih prerasel v množično zimsko planinsko in družbenopolitično manifestacijo, na kateri sodelujejo mladi in občani iz vse republike, vse pogosteje pa tudi zamejci. S pohodom bodo počastili boj jeseniške čete 20. februarja 1942 na Stolu. Zainteresirana društva in posamezniki lahko pošljejo prijave že sedaj na naslov: Ob<"...... ka, Andreja Arka iz Kočevja za tajnika in še 4 člane odbora iz Kočevja in 2 iz Ribnice. Sprejeli so društvena pravila, na katerih predlog sta dali soglasje tudi obe občinski konferenci SZDL Kočevje in Ribni- Iz razprave, razgovorov in predlogov seje dalo razbrati, da bo treba urediti precej zadev, da bo društvo uspešno delovala Društvo bo pričelo poslovati s 1. januarjem 1980. ANDREJ ARKO nanje. Za uspeh akcije se moramo zahvaliti tudi tozdu Gozdarstvo Pugled iz Kočevja, ki nam je za vse proste dni dalo brezplačno na razpolago vse razpoložljive svedre - kobre. Pri tej gradnji nesebično pomaga občina Kočevje. Za podporo pridnim občanom sta se zelo zavzela tudi občina Novo mesto in vodstvo Cestnega podjetja iz Novega mesta. Tako bodo No-vomeščani poslali na delovišče težki buldožer, ki ga krvavo potrebujemo. S tem bodo ljudem prihranili mnogo žuljev in precej dni udarniškega dela. KS Struge, ki vsa dela vodi, je pismeno zaprosila za pomoč in sodelovanje vse večje delovne organizacije v občini Novo mesto in Kočevje. Vse prosimo,' da bi čimprej sledile zgledu tozda Gozdarstvo Pugled Ko- NOVA RAVNATELJICA Za ravnateljico Doma Dušana Remiha v Kočevju so na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje imenovali predmetno učiteljico z 18 leti delovne prakse Marijo Smodiš, ki je bila doslej zaposlena v Dekliškem vzgajališču v Višnji gori. Komisija je trikrat razpisala mesto ravnatelja tega doma, dobila pa je le eno prijavo. NOVI DELEGATI Ker je trem delegatom kočevske občine prenehal m m dat v skupinah delegatov za zbor združenega dela republiške skupščine, so na predlog odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL izvolili na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje tri nove. To so: Valentin Južnič iz SGP Zidar, Elza Brus iz Zdravstvenega doma in Pavla Pirc iz Ljubljanske banke. Vaja za prve prostovoljce V enotah teritorialne obrambe usposobili prvih 21 mladincev prostovoljcev - Več prostovoljcev, kot jih lahko sprejmejo 15 dijakov in 6 dijakinj kočevske gimnazije je doživelo svoje prvo srečanje z vojaško uniformo in orožjem 24. in 25. novembra letos. Po večletnem uspešnem sodelovanju sta se namreč Občinska konferenca ZSM in Občinski štab za teritorialno obrambo odločila za organizacijo dvodnevnega usposabljanja mladincev prostovoljcev v enotah teritorialne obrambe. Vsa dosedanja vključevanja so bila skoraj praviloma omejena na slavnostne sprejeme in eno ali dve predavanji. Tako so se morali mladinci prostovoljci kar brez vojaškega znanja vključevati v bojne naloge enot na vojaških vajah. 21 mladincev in mladink se je tako že pred svečano zaobljubo seznanilo z osnovami vojaške vešči- čevje, saj tu ne gradimo samo ceste za Polom in Žvirče, ampak za vso našo družbeno skupnost (bližnjica za morje Ivančna gorica - Žvirče -Kočevje - Reka!). Najpomembnejše pa je, da se tu gradi in kali tudi naša državljanska zavest. ANTON FABJAN Najboljše ptiče ima Vidmar Podrobnejši rezulatati s tekmovanja V predzadnji številki našega lista smo na zadnji strani objavili sestavek o ocenjevanju ptic članov Društva za varstvo in vzgojo ptic Kočevje. Ker je zaradi stiske s prostorom zadnji del sestavka izpadel, tokrat objavlj; Za p iamo še dopolnilo. >pc 1 a posamezne kanarčke je potrebno doseči za zlato kolajno 91 točk, za srebrno 90 in bronasto 89. Doseženi so bili naslednji rezultati: Lipokromi (svetli) kanarčki: 1., 2. in 3. mesto oz. 90,89 in še enkrat 89 točk, se pravi zlato ir. dve bronasti kolajni je dobil Jože Vidmar. Melanin (temni) kanarčki: 1. Anton Stimec (Kočevje) 90 točk in še naziv „šampiona, 2. Igor Klemenc (Ribnica) tudi 90 točk in 3. Marko Kocjančič (Kočevje) 89 točk. Sanitet kanarčki: 1. in 2. mesto Franc Jereb (Loški potok),'obakrat 89 točk oz. bronasto kolajna Križanci z zunanjimi pticami: 1. Roman Vidmar (Kočevje) 86 točk za križanca zelenec-kanarčkovka, 2. Igor Klemenc (Ribnica) 85 točk (lišček-kanarčkovka), ?. Igor Klemenc 85 točk (gnlček-kanar-čkovka). J. P. ne. Še pred zaključkom usposabljanja so se porajale nove ideje in načrti za prihodnje leto, drugačne možnosti in oblike dela z mladinci prostovoljci na terenu, ki ga v celoti organizira in izvaja Občinski štab teritorialne obrambe, izraženega pa je bilo tudi veliko optimizma za kadrovanje novih mladincev prostovoljcev iz mladinskih vrst. To nalogo je spet prevzela Občinska konferenca ZSM. Na razpis v novembru se je prijavilo preko sto kandidatov, ki so v večini izpolnjevali zahtevane po-•goje. Z ozirom na kadrovske in finančne možnosti so sprejeli le kandidate iz vist dijakov, ostali mladinci pa bodo lahko svoje želje uresničili že v prihodnjem letu. LADO OREL VELIKO PROSTOVOLJCEV -Med mladinci v kočevski občini je veliko prostovoljcev za enote TO, ki so pripravljeni braniti domovino. Prva vaja prostovoljcev je bila v težkih pogojih, vendar pripravljenosti mladih tudi sneg ni ohladil. (Foto: L. Orel) Z zelišči do zdravja Kemična zdravila imajo stranske učinke — Kostelsko lahko postane naravno zdravilišče Na nedavnem zboru občanov krajevne skupnosti Kostel so občan on prvič spregovorili o zamisli za ustanovitev naravnega oz. zeliščnega (fitoterapevtskega) zdravilišča na območju Fare. To je predlagal znani zeliščar Ivan Maršič iz Škofljice, domačin iz teh krajev. Priprave za ustanovitev pa vodi posebni iniciativni odbor. Zbora so se udeležili tudi predstavniki občine Kočevje in Delnic, KS Brod na Kolpi, Združenega KGP Kočevje, zeliščar Ivan Maršič, dr. Luka Krušič in drugi, razen tega pa še novinarji, za katere so kasneje sklicali še tiskovno konferenco. Dr. Luka Krušič, farmakolog v Leku Ljubljana, je poudaril, da sodobna znanost zdravi s sodobnimi, umetnimi zdravili, ki pa imajo često nezaželene stranske učinke, ti pa so vzrok za nova obolenja. Število bolnikov, ki se morajo zdraviti zato, ker so jemali kemična zdravila, nenehno narašča. Zaradi tega je v svetu vedno bolj čutiti težnjo k prehodu na naravni način zdravljenja. Zeliščarji so s svojimi zdravili pomagali že marsi- kateremu bolniku, ki mu sodobna medicina ni mogla več pomagati. Za naravno zdravljenje se navdušuje tudi vedno več zdravnikov. „Danes se sprašujemo, zakaj se rak ne da pozdraviti. Kdaj bomo dobili zanj zdravilo? Morali pa bi se vprašati, zakaj sploh rak nastane. Zakaj živimo tako, da nas rak lahko napade? Zakaj ne živimo zdravo? “ je poudaril dr. Luka Krušič. Po mnenju zeliščarja Ivana Maršiča je za zdravje najpomembnejša zdrava prehrana. To pa pomeni, da mora biti hrana čimbolj naravno pridelana, se pravi brez umetnih škropiv, daleč od bencinskih izpušnih plinov itd. in naravno predelana (odsvetuje pečeno in praženo meso, krompir itd.). Prav zgornji del Kolpske doline je ostal vse do danes naravno ohranjen. Ljudje se zelo izseljujejo in polja so neobdelana. Tisti, ki še kmetujejo, pa skoraj ne uporabljajo škropiv in celo umetnih gnojil ne. Prav zato so ti kraji na obeh VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\NXXXXXXXXXXXVS\VX>X razvoju posebnega zdraviliškega in tudi kmečkega turizma. Investitorja za vse to še nimajo. Združeno KGP Kočevje za to nima denarja, menijo pa, da ne bo ovir za prenos njihovih opuščenih zgradb na novi „Fitoterapevtski laboratorij", kar bi lahko opravili že letos. Se pozimi bo iniciativni odbor v sodelovanju s KS Kostel pri- Eravil več predavanj o prido-ivanju zdravilnih zelišč, ki jih bodo lahko začeli saditi že spomladi. Krajevna skupnost Kostel bo vnesla v svoje razvojne načrte tudi ureditev zeliščnega zdravilišča, bazena, zbiralnico zelišč, predelovalnico zelišč in druge objekte. Seveda bi morali biti občani pripravljeni delati, sodelovati. Zal je bila na sestanku razprava s strani občanov šibka. V praksi pa se je tudi že pokazalo, da bi nekateri posamezniki raje drago prodajali slaba zemljišča, kot sodelovali v tej zamisli. Vse te zamisli je možno uresničiti le, če jih bo večina občanov osvojila s srcem. J. PRIMC bregovih Kolpe in Čabranke še posebno primerni za pridelovanje zdravih živil in zdravilnih zelišč. Občani Kolpske doline bi torej pridelovali hrano, razen tega pa bi na njivah posejali tudi zdravilna zelišča. Odkup te zdrave hrane in zelišč bi organi- zirale posebne odkupne postaje. Tu bi organizirali še predelavo zelišč. Uredili bi zeliščne kopeli, uvedli masažo z zdravilnimi mažami, zgradili plavalni bazen, občani pa bi urejali tujske sobe, kar vse bi postopoma (po zgledu podobnih krajev v Franciji in Nemčiji) prispevalo k POBUDNIKI NARAVNEGA ZDRAVLJENJA - Na fotografiji so člani iniciativnega odbora za izgradnjo ,JFitoterapevtskega sanatorija" oz. zeliščnega zdraviliča, in sicer od leve proti desni: dr. Luka Krušič, Ivan Maršič, inženir Miha Briški in predsednik KS Kostel Franc Volf, ki so vodili zbor občanov, na katerem so razpravljali tudi o ustanavljanju zeliščnega zdravilišča. KOČEVSKE NOVICE teden32>leh S Četrtek, 13. decembra - Lucija Petek, 14. decembra - Dušan Sobota, 15. decembra - Kristina Nedelja, 16. decembra - Albina Ponedeljek, 17. decembra - Lazar Torek, 18. decembra - Radoslav Sreda, 19. decembra - Urban Četrtek, 20. decembra - Evgen LUNINE MENE 26. dccembra ob 6.11 — prvi krajec BREŽICE: 14. in 15. 12. zahod-nonemški barvni film Odi Feuer-hand. 16. in 17. 12. ameriški barvni film Divja dirka. 18. in 19. 12. angleški barvni film Policaj proti tolpi. 21. in 22. 12. ameriški barvni film Zadnji Mandingo. ČRNOMELJ: 14. in 16. 12. honpkonški film Tigrov povratek. 14. ji 16. 12. ameriški Tilm Beli Bufala 18. 12. nemško-japonski film Old Surehand. 20. 12. francos- ki film Življenje se začenja dvakrat KOSTANJEVICA: 15. 12. švedski glasbeni film Abba. 16. 12. ameriški film Profesionalci. 19. 12. poljska drama Zavržena. KRŠKO: 15. in 16. 12. ameriški film Razbijalec. 19. 12. ameriški film Plačilo strahu. 20. 12. ameriški film Polnežno - polgrobo. MIRNA: 15. 12. hongkonški film Veliki vodja. MOKRONOG: 15. in 16. 12. film Na zmajevi poti. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 14. do 16. 12. italijanski barvni film Nori seks. 17. in 18. 12. baletna skupina Sotler — abonma A in B izven. 19. in 20. 12. ameriški barvni film Policijski pes. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 13. do 16. 12. film Sladka mala. Od 17. do 19. 12. film To je zares prava ljubezen. 16. 12. matineja Štirje mušketirju RIBNICA: 15. in 16. 12. italijanski film Nedolžni prilizovalec. SEVNICA: 13. in 14. 12. japonski barvni film Bomba v super ekspresu. 15. 12. italijanski barvni film Nenavadne priložnosti. 16. 12. gostovanje SNG iz Maribora. 20. 12. ameriški barvni film Enkrat je premalo. SLUŽBO DOBI ORODJARJA IN STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA iščemo za takojšnjo zaposlitev ali po dogovoru. Ponudbe osebno ali pismeno na „ROLOOKOV“ Brežice, Črne 31, tel. 61-267 ali 61-998. STANOVANJA SOBO ogrevano išče zdravstveni delavec. Inštruiram tudi angleški jezik. Ponudbe pošljite pod „NUJNO“. PRODAM 1,5 sobno stanovanjc. Tel. (068)61-389. V NAJEM VZAMEM dve sobi ali sobo s kuhinjo v Novem mestu ali do 20 km v okolici. Ponudbe pod ..STANOVANJE 1980“. Za naše nove sodelavce potrebujemo več sob ali garsonjer oziroma enosobnih stanovanj. Ponudbe Ijite v kadrovski oddelek pošljite Krke, t poldne pri Crgovič, Dolenja Stara Črke, tovarne zdravil, Cesta herojev 45, Novo mesto, ali telefon 22-441 int. 549. Motorna vozila PRODAM Z 1300, letnik 1977 ali zamenjam za manjši avto. Slavko Kerin, Mali vrh 12, Mirna peč. PRODAM Z 750, 1. 1974 delux, prevoženih 52000 km. Anton Kralj, Pristavica 2, Šmarješke Toplice. PRODAM Z 750, letnik 1976. Ogled vsak dan popoldne. Kristanova 32, stan. 28, Novo mesto. PRODAM traktor Minior, namenjen za vrtičkarje s priključki plugom ter osipalnikom. Po dogovom tudi prikolico. Ogled vsako po-' ‘ le pri vas 17, Šentjernej. PRODAM wartbuig 353 VV, letnik 1977, s parno registracijo. Zvone Kocjan, Dragatuš 17. PRODAM Z 750, obnovljen, 1971 letnik. Stane Gazvoda, Stopiče 58. PRODAM škodo 110 L, letnik 1973. Cena 1,5 milj. Miro Janežič, Hrastovlje 26, Škocjan. UGODNO PRODAM novo zastavo 1300 lux. Alojz Hribar, Ostrog 10, Šentjernej. 126 P, letnik 1978, prodam. Stupar, Praprcče 7, Žužemberk. PRODAM traktor Pasquali (30 KM), 150 ur, nov dvobrazdni plug in kosilnico. Ponudbe pod šifro »UGODNA PRILOŽNOST'. PRODAM spačka, letnik 1975 november. Daničič, Regerča vas 144, Novo mesto. PRODAM lado SL, letnik 1976. Rostohaijeva 12, Krško, tel. 71-980 POCENI PRODAM motor s tremi brzinami, z neparno številko, registriran do maja 1980. Bučar, Ul. talcev 11, Kostanjevica. TAM 5500 kipet, zelo ohranjen, prodam po ugodni ceni. Ivan Kotar, Brod 1, Novo mesto, tel. 21-619. Prodam motor za moto—cros, znamke PUCH - COBRA, 50 ccm, letnik 78. Informacije pri Antonu He-nigsmanu, Vapča vas 46, Semič. PRODAM R 4 TLS, letnik 1977. Marta Colarič, Jablan 6, Mirna peč. PRODAM Z 750, novejši letnik. Drago Bon, Zagrebška 6/a, Novo mesto. PRODAM Z 750, letnik 1974, registrirano do septembra 1980. Plut, Rožni dol 7, Semič. PRODAM škodo 100 S, letnik 1974. Jože Brezovar, Mirna peč 74. UGODNO PRODAM Z 750, starejši letnik, in 850 special. Ervin Volovec, Stolovnik 7, Brestanica. PRODAM opel kadett, letnik 1977/11. Trubarjeva 12, Krško. PRODAM fiat 1500 E, star 7 mesecev. Ignac Breznikar, Draga 16, Šentrupert. PRODAM zastavo 430 K ali kupim rahlo karambolirano školjko zanjo (novejšo). Martin Vrhovfck, Malo Mrafevo 6 (Križaj), Podbočje. PRODAM Z 750. Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto. BRODAM karamboliranega spačka, letnik 1974 (december). Dušan Radešček, Koštialova 34, Novo mesto, tel. 22-611. UGODNO PRODAM Z 750, letnik 1974. Ogled možen popoldan. Jože Zorič, Doblička gora 10 a, Črnomelj. PRODAM wartbuig, letnik 1972. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Marjan Kralj, Partizanska pot 3, Črnomelj. PRODAM Z 101 S, letnik 1977 (november). Ogled od 15. - 18. ure. Angelina Gatta, Ul. 21. oktobra 4 a, Črnomelj, tel. 76-319. PRODAM diano 6, letnik 1978 (december). Avgust Košak, Ločna 16, Novo mesto. PRODAM Z 750, letnik 1971, v dobrem stanju za 23000 din in Z 1300, letnik 1971, za 1,500'din. Ogled je možen vsak dan pri Andreju Vavtaiju, Bistrica 19 pri Mokronogu. PRODAM kombi kurir IMV Diesel. Informacije vsak dan od 15. ure dalje na el. (068) 25-915. PRODAM nekaj rezervnih delov za R 12 TL. Oglasite se pri Marku Matiču, Jerebova 16 a, Novo mesto, tel. 21-589. PRODAM Z 750, letnik 1972. Jože Vide, Gor. Brezovica, n.h., Šentjernej. PRODAM Z 101, letnik 1976, prevoženih 60.000 km. Slavko Sever, Ragovska 9a, Novo mesto, tel. 22-776. PRODAM Z 750/1974, prva registracija december 1975, registrirana s parno številko. Andrej Cizelj, Loče 2, Dobova. PRODAM WV 1200, letnik 1974, ali zamenjam za TAM 2000. Milan Kovačič, Račje selo 14, Trebnje. PRODAM R 4, letnik 1979. Vse informacije po tel. 23-970. PRODAM spačka, letnik 1974, prevoženih 50.000 km. Jurčičeva 17, Trebnje, tel. (068) 83-231. PRODAM neregistriran moped (starejši letnik) in avtoradio z garancijo. Brezovar, Gotna vas 44, Novo mesto. PRODAM UGODNO PRODAM dva zimska plašča s kolesnimi obroči (felt-nami) za osebni avto kadett. Adamičeva 55, Novo mesto. PRODAM usnjeno žensko jakno št. 44. Naslov v upravi lista. (4600/79) PRODAM harmoniko (Weltmeister), dobro ohranjeno. Milivoj Mitrič, Zagrebška 8, Novo mesto, tel. 23-966. POCENI RODAM 2000 kg škop-nikov za kritje slamnate strehe. Kahne, Topniška 45, Ljubljana, tel. (061) 310-534. PRODAM traktorsko prikolico nosilnosti 23. Ivan Hočevar, Pod pristavo 6, Krško. ŠIVALNI STROJ BAGAT -Jadranka ugodno prodam. Do-mitrovič, Kristanova 22/1, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno navadno tritonično harmoniko. Jože Hočevar, Stara vas 9, Škocjan. PRODAM kitaro in harmonij Magnus elektronik charo organ po zelo ugodni ceni- Ogled vsako soboto in nedeljo, ali informacije po tel. 23-61 J, int. 3. Naslov v upravi lista. PRODAM 3000 kg sena in dve peči na olje. Vinko Kranjčevič, Leskovec 17 pri Krškem. PRODAm 350 kosov nove rdeče strešne opeke Novoteks. Naslov v upravi lista. (4601/79). HARMONIKI Melodija (80-basna) in Weltmeister (40-basna) prodam. Informacije po tel. 23-189. PRODAM motorno žago znamke Stihi 051. Anton Avguštin, Podturn 41, Dolenjske Toplice. PRODAM nov radio kasetofon Hitachi. Informacije po tel. 24-151. PRODAM litoželezne radiatorie v dobrem stanju, po 40 din člen. Jože Cvelbar, Gorjupova 10 A, Kostanjevica na Krki. PRODAM otroško posteljico in peč EMO na olje. Brezov log 61, Novo mesto. PRODAM novo peč za centralno ogrevanje (Feroterm 50.000 kkal). Brane Šeruga, Črmošnjice 28, Stopiče. PRODAM motorno slamnoreznico in šrotar. Naslov v upravi lista (4602/79). PRODAM zibko in globok otroški voziček. Malenšek, Ragovska 6, Novo mesto, tel. 23-897. PRODAM suho seno in košnjo za leto 1980. Anton Hrastar, Bršljin 17, Novo mesto. PRODAM 130 kg težke prašiče. Drmaž, Gor. Brezovica 29, Šentjernej. PRODAM dva junca, stara dve leti. Kastelic, Jama 2, Novo mesto. PRODAM merilec krvnega pritiska. Tel. 25-909. PRODAM enofazni elektromotor (3 KM) ali zamenjam za trifazni (5 KM). Naslov v upravi lista. (4603/79). UGODNO prodam seno in otavo. Komočar, gostilna Krško. KUPIM ZASTAVO 750 ali Wolksvagen kupim za 1,2 milj. Plačani po mesečnih obrokih. Obroke izplačam v enem letu. Naslov v upravi lista (4604/79). PRODAM 17 a vinograda in 9 a pušče v Okrogu pri Šentrupertu. Dostop možen z avtomobilom. Okoren, Draga 5, Šentrupert. ENOSOBNO sodobno stanovanje, takoj vseljivo, v Novem mestu, Nad mlini, prodamo. Ponudbe pošljite pod šifro „RESEN KUPEC". PRODAM dvostanovanjsko, pod-kletno hišo s teraso v Dobovi, idealno za obrt, v bližini šole, železniške in avtobusne postaje, avtoceste, Čateških Toplic in Brežic, kompletno z gospodarskimi poslopji, vrtom in sadovnjakom (2000 m2). Ponudbe pošljite pod šifro „DOBOVA“. PRODAM enosobno komfortno centralno ogrevano stanovanjc s telefgnom v centru Novega mesta ali zamenjam za enako v Ljubljani za gotovino 360.000 N din. Ponudbe na naslov Tilka Vovk, Gerbičeva 19, Ljubljana-Tmovo. PRODAM starejšo stanovanjsko hišo s 35 a zemlje v Malenški vasi 18 pri Mimi peči. Marjan Klančar, Zalog 10 a, Novo mesto. PRODAM zidanico in vinograd v Stražnjcm vrhu pri Črnomlju. Marija Dragoš, Tušev dol 13, Črnomelj. RAZNO Iščemo inštruktorja za angleški jezik za 1. letnik pedagoške gimnazije. Tel. 25-347. Dne 29. 11. 1979 se je ob 13.45 pripetila prometna nesreča pri Boštanju, ko je lastnik tovornjaka Jože Kus povozil motorista. Vljudno naprošam kakršnega koli očividca te nesreče, naj se javi na PM Sevnica in osebno pri meni. Jože Kus, Blanca 21. KAROL BANIČ iz Hrvaškega broda 2, Šentjernej, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel dne 22. 2. 1979 na sodišču zoper VIKTORJA ERA iz Hrvaškega broda 15, ter se mu zahvaljujem. JOŽEFA RISTANOVIČ, bivajoča v USA, prepovedujem vsako poseganje v moje lastninske pravice mojih parcel v katastralnih občinah Stara vas in Dobrava, ki sem jih podedovala po moji pokojni teti Neži Prelesnik iz Dobro škc vasi 7. Zlasti prepovedujem sekanje lesa v mojem gozdu. FRANC GRUBAR iz Stranske vasi 31 preklicujem neresnične govorice o tov. IVANU ŠURLI iz' Stranske vasi. FRANC PIBERNIK z Dol. Suhorja 7 pri Metliki opozagam vse tiste, ki širijo zlonamerne lažne govorice in obtožbe proti meni, da prenehajo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Izjavljam, da ne vem, kdo je ukradel janjca na veselici na Suhoiju in domov pripeljal v prtljažniku namesto pečenke čreva. To naj povedo očividci. KAREL MIŠIČ iz Dolenje vassi 141, se opravičujem tov. ANTONU MARHARJU iz Dolenje vasi n. h. za besede, izrečene dne 10. 11. 1979 v Dolenji vasi. Te besede preklicujem. 6.12. seje izgubil pes nemški ovčar, star šest mesecev. Kdor bi karkoli vedel o njem, naj prosim sporoči na naslov: Lukšič, Marjana Kozinc 17, Novo mesto, tel. 23-509. ALOJZ ŽONTA, Potov vrh 2, Novo mesto, prepovedujem svojemu sinu SLAVCU ŽONTI s Potovega vrha 2a prodajo mojih nepremičnin. MERCATOR R02NIK n. sub. o. TOZD GRADIŠČE n. sub. o. GOLIEV TRG 11, TREBNJE -KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE: 1. 4 PRODAJALCE živilske ali mešane stroke za prodajalne Zagorica, Veliki Gaber in Trebnje, 2. 1 NATAKARJA 3. 1 VODJO GOSTINSTVA. Pogoji za sprejem: točka 1. in 2.: KV delavec trgovske oz. gostinske usmeritve z najmanj 2 leti delovnih izkušenj, točka 3: srednja hotelska šola in najmanj 4 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovska služba Mercator Rožnik n. sub. o. TOZD Gradišče n. sub. o. Trebnje, Goliev trg 11 ,15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po objavi tega razpisa. Dragim staršem UHANOVIM iz Irče vasi čestitamo za 50-letnieo skupnega življenja, obenem očetu za 80-letni jubilej. Vsi njihovi. Dragi mami, stari mami in noni OTILIJI LUKMAN za praznik in skorajšnjo 82-letnieo iskrene čestitke vsi, ki jo imaj? radi. Dragemu možu JOŽETU KOZAMERNIKU iz Gorenje vasi 1, vse najboljše za njegov 78. rojstni dan, da bi bil zdrav, zadovoljen in vesel, žena in njegovi sorodniki. OBVESTI LA j Sporočam, da 1. 1. 1980 odpiram kozmetični salon v Sevnici, Glavni trg 17. Naročila sprejemam po tel. 81-560. Naročite se lahko takoj po izidu oglasa. Se priporočamo! dipl. kozm. Jadranka Zupanc. VALILNICA PETELINKAR v Ce- gelnici 20, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da že sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Od 22. 12. dalje dobite v valilnici vsako soboto in nedeljo enodnevne piščance. Vse infor-macije, kakor tudi naročila sprejemamo po tel. 23-384 in od 14. ure dalje tudi na tel 23-385. Valilnica vam nudi v decembru še piščance po stari ceni. Izkoristite . to ugodnost! Valilnica ima v letošnjem programu naslednje pasme: težka pasma za pitanje „Hubert“, selekcionirana ja‘rkica - odlična nesnica „Hisex“, navadne rjave, srednje težke „New Hempschir". Za vse navedene pasme garantiramo genetsko čistost. OPRAVLJAM AVTOLIČARSKE usluge. Avtoličarstvo Boris Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto, tel. 23-529. SE PRIPOROČAM! VSA VRTNARSKA DELA, načrtovanje, novogradnja in vzdrževanje okolic ter obrezovanje in sajenje vseh okrasnih drevnin, izvaja strokovno VRTNARSTVO Franc Nečemer, Veliki Podlog, Leskovec. IZVAJAM ELEKTROINSTALA-CIJSKA DELA v stanovanjskih hišah. Elektroinstalacije Miran Jurca, Hruševec 18, Staža. VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 21. decembra dalje vsak petek, od januarja dalje tudi vsak torek popoldne od 15. do 17. ure. Valimo bele težke „Ross“, rjave nesnice „Hisex“ in grahaste „Amrock“. Vljudno prosimo stranke, da pravočasno naročijo. Naročila sprejemamo pismeno, osebno ali po tel. (068) 75-375. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica, Senovo. Tov. OLGI PIŽMOHT, NATAŠI, NIKU iz Kranja, T. Dežmana 8, se zahvaljujemo za 1.500 din, ki so jih darovali naši bolnici namesto venca za pok. Boženo Rolih, Novo mesto, Ljubljanska 5. SPLOŠNA BOLNIŠNICA, NOVO MESTO. ZAHVALA V 7 8. letu starosti nas je po kratkotrajni bolezni za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, dedek in stric IVAN POTOČAR iz Laz 11 pri Uršnih selih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znanoem in vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in nam izrazili sožalje, darovali cvetje, zahvala ZB Uršna. sela in vaščanom Laz za podarjene vence, kaplanu za opravljeni obred in govorniku Ivanu Logarju za poslovilni govor pred hišo žalosti. Žalujoči: sinovi Alojz, Franci, Štefan z družinami in drugo sorodstvo Laze, 26. 11. 1979 V SPOMIN 26. decembra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dobri mož in oče FRANC Š1MC iz Irče vasi 23 Tih in žalosten je dom brez tebe. Odšel si in se več ne vrneš. Bolečina v naših srcih je ostala. Ne bomo te pozabili in vedno boš živel z nami. Žena Ani in hčeike z diužinami DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. izhV ‘ ~ 1AJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119- din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 4 80 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka, Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besčd 50 din, vsaka nadaljna beseda 5 din - Za vse dmge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421 -1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek pd prometa proizvodov. RAČUN TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100 -603 —30624 — Naslov urednišva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 22 DOLENJSKI LIST ■ > ///#/'/#//#/////##/##/########///////###/#/* k ZAHVALA V 65. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC TEŽAK iz Dola pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali vence in cvetje. Iskrena hvala ZB Hrast, Jugorje in Metlika ter Društvu upokojencev. Posebna zahvala govornikoma tov. Damjanoviču in tov. Kepicu za poslovilne besede ter godbi na pihala, ki je pokojnega spremljala do njegovega preranega groba. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Micka, sin Franci ter hčerke Joži in Mimi z družinami ZAHVALA V 85. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša mama, stara mama m babica NEŽAKOŠTAL iz Mirne peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedi Kovičevi za vso pomoč, organizatorju pogreba Jožetu Šišku, govornicama Lojzki Krevs in Majdi Grandljič, organizaciji ZB Mirna peč, mladinski organizaciji Mirna peč, pevcem in godbi ' Žalujoči: sinova Stane in Rade z družinama, hčerka Mara z družino ter drugo sorodstvo Mirna peč, 9.12.1979 ZAHVALA V 63. letu nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta IVANKA PUHEK roj. Juršak iz Sečjega sela 2 upokojena babicana Vinici Zahvaljujemo se osebju onkološkega oddelka bolnice v Ljubljani, internemu oddelku bolnice v Novem mestu, Domu počitka v Metliki. Iskreno se zahvaljujemo tov. Marici Hudelja za besede ob odprtem grobu, pevcem iz Dragatuša, vsem, ki ste se udeležili pogreba, darovali cvetje in nam izrekli sožalje, hvala duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: brat Lojze, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Zapudje , Vinica, Kanižarica, Metlika, ovo mesto, Kranj, Pula ZAHVALA Ob težki in nenadni izgubi, ki nas je zadela ob smrti našega ljubega sinčka, bratca, vnuka in nečaka TONIJA DIDOVICA iz Nestoplje vasi 10 pri Semiču v starosti 2 let se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkem udarcu stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni Pečaveijcvim, posebno tov. Pepd, Vrščajevim, bratu Ivanu in Lojzetu, Ludviku Maceletu, sodelavcem in sindikatu Iskre Semič, družini Kandžič iz Črnomlja, kaplanu pa za opravljeni obred. Hvala darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste našega dragega Tonija spremili na zadnji poti Žalujoči: starši, stari starši, brat Štefan, sestra Darinka in ostal o sorodstvo Nestoplja vas, S. dec. 1979 ZAHVALA Se predno je lahko poklical mama, je zahrbtna bolezen iztrgala izmed nas komaj Sest mesečnega sinka JURČKA ŽAGARJA iz Diske 46, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nas tolažili Hvala vsemu osebju otroškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, posebno dr. GoriSčevi ter ostalemu osebju, ki ste ga zdravili in mu lajšali bolečine v zadnjih dneh življenja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter okrasili s cvetjem njegov zadnji dom, posebno še pevcem iz Šmihela, proštu za poslovilne besede pri odprtem grobu, delavcem Novoteksa ter stanovalcem bloka, posebno družinam Dragan, Reba, Plankar in Perka Žalujoči: očka, mamica ter sestrici Diana in Tinkara. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in svakinja MARIJA KLEMENČIČ iz Žvabovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pokojno mamo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje, zdravnikom m vsemu strežnemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, kolektivu dermato-venerološkega oddelka, Komunalnemu podjetju Novo mesto in kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: otroci z družinami in dmgo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka MIHA HROVATA iz Rebri pri Žužemberku se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedu Zupančič, vaščanom, znancem in vsem, ki ste nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem števdu sprem Bi na njegovi prerani zadnji poti. Posebej se zahvajujemo kolektivu Iskre za pomoč in organizacijo, GD Reber in ostalim GD, govornikom, pevcem, godbenikom in mladincem. Enaka zahvala velja tudi duhovnikoma za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljivi: žena Julka, otroci Jože, Miha, Toni in Slavka, mama, bratje France, Jože, Viktor in Tone, sestre Pavla, Micka, Ančka in Pepca z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je za vedno zapusti naš mož, ata, stari ata, brat in stric LEOPOLD GRD1N sCinuka 1,Mirna Ob smrti dragega moža, ata in starega ata, brata in strica, se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom in sorodnikom, ZB za podarjene vence in poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju z Mirne in župnikoma za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očka dr. FRANJA IVANETlCA odvetnica v Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se ga spomnili, ga tako številno spiemili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, nam izrazili sožalje in bili z nami v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Mimči, sin Mirjan z družino, vnuk Janez Vlachy z očetom Silvom in Nušo 'A V SPOMIN 14. decembra bo minilo šest najbolj žalostnih mesecev, odkar nas je v cvetu mladosti zapustila s svojo tragično smrtjo in zarezala v naša srca globoko rano naša nenadomestljiva hčerka in sestrica LIČA FARAGONA iz Hrastja 2 Daleč si, vendar živiš z nami, mi pa se sprašujemo, zakaj si nas zapustila, ko si bila polna dela, želja in ljubezni po življenju. Tvoj lik je še živ med nami, a tvoj grob nemo priča, da si se zavedno poslovila. Ti pa molčiš in ne slišiš naših klicev, ne čutiš prelitih solza, ne vidiš potrtih src, tisočeri cvetovi te ne prebude, ker je usoda tako kruta. Ponosni smo na te, ker smo te imeli, a žalostni ker smo te prezgodaj izgubili. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem preranem grobu. Neutolažljiva mamica, ata in sestra z družino ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama ALOJZIJA MIKEC raj. Kazof^av iz Irče vasi 19 Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu za veliko humanost pri negi naše drage mame. Hvala tudi vsem, ki ste pokojno spremili na zadnjo pot, ji darovali cvetje in nam lajšali bolečino v zadnjem slovesu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moje dobie žene, sestre in tete KATICE DROBNIČ roj. Gorše se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijaj teljem in znancem, ki so pospremili mojo ljubo ženo na zadnji poti, ji darovali toliko lepih vencev in cvetja. Posebna hvala organizaciji ZK Ribnica, ZB Ribnica, Gasilskemu društvu Ribnica, Društvu upokojencev, govorniku ZB Andreju Tomšiču in godbi na pihala Ribnica, gostilni „Pri Genetu”, ki mi je stala ves čas ob staani in mi nudila vsestransko pomoč in tolažbo. Hvala vsem za izražena ustna in pismena sožalja in vso pomoč v mojih najtežjih trenutkih. Se enkrat vsem in vsakomur posebej prisrčna hvala. Žalujoči mož Ivan nv M V času od 28. nwembra do 5. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Olga Jambrošič iz nlja Družinske Možina iz Mokr Božica Skoberne _________________ Jlga Črnomlja - Evo, Elizabeta Pavlin iz vasi - Darjo, Ivanka Mokronoga — Vesno, s Senovega - Alenko, Katica Fugina iz Učakovcev — Igorja, Jožica Rems iz Črnomlja — Ano, Pavla Zupančič iz Grmovelj — Marjana, Zdenka Hrovat iz Gorenje Straže — Davida, Marjeta Zupanč£ z Verduna - Boštjana, Jožica Cečelič iz Rcgerče vasi -Alenko, Kata Pucič iz Metlike -Marijo, Marija Tiswec iz t.orcnjcga Polja - Antona, Qurdja Vmncsič iz Metlike - Daniela, Čestitamo! NOVOLES LESNI KOMBINAT NOVO MESTO 5 Komisija za delovna razmerja % TOZD Tovarna kopalniške opreme t RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE ELEKTRIKARJA : pod naslednjimi pogoji: $ — poklicna šola J — 1 leto delovnih izkušenj s — odslužen vojaški rok £ Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih S pogojev pošljejo v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: i „NOVOLES" lesni 'kombinat - TOZD TKO 68330 N . METLIKA J Pravi mož na pravem mestu Pogovori z družbenopolitičnimi delavci so si v marsičem podobni: tudi ko želi novinar „izbezati“ osebno vprašanje, zaide odgovor mje na delo, akcije... Zato je težko pisati portrete tedna o politikih. Vse prerodi se sprevržejo v naštevanje opravil in nalog ali „fimkdj“, kot rečemo vse prerado. Ko sva našla prosto urico v nedeljskem dopoldnevu za tak pogovor z Maksom Unetičem, donedavnim predsednikom medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Posavje, je potegnil iz žepa tipkano stran najrazličnejših družbenih zadolžitev, ki jih ima za seboj kot enainšti-ridesetletnik. Poročilo je bilo najnovejše, zakaj poleg ostalih osebnih podatkov (samo nabora ni bilo treba ponovno opraviti, je pripomnil v komentar) ga je bilo treba poslati v Ljubljano kot obrazložitev za vodjo nove posavske UJV. Unetič se nove dolžnosti - trenutno se ubada z drugimi s hudimi kadrovskimi problemi za novi organ - loteva z izkušnjami, pridobljenimi z dosedanjim političnim delom. Klene besede razkrivajo širino krškopoljskega kmečkega fanta, kateremu ni bilo nič podarjenega. ,fet nas je bilo, oče je bil borec; ko nam je bila mati v svobodi najbolj potrebna, smo jo izgubili, “ se trpko spominja mladosti Vrsto let je pilil železo, stal za stružnico kot strojni ključavničar. Verjetno ga je ravno neposredni odnos do ljudi pripeljal za mizo prvega poklicnega predsednika občinske mladinske organizacije v Krškem. „Majhna funkcija", bi kdo lahko rekel danes. Unetič pa pravi, da je bila to prava življenjska šola. Kako je s tem, so lahko videli sodelavci v sindikalnem delu. Na razrešUnem in hkrati volilnem sestanku v Sevnici ni manjkalo o njem laskavih ocen, med drugim je bilo rečeno, da je v minulih štirih letih pravzaprav postavil na noge ta medobčinski svet. Kadi, ki so se kalili v svobodi najprej v mladinskih organizacijah, so znani po sposobnosti treznega presojanja in hitrega ločevanja bistvenega od nebistvenega. Unetič je potegnil tak nauk za svoje ravnanje z razpravo na enem od zadnjih kongresov ZK, kjer je bil kot delegat Posavja zadolžen za razpravo. „Nisem se silil na govorniški oder, ker je bilo že tako preveč razprave. Svojo pismeno razpravo sem oddal Komisija za sklepe je imela zato nedvomno krajšo sejo, saj je mogoče hitreje brati kot govoriti, “je sklenil svojo misel. Očitno mu bo ta izkušnja zelo prav prišla pri novem delu. ALFRED ŽELEZNIK Ze sto let ni bilo takega plena Zadnji ris je padel v gozdovih Velike in Male gore okoli leta 1880, zdaj pa je lovec Ponikvar uplenil kar dva - Lovci menijo, da jih je treba odstreliti še več Kar dva risa je uplenil pied kratkim Janez Ponikvar, član Lovske družine Ribnica. To sta prva dva risa, ki sta padla v tem lovskem letu na območju Lovske zveze Kočevje, kjer so predvideni za odstrel štirje, in sicer po eden še v gojitvenem lovišču „Snežnik” in gojitvenem lovišču „Medved”. Nad plenom je bil najbolj presenečen sam lovec Ponikvar, ki je bil prepričan, da je streljal le na enega risa. Po prvem strelu je videl, da je ris odskočil, zato je streljal nanj še enkrat. Ko je nato prišel bliže, je videl, da leži en ris mrtev, drugi pa je bil težko ranjen, zato je odstrelil še tega. Uplenjena risa sta bila lanska mladiča, težka po 8 kg, medtem ko odrasli ris doseže težo tudi do 40 kg. V drobovju uplenjenih risov so našli ostanke srnjadi, kar je med lovci spet sprožilo burne razprave. Večina lovcev meni, da naredi ris več škode, kot koristi, in da ne napada res le bolnih živali, ampak vse, kar ujame, seveda tudi breje sme itd. Ti lovci menijo, da so se risi preveč razmnožili in da bi jih bilo „BRST“ GOSTUJE NA DVORU V soboto, 15. decembra, bodo odprli na Dvom pri Žužemberku prenovljeni kulturni dom. Za kulturni spored bo poskrbela skupina „Brst“, ki jo sestavljajo likovniki, literati, pevci in skladatelji. Tako bosta tega dne ob likovni razstavi, na kateri bodo dela slikarjev Vide Fakin, Jožeta Ciuhe in Petra Adamiča pisatelja Igor Torkar in Andrej Loos prebrala nekaj svojih stvaritev, Majda in Mojmir Sepe, Peter Žiža in Jure Robežnik bodo poskrbeli za glasbo in petje. Kot gost bo sodeloval domačin Franci Može, tudi glasbenik. PREDSTAVITEV GOSTUJOČEGA GLASBENIKA V spodnjih prostorih novomeškega vrtca na Kristanovi bo v nedeljo, 16. decembra, ob 18. uri Eredstavitev ameriškega glasbenika lavida Brombetga z glasbo in besedo. Sprehod skozi glasbenikovo več kot uspešno glasbeno pot bo od plošče do plošče komentiral Drago Vovk, prireditev pa bo zanimiva še posebej zato, ker bomo Davidu Brombergu le nekaj dni zatem prisluhnili na koncertu v športni dvorani Marof (21. dec.).Tako bodo lahko ljubitelji vrhunske blues (country) folk glasbe dobili vpogled v glasbenikovo delo in najpopularnejše skladbe še pred samim koncertom, hkrati pa bo moč prisluhniti posnetkom z Brombergovega koncerta, ki bo dan pred predstavitvenim večerom v Italiji. (dv) OGLAŠUJTE V DL! Deklet in pretepa željna četverica Pavle Cižmek in Franc Lokovšek končala v bolnišnici Zares nevsakdanji je bil povod petkovega pretepa pred - tovarno Lisce v Senovem. Tudi posledice nič k sj „navadne”: zaradi poškodb so morali namreč v brežiško bolnišnico prepeljati 32-letnega Pavla Čiž-meka in Franca Lokoška. Krški miličniki so preiskavo kmalu privedli na pravi tir. Omenjenega dne okoli 23. ure zvečer sta Lokošek in Čižmek prišla po ženi pred tovarno, tja pa so se) takrat z avtomobilom pripeljali tudi Zdravko in Ivan Filko, Stjepan Špoljar ter Anton Jamberšič. Slednja četverica je hotela obiskati dekleta v tovarni in z zvočnim signalom so pričeli klicati čuvaja. Pri tem so postajali vse glasnejši, zato jih je Čižmek blagohotno opozoril. Vročekrvni četverici opozorilo ni zaleglo, vnel se je prepir, kmalu pa tudi pretep. Najhujšo sta pri tem potegnila Čižmek in Lokošek; prvega so v bolnišnico pripeljali ranjenega od vbodov z nožem, medtem ko je bil Lokošek krepko obrcan. Mladih deklet željna četverica jo je po pretepu hitro ucvrla v samski dom Lisce, kjer so jih izsledili krški miličniki. Vse so prijavili javnemu tožilcu. Silvestrske rezine potice Koliko bo šlo v žep pevcem in ansamblom Prihaja najbolj nora noč v letu. Plesalo se bo, pelo, pilo in jedlo. Večini praznovalcev bo nora noč globoko posegla v žep, saj cene za novoletna rajanja od lanskega niso manjše, manjši del pa bo igral in pel za svoj vsakdanji kruh. Člani an- NENAVADEN PRVENEC -Pri Ani Perpaijevi v Malenški vasi je bilo dva dni kokodajsan-ja, da že dolgo ne toliko; jarčka je spravljala na dan svoje prvo {'ajce ob izdatni pomoči ostalih tokoši in zvesti straži domačega petelina. Po dveh dnevih je znesla veliko, podolgovato jajce, kakršnega res ni videti za vsakim vogplom. treba več odstreliti Splošno mnenje lovcev v ribniški občini je, da je načrtovani odstrel štirih risov od- PADLA DVA RISA - Janez Ponikvar, član RD Ribnica, je 23. novembra-upleni v Mali gori kar dva risa, lan&a mladiča, težka po 8 kg. (Foto: Mian davonjič) ločno premajhen. Trdijo tudi da gre praktično za ilegalno naselitev risa v njihova lovišča, češ da lovske družine o tej naselitvi niso bile vprašane in torej o tem niso mogle samoupravno odločati. Celo lovci gojitvenih lovišč vedo povedati, da narede risi veliko škode v oborah na damjakih in muflonih. Zagovorniki naselitve risa so predvsem lovski strokovnjaki, lovci pravijo celo, da „ozek krog lovskih strokovnjakov”. Ti seveda trdijo, da risi love predvsem bolno divjad in tako skrbe, da se v naravi ohrani le najboljša divjad. Mnenje teh strokovnjakov pa je, da je treba risa varovati in dovoliti le manjši odstrel tega ..sanitarnega inšpektorja” naših gozdov. J. PRIMC LOKI ZVEZNO PRIZNANJE Poleti smo poročali, da sta z vsega območja, ki ga pokriva naš časnik, prejeli zvezno priznanje za uspešno krajevno skupnost KS Artiče in Loka pri Zidanem mostu. Ob minulih praznikih so predstavniki družbenopolitičnega življenja sevniške občine Ločanom izročili to visoko priznanje. Jugoslovanska zabavna glasba v Novam mestu Prireditev bo 20. decembra ob 19. uri v domu JLA Glasbeni program Radia Ljubljana je letos pripravil nekaj zelo uspelih javnih radijskih oddaj z naslovom „Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe v Slovenjji.” V Mariboru so se poslušalcem predstavili gostje iz Beograda, v Krškem pevci iz Zagreba, v Velenju iz Novega Sada itd. Zadnja podobna oddaja bo v Novem mestu, posvečena pa bo izključno pevcem in avtorjem iz Slovenije. Prireditev bo v četrtek, 20. decembra, ob 19. uri v dvorani doma JLA, ob mojstrih plesnega orkestra RTV Ljubljana pa bodo obiskovalce zabavali še Marjetka Falk, M oni Kovačič, Branka Kraner, Oto Pestner, vokalni ansambel Pepel in kri, duo Kora, ansambel Prizma in Miha Dovžan. Prireditev bo povezovala napovedovalka Milan ka Bavcon. Podobno kot vse prireditve doslej bo tudi novomeško posnel Radio Ljubljana za svoj glasbeni program in jo posredoval ostalim jugoslovanskim radijskim hišam. m* v m mi.. hotel kandija M KRKA NOVO MESTO Zaplešite v leto 1980 v obnovljenem hotelu Kandija •i* Preživite novoletno noč ob zabavi in dobri Kuhinji hotela Kandija v Novem mestu ^Svečana novoletna večerja, jutranja zakuska z rezervacijo stane 600 — din # Informacije in rezervacije sprejema recepcija hotela Kandije tel. 22-410 in potovalna agencija KRKA-G lob tu r — Novo mesto tel. 25-125 GOBE LECTOVO SRCE -Začuden je obstal Jože Levstik iz Podgore pri Straži, ko je v gozdu pri Drganjih selih opazil v mahu gobjo družino v obliki srca. Če mu bo uspelo, bo nenavadni primer iz naravo naprej krasil vrt domače hiše. ! samblov in najrazličnejši pevci bodo za Silvestrovo delali. In koliko bodo za svoje delo (nočno, nadurno, težko, umetniško, ustvarjalno ipd.) dobili? Združenje glasbenikov, pevcev in drugih estradnih umetnikov Lira iz Ljubljane je sporočilo nekaj honorarjev. Zanimivo jih je pogledati. Med pevkami je kar visoko posegla Tatjana Dremelj, ki bo za dvodnevno prepevanje na Otočcu dobila 30.000 din, star milijon manj bo v Čateških Toplicah „pripela” Zorica Fingušt. Na Otočcu bodo člani ansambla Vokali skupaj zaslužili 60.000 din, Kovinarji bodo priigrali v hotelu Sremič v Krškem 49.000 din, Ultra 3 pa bo v Čateških Toplicah prav tako za dva dni zabavanja prejel 30.000 din. Takšne so torej dvodnevne plače pevcev in muzikantov, ki bodo razveseljevali dolenjska srca. Kdor v dvomesečnem vsakodnevnem delu ne zasluži toliko in ga tare zavist, naj se nauči peti ali vsaj igrati! MiM MONI KOVAČIČ NA VINICI V soboto priredita osnovna organizacija ZSMS in Gasilsko društvo v gasilskem domu na Vinici mladinski ples. Na račun bodo prišli še posebej vsi tisti, ki jim je všeč Moni Kovačič ali pa njeno petje, saj bo ta pevka z ansamblom gostja na plesu viniške mladinske organizacije. »Večer” tretjič klonil - opoldne Če za srečanja novinarskih hiš Dolenjskega lista in mariborskega Večera velja, da so tradicionalna, potem to lahko po zadnjem sobotnem uspehu Dolenjcev v športni dvorani mariborskega sejmišča trdimo tudi za rezultate žogobrcev. Niti nekatere nenovinar-ske okrepitve niti menjava selektorja, niso Štajercem prinesle kaj več od častnega poraza, za katerega v kronikah tovrstnih srečanj stoji, da je že tretji zapored. In če ne bi bilo v soboto tistega uspeha naših alpskih smučarjev, bt mariborski kolegi zagotovo proglasili dan žalosti Začelo se je slabo in šele po tem, ko so vsi trije(!) dolenjski navijači (Avgust Avbar, Drago Rustja, Jože Simčič) med množico gledalcev nenadoma utihnili, smo sklepali, da se ne obeta nič dobrega. Domačini so povedli po streljanju sedemmetrovke. Njihovo veselje pa je bilo kratkotrajno, kajti lomilec ženskih src v dolenjski vrsti, Iztok Gačnik, je izza hrbta domačega vratarja, (tokrat nekoliko manj dvomljivih kvalitet), kar dvakrat zatresel mreža In da bo mera ilna, so Dolenjci z avtogolom aneza Pezlja prispevali štajer-cem še drug zadetek, medtem ko je srečanje v drugem polčasu odločil Dušan Pezelj. Dolenjski list je zmagal s 3:2. In če bi med dolenjsko peterico na parketu, v kateri nismo omenili se Bojana Budjc, ki se je v podobi divje zveri neutrudno premikal po igrišču, iskali junaka srečanja, je to zagotovo naš urednik Marjan Legan, ki je kot golman z vragolijami med vratnicami pokazal, da je tudi tam „glavni”. Sicer pa so se vrli štajerski kolegi tudi tokrat, izkazali kot dobri gostitelji. Sobotno srečanje sta uredništvi izkoristili za izmenjavo medsebojnih izkušenj, nekaj v uradnem pogovoru in ogledu tiskarne ČZP Mariborski tisk, nekaj pa ob bogato obloženi mizi, katere četrtino so zasedle jedače, ki si jih je predse naložil (in tudi pospravil) slikovni kronist tega srečanja Janez Pavlin. B. BUDJA OČITNA PREMOČ - O veliki premoči žogobrcev Dolenjskega lista v srečanju z mariborskim Večerom priča tudi tale posnetek, ko je Bojan Budja kar v sedečem položaju opravil z dvojico štajerskih kolegov. po! Jar OBRAMBA SE NI DALA - Pred vrati Dolenjskega lista je bilo včasih tudi presneto vroče. Medtem ko se Dušan Pezelj pogumno umika žogi, jc Marjan Legan v dolenjskih vratih v prežeči pripravljenosti. EPILOG - Poleg poraza je Štajercem ostal v spomin na srečanje tudi tale copat, lo na nogah Bojana Budje ni prenesel vseh naporov srečanja. USPEŠNO POSREDOVANJE - Junak sobotnega srečanja v Mariboru je bil zagotovo Marjan Legan, ki je tudi tokrat vratolomno in uspešno posredoval pred domačimi napadalci Levo Janez Pezelj. Pred 35 leti, 24. oktobra 1944, sov prizidku črnomaljskega gradu, prizidka danes ni več, ustanovili Društvo Slovenije. Prvega občnega zbora DNS se je udeležil tudi današnji Novomeščan, sicer pa Belokranjec Peter Ro-manič, ki je pred kratkim praznoval 70 letnico življenja. Naš srebrnolasi kolega je uradno novinar že 35 let, na papirju pa se je tu in tam preskušal tudi prej. Takole je povedal: „Ko je bil novinarski občni zbor, sem bil član okrožnega narodnoosvobodilnega ljudskega odbora Črnomelj. Odgovoren sem bil za propagando, prosveto in še nekatere stvari. Tisk je bil izredno pomembno orožje vsake ideje, še posebej pa našega narodnoosvobodilnega boja. Tisk je šel pred zmagami, napovedoval jih je. Osnovna naloga novinarja v tistih časih je bila propaganda, objavljati članke nisi imel praktično kje, progaganda je bila zato največkrat živa beseda. Ni bilo časopisov, ni bilo papirja, ni bilo poštnih zvez. Prva bolj organizirana pisana beseda so bile Radijske vesti, na ciklostilu t potiskani lističi, na katerih smo zbrali vesti zavezniških radijskih postaj in Radia svobodna Jugoslavija. Propagandiste, kot so takrat rekli novinarjem, je imela vsaka brigada Vsaka brigada je imela tudi svoj časopis, če lahko tako rečemo tistim listkom. Vsaka bolnica pa je imela svoj stenčas, tako tudi čete. Bataljoni so izdajali brošure, tako imenovane vestnike. Okrožja so izdajala, kot sem že rekel. Radijske vesti. Naklada je bila za sedanje čase smešno majhna, v začetku smo izdali samo toliko izvodov, kolikor kopij je .zmogel razškrtlan pisalni stroj, s kopiranjem na koži smo napredovali na do 50 izvodov, odrešilni ciklostil pa je bil že kar prava tiskarna. Natisnili smo do 200 izvodov na dan. Spominjam se, da smo nekoč tiskali na papir, ki je bil skoraj tako trd kot karton. Poleg tega je bil še rjave barve. Partizan mora biti iznajdljiv sicer ne bo preživel. Tudi mi smo se znašli. Spomnili smo se, da je na sodniji za celo goro starih sodnih spisov, ki so popisani samo na eni strani. In tako si lahko na eni strani Radijskih vesti bral, kako napreduje zavezniška invazija v Normadiji, na drugi strani pa, zakaj vse je Bara Anki rekla koza in kdo vse je to slišal, ali pa se mu je zdelo, da sliši. Radijske vesti smo delali tako, da so prof. Jarc, dr. Vodušek in še nekdo, katerega ime sem pozabil, zvečer na različnih koncih Črnomlja, ko se je bolje slišalo, poslušali zavezniške postaje in seveda naš Radio svobodna Jugoslavija. Vesti smo nato uskladili, izbrali najvažnejše in jih spravili na papir. Radijske vesto so dobivale, bile nanje ,,naročene", vse partizanske ustanove ter vse vasi. Vsaka vas je imela tablo, na katero smo izobesili časopis. Ljudi se je pred njimi kar trlo, glad za novicami. Se pred ustanovnim občnim zborom je slovensko partizansko novinarstvo premoglo tudi fotoreporterje. Fotokrožek je vodil prof. Veselko, fotografi smo bili Šelhaus, Bavec, Kupinič in jaz. Sloviti in žal padli fotoreporter Jože Petek je bil tedaj v enotah. Zdaj pa še nekaj o partizanskih novinarjih. Pisal je domala vsak, za katerega so menili, da lepo zanimivo piše. Takratni novinar je vesti posredoval in zbiral. Danes jih samo zbiraš. Takrat, ko ni bilo časopisov, je bil časopis novinar. Na dveh nogah je hodil od vasi do vasi, od enote do enote ter razglašal vesti in napredne ideje. Spominjam se, da je bil dan ustanovitve Društva novinarjev Slovenije deževen in meglen. Zbralo se nas je okoli 30 ljudi iz brigad, terena in' okrožij. Tudi formalno smo opisali ir> postavili naloge novinarjev ter posebej poudarili, da raste v slovenskih gozdovih nov lik slovenskega novinarja, ki skupaj z drugimi Slovenci ustvarja nov družbeni red. S puško, besedo in peresom." Tako prekaljeni kolega Peter Romanič. Letošnje 35-letnice Društva novinarjev Slovenije se ni nihče uradno spomnil. Plošča na črnomaljskem gradu, ki je oznanjala, da je bilo na tem mestu med revolucijo ustanovljeno DNS, je celo dolgo časa okrušena ležala v prahu, medtem pa smo duhovni dediči partizanskih novinarjev med drugim navdušeno pisali, kako je ta ali ona velepomembna ustanova praznovala častljivo 5-letnico življenja in s tem seveda tudi dela M. BAUER '/.j, • ■■ , ■ -:-y ' • ' m DOLENJ&fcl LIST UGASLO OKO — Nenavaden posnetek, ki ga je naredit Martin Zupančič iz Artič, je predvsem grafično zanimiv, predstavlja pa tudi spodbudo, katere ljubitelji fotografije ne bi smeli povsem zanemariti Kdor hrepeni le po tem, da bo posnel izreden dogodek, nadvse lep pokrajinski motiv ali izrazit obraz, si je sam omejil izredno Široko obzorje fotografije. Svet je poln čudovitih malih reči, struktur, vzorcev, le videti jih je treba. Martin Zupančič je objektiv svojega aparata naperil kar v grčo na starem izsušenem in izpranem tramiču v nekem hramu. Odkril je povsem nov »ret, prav tako razgiban in lep, kot je svet pokrajine, dogodkov ali človeških obrazov. Tehnični podatki: ob naravni luči je nastavil zaslonko 8, čas na 1/125, objektiv z goriščnico 75 mm, film Orvvo 20 DIN. ura, ki misli namesto nas služi svojemu namenu. Gospodinje se bolj zanesejo na svoje oči. Če pa uro vzamemo iz štedilnika, jo vgradimo v primemo plastično škatlo, dodamo še eno vtičnico, vse zvežemo kot je na skici in shemi ter na koncu dodamo še priključni vod z vtikačem, dobimo prenosno uro—pro-gramator. Služi nam lahko za časovno načrtovano vključe-" vanje najrazličnejših porabnikov elektrike. Tako za radio, televizor, pralnj. stroj itd. Električna ura, ki jo premorejo nekateri štedilniki za načrtovano vključevanje pečice ali plošče, bolj poredko potrošnik ul linica Kolo je treba najprej temeljito očistiti, vse pogonske dele pa namazati z motornim oljem SAE — 30. Osnovno pravilo je tudi, da mora biti kolo shranjeno v suhem prostoru, prav nič mu ne bo škodilo, če ga boste prekrili s plastično fol ijo. Zima je tu in kolesarji, ki jih je pri nas v zadnjem času kot včasih gob po dežju, se sprašujejo, kako je najbolje prezimiti jeklenega konjička. Gumbnice na oblekah, ki jih sami sešijemo, so zelo važne za končni videz, zato ni nepomembno, kako jih napravimo. Najprej je treba narediti zarezo za luknjico. Zareza mora biti enako dolga kot je premer gumba Nato se luknjice lotite s posebnim šivom. Šivi morajo biti majhni in gosti. Sicer pa več kot besedilo pove slika. Vojaki se učijo o zadevah, ki letijo. Kapetan, ki da veliko na nazoren pouk, sprašuje posameznike, kaj vse se lahko giblje po zraku. Na koncu je na vrsti tudi Janez, ki kot iz topa odgovori, da lahko leti tudi krokodil. „Bedak, kdo ti je to povedal? " se razburi kapetan. „Zvedel sem od majorja," se prestrašen brani Janez. „No, če dobro razmislimo, previdno razsodi kapetan," tudi krokodil lahko leti, vendar zelo nizka" razstavljen bleščeč okrasek. Lahko je pripeta broša, lahko so barvna peresa (navadna kurja), lahko je glavniček z bleščicami. Tudi uhani so važen dodatek, ki ljubkost obraza lepo poudarijo. V novoletni noči se bo letos med zastrtimi lučmi marsikje bleščalo med lasmi. To je namreč moda, ki pravi, da sodi k večerni obleki tudi sodobna frizura, v njej pa je sramežljivo skrit ali pa bahavo kako podimo mačka Po najdaljši noči v letu ima prenekateri glavo ko sod in vse je v njej zameštrano. Kajpak tudi želodec sili navzgor, to pa povzroča, da lepi vtisi iz prečute noči prehitro zbeže. Recept za boljše počutje? • Predvsem pij malo, pij dobro! Na mačka pomisli že takrat, ko hočeš, ne vem katerič že, predlagati prijateljem eks za srečno novo leto. • Če pa se že primeri, da prideš domov potoglav in mačkast, potem pomaga mleko, C vitamin, pomaranča, kopel in sprehod. Kdor pa klin s klinom zbija, temu se bo maček motal okrog nog ne samo na novoletni dan, ampak še tri dni zatem. Videti je veliko, predvsem pa lepo in okusno, čeprav ni drago. Če dobite goste, se raje ne trudite s preobilno večerja od katere bo vse bolel želodec in tudi dobra volja ne bo prišla v družbo, pač pa raje poskrbite za zadostno količino hrane, ki bo lepo servirana. To zelo prispeva k slavnostnem vzdušju. Kupček paštete, okrašen z boby paličicami, pa zvitki sira, polnjeni s šunko ali francosko solato, v zelenjavne košarice (liste solate) pa položite pečene in narezane hrenovke. S sadno kupo in manjšim kolačkom bo miza obložena. Nikar pa ne pozabite na slavnostne okraske in sveče. Brez teh tudi večerja v domačem krogu ne bi smela miniti. recenzija PREDCTAVUMnO UAfTI Sredi novembra so novinarjem predstavili sedem knjig, ki so letos obogatile redno knjižno zbirko Prešernove družbe. ZLATI PRAH Beno Zupančič se je uveljavil kot eden najvidnejših slovenskih proznih ustvarjalcev po vojni in kot takega ga potrjujejo tudi izbrani pripovedni spisi iz njegovega zadnjega obdobja, ki so nedolgo tega izšli pri Mladinski knjigi pod skupnim na- videz le videz, saj se skozi vse prepovedi oglaša modemi človek, človek, ki je v stiski, človek, ki se mora odločati, pa ne najde čvrstih opor v be-gotnem svetu minevanja, spreminjanja, površnosti. Kot tenka rdeča nit se skozi vse zgodbe vleče ljubezen in motno se lesketajoča luč izginjanja. Kot da se nekdaj čvrste podobe sipljejo v zlati prah. Kljub otožno temačnim tonom, ki spremljajo minevanje in spreminjanje, pa je osnovna črta Zupančičevega pisanja življenjski optimizem. Kdor bo knjigo „Zlati prah" vzel v roke, četudi le za kratek čas, bo rad še večkrat segel po nji. M. MARKCLJ prebrali smo mavrična ptica slovom ..Zlatr prah". V novelis-tični zbirki je Zupančič združil oblikovno dokaj različne pripovedne spise — 37 kratkih pripovednih enot, vendar imajo vse skupni imenovalec. Pisatelj ga je skril v podnaslovu zbirke, kjer stoji zapisano, da so to „kratke zgodbe za kratek čas". Zupančič hoče povedati, da gre za pripovedi, ki so lahko berljive, ki ne zahtevajo prehudega miselnega napora. Če bi jih postavili ob prozne stvaritve tako imenovanega modernega slovenskega pripovedništva, bi hitro opazil, da so brez navlake literarnega in filozofskega doktrinarstva in brez obilja nepotrebnih besed. Zgodbe naj bi bile torej lahkotne narave in nezavezujoče. Po videzu takšne tudi so. Vendar je Spi oh ne dosti več ko za prste ene roke je bilo doslej v slovenščino prevedenih del avstralskih pisateljev. Zato,,Mavrična ptica", drobna knjiga avstralskih novel, ki je izšla v zbirki „Kondor" pri Mladinski knjigi, zasluži toliko večjo pozornost. j Dvanajst novel od prav toliko pisateljev je Jože Stabej poslovenil po izboru Mirka Juraka, slednji pa je prispeval tudi razpravo z naslovom ,.Tokovi v razvoju avstralske književnosti". Po kratkem opisu naseljevanja najmanjše celine je Jurak prikazal bistvene značilnosti in ustvarjalce avstralske kratke zgodbe, romana pa pesništva in dramatike, posebej pa je nanizal podatke o piscih, ki so zastopani v ..Mavrični ptici". Zaradi velikega števila pisateljev, ki so pisali ali še pišejo kratke zgodbe, zavzemajo le te pomembno mesto v avstralski književnosti, na visoki ravni je tudi njihova umetniška izpovednost; vsebinsko obravnavajo tegobe vsakdanjosti, humor jim ni tuj, po jezikovni plati pa so preproste in jedrnate. Zato Jurak ni imel lahkega dela, ko je izbiral stvaritve za pričujočo zbirko. Marsikaj vrednega je moralo izostati, knjiga pa je vseeno tehten antologijski prikaz te avstralske prozne zvrsti. Posameznih piscev in njihovih novel ne kaže naštevati, tako zanimivo knjigo si je treba pobliže ogledati. D. R. knjige 4 Si -tp- pomurska nudi... Pred letom ali kaj smonatej strani na kratko zabeležili izid romana „Bes v gorah", tokrat pa na podoben način oznanjamo, da je izšla ..Trojica", roman v treh knjigah (za Pomursko založbo jih je poslovenil Božidar Pahor), ki gaje spisal isti pisatelj — Leon Uris. Gre za pripoved o prepletu usod treh irskih družin, ..troji-ci" s številnimi posamičnimi junaki, ki se od druge polovice prejšnjega stoletja do dublinske velikonočne vstaje 1916pehajo skozi življenjsko goščavo, polno \*i i tv cia n Q3K • pnaanihid L V središču pozornosti je bila tokrat Franca Šetinca knjiga ..Misel in delo Edvarda Kardelja". Podobno delo o velikem mislecu so piešernovci načrtovali že dalj časa, nastanek in izid pričujoče pa je pospešila Kardeljeva smrt. Gre za delo sestavlja ga osem poglavij), ki bo nadvse uporaben učbenik za marksistično vzgojo v šolah, širok krog bralcev pa bo na poljuden, a hkrati izredno tehten način seznanilo s temeljnimi prvinami Kardeljeve misli. ..Kardeljevo ime bo ostalo kot datum".-Te besede M. Krleže je Šetinc postavil na začetek kratkega življenjepisa, v drugem poglavju je popisano Kardeljevo revolucionarno in teoretično delo pred izidom ..Razvoja slovenskega narodnega vprašanja" (1939), ta znanstveni dosežek pa je predmet Šetinčevega razpravljanja v naslednjem poglavju. Pisec se sprašuje o razvojnih zagatah slovenskega naroda ter išče in najdeva pravšnje odgovore pri Kardelju. Sledi krajše poglavje o Kardeljevih kasnejših pogledih na ..Razvojj..zatem se bralec seznani s Kardeljevimi mislimi o Osvobodilni fronti, narodnoosvobodilnih odborih, informbiroju, samoupravljanju, neuvrščenosti in drugih sklopih socialistične graditve, v poglavju ..Smeri našega razvoja" pa Šetinc govori o Kardeljevi ..politični oporoki", to je o knjigi ..Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja". Pred sklepnim poglavjem, v katerem so nanizani Šetinčevi vtisi o posameznih srečanjih z velikim mislecem, prikazuje pisec glavne sestavine boja za samoupravljanje, kakor jih je opredeljeval tudi Kardelj. Šetinčevo knjigo zaključuje slovarček tujk in manj znanih pojmov, v uvodnem pojasnilu pa pisec ugotavlja, da noben povzetek ne more nadomestiti Kardeljevih knjig, v katerih se je za/zemal za ..tehtne odgovore na velika vprašanja današnjega in jutrišnjega sveta", zato je tudi njegova knjiga lahko samo ..napotilo k poglobljenemu branju Kardeljevih izvirnih del". ..Prešernov koledar" za leto 1980 prinaša vrsto proznih in pesniških del bolj ali manj znanih slovenskih literatov ter številne publicistične prispevke, bodisi zgodovinske, politične, gospodarske, spominske in še kakšne narave. Dodan je kajpak tudi krnološki pregled pomembnejših domačih in tujih dogodkov od lanskega avgusta do vključno julija letos, koledarski del knjige pa je opremljen s posnetki del slovenskih likovnikov. Vrtnarjevi življenjski spomini in strokovni zapisi — tako je p od naslovljena Cirila Jegliča knjiga „Med ljudmi in rastlinjem", v kateri ta pionir slovenske hortikulture piše o svoji več ko osem desetletij dolgi življenjski poti — na izredno prikupen način govorijo o tem, da ga je delala srečnega ljubezen do vrtnarskega poklica, dandanašnje ..vračanje k naravi", k rastlinam, pa je po njegovem teženje k iskanju izgubljenega človekovega ravnovesja. Juro Kislinger je v knjigi ..Debele zgodbe Petra Fuleža" zbral štirinajst humoresk, ki prikazujejo naslovnega junaka najprej v starojugoslovanski vojski, nato pa se Fuleževe zgode in nezgode nadaljujejo med junakovo partizanščino. Mestoma dokaj satirično ošiljene pripovedi je z risbami dopolnil slikar Ivan Vidic. S. Šali in D. Komac sta za knjigo „Pravi sneg" poslovenila osemnajst novel črnogorskega pisatelja Mihaila Laliča. Gre za prvi slovenski knjižni izbor kratkih besedil tega velikega književnika, ki je iz posameznih usod sestavil umetniški mozaik partizanskega boja črnogorskega življa. In končno sta tu še dve knjigi, katerih izid rahlo preseneča. Pa ne zaradi kakovosti, ampak zato, ker ju je iz poprejšnjih izdaj pri drugih založbah še zmeraj moč dobiti v knjigarnah. Gre za Jurčič—Kersnikove „Ro-kovnjače" (z risbami Maksima Gasparija) in Romaina Rollanda ..Miklavža Breugnona" (v prevodu Karla Dobide je roman izšel že pred tremi leti pri Cankarjevi založbi). D. RUSTJA ljubezenskih razmerij in sovraštva, upov in razočaranj, porazov in zmag. Katoliški kmetje Larkini, protestantski ladjedelniški delavci MacLeodi pa angloirski veleposestniški plemenitaši Hubbli so kajpak izmišljeni, toda ključni dogodki imajo stvarno ozadje. Ne da bi slednje dodobra proučil, se Uris najbrž sploh ne bi lotil pisanja, S SOLARJI IN KNJIGAMI Marijo Novakovo, učiteljico iz Šentjerneja, poznam že od tržiškega srečanja pionirjev dopisnikov naprej, videvala sva se tudi na drugih tovrstnih shodih, nazadnje nedavno tega v Krškem, kakor je spet pripeljala marljive dopisnike. Tedaj sem že vedel, da je Novakova ena od dveh letošnjih dobitnic Trdinove nagrade, to priznanje pa je bilo zgolj pravšnja pobuda za tale zapis, ki ne more prikazati kaj več ko glavne obrise njenega tri desetletja in pol dolgega učiteljevanja; največ pa bo beseda tekla o trudu, ki ga Noyakova vlaga za razmah bralne kulture, če naj tako imenujem zanimanje za knjige, ki med šentjemejskimi šolarji ni majhno. Njene želje, da bi se po gimnaziji vpisala na univerzo, so se razblinile med zadnjo vojno,, zato je sredi hudih časov opravila učiteljski tečaj in začela poučevati v višnjegorski partizanski šoli. „Ko so šolo požgali, sem učila po hišah. Kako nevarno je bilo to delo, pa sem ■ se zavedala šele pozneje. Takoj po osvoboditvi s študijem še zmeraj ni bilo nič, čakali so me šolarji v Škocjanu pri Turjaku pa v Žalni, leto dni sem delala na grosupeljskem okraju, se nato spet znašla v višnjegorski šoli in dvainpetdesetega prišla v rodni Šentjernej." Sprva je morala učiti marsikaj, ob delu je na pedagoški akademiji doštudirala slovenščino in knjižničarstvo, zatem je zvečine poučevala materinščino in vse-skoz vodila šolsko knjižnico. Sčasoma je bilo v slednji toliko dela, da ob učenju vsega ni zmogla več, zato zadnji dve leti dela samo še v knjižnici. „Na šolskem hodniku sta bili pred poldrugim desetletjem dve omari: v eni so bile knjige za učitelje, v drugi pa za šolarje. To je bil seveda boren zametek knjižnice, ki naj bi pritegovala učence. Toda nismo obupali, za knjige nam ni bilo nikoli žal denarja — in tako je zdaj šolarjem na voljo okoli dvanajst tisoč knjig. Neprebrana ne ostane nobena, celo primanjkuje jih, še zlasti knjig za višješolce, ki radi segajo po zahtevnejšem branju.-Na dan gre iz knjižnice tudi po sto knjig, tako obsežno izposojo pa nadzorujejo člani knjižničarskega krožka. Šolarji v šali pravijo, da je knjižnica njihova zbornica, med mrzličnim listanjem pri iskanju dobre knjige posedajo kar po tleh, zato vsi že komaj čakamo, da bo dograjena nova šola, v kateri bo več prostora tudi za knjižne police." Novakova že petnajst let vodi tekma vanje za Župančičevo bralno značko. Tega svojevrstnega seznanjanja s knjigami se udeležuje kar tri četrt šentjernejskih šolarjev. „Se več bi jih tekmovalo, pa je premalo knjig; to tudi zato, ker večina učencev tekmuje še v šolski akciji ,,Knjiga in jaz". Slednja navaja mlade k samostojnemu delu. Na primer: učenci sedmega razreda preberejo vse knjige od S. Makarovič, si o njih naredijo vsebinske povzetke in še kaj ter nato za druge razrede pripravijo pravcate učne ure in sošolcem govorijo o prebranih knjigah." V šentjernejski šoli je že dokaj let utečena tudi izposoja šolskih učbenikov. Za to ima kajpak velike zasluge Novakova, ki je učencem znala predočiti, v čem je prednost take zamenjave. Dobršen del njene zagnanosti je vtkan tudi v prizadevanja tistih šolarjev, ki štirikrat na leto izdajo glasilo „Naša pot", ali pa tistih ki o dogajanjih v šoli in krajevni skupnosti pišejo za časopise in revije. Najbrž bi bilo videti kar malce neresno, če bi Novakovo spraševai. kaj pomeni knjiga njej sami. Tolikšna njena skrb za to, da bi mladi ljudje ne ostajali brez „posod duha" je več ko zadovoljiv odgovor. x D. RUSTJA kajti osnova za večino del tega ameriškega pisatelja je njegovo prepričanje, da je „tečaj zgo dovine pogoj za roman". Omenjena založba je nedavno tega izdala tudi Maje Žaucerjeve prevod ..Pobega", delo angleškega pisatelja Walterja Winwarda. Ta v romanu (ki bi ga brez zadržkov lahko označili tudi kot dokumentarno kroniko, četudi je res, da imamo opraviti z izmišljenimi imeni in kraji dogajanja) govori o oficirju nemških letalskih sil, ki je moral jeseni 1942 pripravi- H knjižnega bogastva med tu: kajšnjim bralstvom. To omenjena založba tudi počne, njej gre zasluga, da premore slovenska prevodna književnost že veliko naslovov knjig madžarskih pisateljev. Vseh temeljnih madžarskih literarnih del kajpak še nimamo poslovenjenih; a ta vrzel se čedalje bolj oži. Tako smo pred kratkim dobili še en roman Nemeth. Laszla in zdaj je že v knjigarnah tudi roman ..Gospodje se zabavajo", ki ga je spisal Moricz Zsigmond, najvidnejši predstavnik madžarskega naturalizma, prevod pa je opravil Vlado Peteršič. Moriczevo delo prikazuje klavrno propadanje nižjega plemstva ob koncu prejšnjega stoletja. Zgodba o Zoltanu, ki bega med hladno ženo in hotljivim ti načrt za množični pobeg nemških vojakov in oficirjev iz britanskih taborišč. Toda letalo glavnega junaka sestrelijo in tako se oficir znajde v taborišču, v katerem se njegovi rojaki že dalj časa pripravljajo na pobeg. Po skrivnem rovu se izmtfzne tudi junak, a se s posebno reševalno skupino z a man skuša prebiti do nemške podmom ice. zabava s koncem Od slovenskih založb je Pomurska gotovo najbolj poklicana za širjenje madžarskega Zsigmond Moricz GOSPODJE SE ZABAVAJO kmečkim dekletom, ki je razpet med sivo resničnostjo in namišljeno vedrino — torej ta zgodba je zrcalna podoba malomeščanskega plemstva, ki obupava nad prihodnostjo, pa se zato toliko živahnejše predaja pijančevanju, razvratnim zabavam. Pri taki brezglavosti je seveda dokončen propad neizbežen. □ DOLENJSKI LIST 31 štelo veliko manj a občina je imela i življenje v kultur- iz vseh vetrov znesena tehnična oprema. Prve težave s kamero so hitro prebrodili. Novomešča- SKALPEL IN ŠEST ŠKATEL ODLIKOVANJ meljeva peče kostanj". Iz delavnice mladih filmskih navdušencev so potem.prišli še drugi kratki filmi. Nekateri so bili izrazito družinskega značaja, nekaj pa je bilo takih, ki so bili narejeni z ambicijami reportažnih filmskih zapisov. Omenimo zapis o pogrebu politika Korošca, o smučarskih skokih v Planici, o prihodu Italijanov v Novo mesto. Zanimiv je tudi njihov film „Študent se vrača', v katerem jim je uspelo zajeti ambient značilne uradniške družine. Vojna vihra je terjala davek tudi pri naših filmarjih. Med bombardiranjem je šlo v nič pet filmov. Pa tudi drugače so vojni časi v delo Gangster studia prinesli nove naloge. Začeli so razvijati filme, ki so jih dobili z osvobojenega ozemlja. Delovanje studia je verjetno zapečatilo nesrečno naključje: Italijani so pri ubitem partizanu našli fotografijo, na kateri je bil pritisnjen žig novomeškega študentovskega studia. Filmarji so odromali v internacijo. ,,S Povhom sva bila skupaj v taborišču v Monigu in Gonarsu. Kljub ostri kontroli nam je uspelo v taborišče pretihotapiti fotografsko kamero. Mislim, da smo bili edini, ki nam je uspelo v živo posneti prizore iz taboriščnega življenja. Večina znanih posnetkov je bila namreč narejena, ko so taborišča osvobajali ali razpuščali," se spominja Marinček. „Našo leico je v Gonars pretihotapil Kuesslov brat Božo tako, da si je kamero pod hlačami privezal med noge. Malce smešno je slišati, a tudi fotografirali smo lahko edino na tak način — s kamero v hlačah skozi hlačni razpqrek. Kemikalije za razvijanje filmov smo dobili v paketih od doma, označene pa so bile kot sol," dopolni Marinčkovo pripoved Povh. Iz vojnih dni se oba spominjata sobotnih pohodov v osvobojeni Črnomelj. Vsak teden ju je v mesto s terena vlekla njuna mladeniška ljubezen — film. Ob koncu vojne sta posnela še dva zanimiva dokumentarna kratka filma: „Parada Cankarjeve brigade v Novem mestu" in „Pokop frontnega gledališča VII. korpusa". Slednji kljub turobnemu nazivu ni zabeležil žalostnega dogodka, saj so frontno gledališče, nepotrebno v osvobojeni domovini, pošteno zalili v zidanici. Povojna leta so že tekla v Ljubljani. Na Dolenjskem pa je za lep čas zmanjkalo pravih filmskih ljubiteljev in ustvarjalcev. M. MARKELJ december dan, ko je obrnil pomemben list v svojem življenju. Zdaj je direktor strokovnih služb zdravstvenega centra Novo mesto. Medtem ko je bil kirurg Šavelj prejšnja leta zn.?n p.° t13™' da )e naravnost iz bolnišnice grede prijel ribiško palico in ždel ob trnku več ur, gaje to navdušenje minilo. ,,Zdaj pomeni zame rekreacijo brkljanje okrog hiše in po vrtu. Rad tudi šahiram, poslušam glasbo, najraje operno, pa tudi proti dobrim popevkam nisem, le razbijanje mi gre na živce. Zelo rad imam knjige, veliko sem prebiral vojno literaturo; ampak zadnje čase so me oči pripravile ob ta užitek. V meni pa je, da ne morem biti brez dnevnih političnih novic. Te izvem preko televizorja, sicer pa vsako leto komaj čakam dopustniški mesec. Imam prikolico in čoln, pa uživam na morju. Zdi se mi, da morska voda razžre tudi vse tegobe in skrbi, ki so se med letom nabrale." Vse to so le drobci iz mozaika neke osebnosti. Primarij Šavelj je še danes zame zagonetka, čeprav se poznava še iz otroških let. Bil je na primer dvakrat udarnik v mladinskih delovnih brigadah, doma ima šest škatel z odlikovanji pa več zvitkov s pohvalami in priznanji, med katerimi je tudi priznanje OF in pa Nagrada Novega mesta. Ampak o tem nerad govori. Pa ni redkobeseden, kje pa! RIABAČER Že sama zgodovina filma ni kaj dosti daljša od polovice stoletja, zgodovina slovenskega filma pa še toliko manj. Naj se sliši današnjemu poznavalcu dolenjske filmske zaostalosti še tako čudno, je vendar res, da je v prvih korakih slovenskega filma naša pokrajina nosila pomemben delež. Med prvimi metri filmskega traku, ki so stekli pri nas in za nas in naše potomstvo zabeležili lepote slovenskih krajev, naše ljudi in izginjajoče ljudske običaje, so bili filmski trakovi v šestnajstmili-metrski kameri Božidarja Jakca, znanega grafika in slikarja. Precej tega prvega gradiva je' sicer izgubljenega, a ohranjenega je dovolj za radovednega zgodovinarja. Med štirimi kilometri filmskega traku je 700, metrov barvnega filma. To so prvi slovenski barvni filmi sploh. Ne nazadnje je naš rojak Božidar Jakac posnel tudi prvi slovenski reklamni film. Dolenjskemu pionirju slovenskega filma so v obdobju pred vojno, med njo in takoj po nji sledili kar štirje Novomeščani: Dušan Povh, Ivan Marinček, Niko Pavlič in Božo Kuessl. Od prvih ijubiteljskih filmskih zapisov v rodnem mestu jih ■ e privrženost filmu pripeljala do sodelavcev orvega slovenskega filmskega podjetja v osvoboje-li domovini. „Res čudno, da se kasneje Dolenjska filmsko ni kaj bolj uveljavila," je med zadnjim obiskom v Jovem mestu dejal Dušan Povh. „K začetku lovenskega filma je veliko prispevala, potem pa ,2 kar izginila. Do letošnjega Sprajcovega filma iko svetlejši luči . . . LetOb so v Zuidmiišču Slatina Radenci praznovali častitljivo 110—letnico, odkar tri sica razveseljujejo sladokusce in pomagajo bolnim. Ob tej priliki so se hoteli oddolžili tudi Vilminemu možu, dr. Anteju Šariču, ki ga Ernest Markuš v svojem članku prikazuje kot nesebičnega člove ka, pripravljenega celo pomagati partizanom na območju takratne Nezavisne države Hrvatske . . . ,,Dr. Ante Šarič je. bil že v Stari Jugoslaviji član obveščevalne službe v Zagrebu, kjer je delel za Abvvehr, kaže pa , da je proti koncu vojne prišel na zahodno obveščevalno stran. Zadnje leto vojne, na koncu, ga je aretiral gestapo, bržkone zaradi tega, ker je presedlal k zaveznikom, in ga ustrelil. To je najverjetnejša varianta njegovega nenadnega izginotja," ve povedati o vlogi Vilminega moža radgonski predsednik borčevske organizacije, ki se je z vsemi silami uprl, da bi ob stodesetletnici zdravilišča nekje na vidnem mestu postavili doprsni spomenik človeku, ki mu je bilo domnevno sodelovanje — po vsem sodeč — le krinka za nekaj drugega, gršega ali kot misli Stane Červič, za postopno združitev vseh nitk, ki so vodile do hrvatskih partizanov, na takšen način gotovo zapisanih pogubi. Vloga dr. Anteja Šariča v vohunskih spletkah nemškega Abvvehra bo nekoliko bolje osvetljena s citatom iz knjige K. Forteja Nič več strogo zaupno, kjer avtor, ki somu razmere v vohunskih krogih predvojne Jugoslavije gotovo dobro znane, piše, „da je za lažje opravljanje špijonskih vin propagandističnih nalog Abwehr.1939. leta osnoval v Zagrebu podjetje Superfilm, ki je formalno uvažalo in posojalo filme, sicer pa so njegovi vodilni uslužbenci opravljali špijonske naloge za Abvvehr. Med fiktivnimi delničarji tega podjetja sta bila zdravnik dr. Šarič iz Slatine Radenci in dr. Blanke iz Ptuja, poleg njiju pa še eden izmed voditeljev nemške manjšine iz okolice Maribora ..." Doprsni kip, ki bi naj stal v radenskem zdravilišču, so zadržali na carini, in tako ne bo iz trmoglavega prizadevanja, nameniti Šaričema mesto.ki jima ne gre, nič. Ljudje so ogorčeni. Z vso pravico. Razumljivo je, da se ob takšnem spletu dogodkov — tudi ob dejstvu, da se Vilma Šaričeva namerava pritožiti zaradi ukinitve pokojnine, in da na vsak način namerava ,,rehabilitirati" pokojnega moža (namen bi rada izpeljala preko slovenskega zdravniškega društva, da bi tako Anteja Šavriča vendarle prikazala kot partizanskega zdravnika) — vprašujejo, zakaj so ljudje v Zdravilišču Slatina Radenci ravnali tiho, skrivnostno, ko je šlo za uveljavljanje pokojnine, postavitev doprsnega kipa, za objavo številnih člankov, ki so po besedah Staneta Červiča pačili in grobo krivili zgodovinske resnice in ne nazadnje, komu sta Šaričeva tako pri srcu, da bi ju na vsak način želel ovenčati z lažno slavo? Z vso pravico bi tudi radi vedeli, zakaj se ti ljudje niso prej posvetovali z borci, zgodovinarji, skratka, tistimi, ki jim je početje Šaričev dobro znano. Ali pa morda niso hoteli? Če bi, bržkone Šaričeva ne bi dobila pokojnine, ki je bila večja od marsikatere borčevske priznavalnine. MILENKO STRAŠEK Jurij Žagar, sekretar občinskega odbora ZZB NOV: „Vse, kar se je dogajalo v Zdravilišču Slatina Radenci, zakrito š tančico skrivnosti, bi gotovo preprečili, če bi le vedeli malprej za to. Na uho nam je prišlo zadnji hip!" Dr Sa-ič in lana Vilma sta sicer ostala formalna .lastnika rdraviliMa. vendar brez vsake možnosti odločanja ali vplivanja. saj je o vsem odločala vojska ali pa oblastniki takratnega Heimatbunoa ioo-movinske zveze) ter Gestapa Dr šariču ja uspelo/ da ie manjSe količine slatine potil-jal na takrat Nezavisno državo Hrvalko. kar je izkoristil m nekatere slatinske steklenice napolnil s sladkorjem, soljo, oljem in raztopljeno mastjo. v nekatere pa je skril zdravila Te je pomešal med druge steklenice s slatino, kar je vse skupaj romalo z domačimi prevozniki v partizanske postojanke na Hrvaškem. Dr šariča ie Gestapo aretiral proti koncu marca 1945 m je po hudem mučenju v mariborskih zaporih bil 3. aprila 1945 ustreljen'kot talec v Betnavi pri Mariboru S smrt|o Alojzije VVieltsch-mg. leta 1932. je vodstvo zdravilišča prevzela solastnica Willma poročena z dr Wernerjem HOhnom. ki je že naslednje leto umrl Vdova VViilma se je še istega leta poročila z dr Ante Saričem. ki je deloval kot zdravnik v zdravilišču Z nastopom dr šariča. ki se ie specializiral v balneo-loški stroki v Londonu. Dunaju. Padovi in v Torinu in je s poroko postal tudi solastnik zdravilišča, je začelo obdobje naibolj intenzivnega razvoja zdravilišča V letu 1934 se je že razpadajoč Annerthof (sedaj Radgonski dom) preurejen v objekt za nastanitev gostov v (jntličju je bila ambulanta V zimskih mesecih 1935- 1936 te zgrajena sedanja Velika terapija in sicer je stara kopališčna stavba iz leta 1882 z obeh strani dozidana ter tako povečan obleki v celoti nadzidan Na ta način je pridobljeno 91 novih ležišč V letu 1936 |e zgrajen prizidek vile Hildebrandt (med tem preimenovan v vilo Olgo. > pozneje v Prekmurski dom) V tem letu je začela iz- Faksimile delov sestavka Ernesta Markuša v Radenskem vestniku Nekoč je nekdo zapisal, da je divji zajec med divjadjo najmanj ugledna žival in da je ni slabe stvari, ki je ne bi mogli pripisati na njegov rovaš. Ta proletarec med živalmi je zavit v borno sivo suknjo. Obrekovalci mu celo podtikajo, da iz same strahopetnosti spi z odprtimi očmi. Vedno misli le na beg in skrivališče. V stiski veka kakor otrok, pusti se zaklati kot ovčka. V vseh pregovorih in rekih, v vseh pravljicah in basnih je divji zajec junak žalostnega slovesa. Vse, kar leze in leta, ga zalezuje, preganja in mori; vsi se mu posmehujejo, se norčujejo iz njega. Če hočemo koga ponižati, ga primerjamo z zajcem: beži kakor zajec, je strašljiv kakor zajec, ima zajčje srce, hodi v zelnik kakor zajec, se koti kakor zajec. Ubogi dolgouhec je povsod vzrok prepira celih armad lovcev in nelovcev, ki so prelili po papirju oceane črne krvi za njegovo življenje ali proti njemu. Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko pravzaprav vedo o zajcu lovci, ki ga vidijo predvsem takrat, ko sprožijo nanj svoj morilski pihalnik, ali pa takrat, ko lovijo njegove trudne kosti iz slastne obare. Naravoslovci so divjega zajca še do nedavnega uvrščali med glodalce. Mednje so ga postavili, ker ima v zgornji in spodnji čeljusti glodače in ker je glava podobna podganji, če seveda odmislimo znamenite uhlje. Resnica pa je ta, da so se zajci ločili od glodalcev že pred okoli 60 milijoni let. Prapradedje pa so bili po mnenju učenjakov res skupni, zajčji in recimo podganji Adam je spoznal prav tako Evo še za časa dinozavrov. Ena od značilnosti našega divjega zajca in njegovega sorodstva je tudi, da žive celo tam, kjer jih nekoč ni bilo. Primer za to in dokaz zajčje prislovične plodnosti sta Avstralija in Nova Zelandija, kjer so Evropejci naselili ■ zajčjega sorodnika kunca. Ta kot edini pripadnik zajčje družine stanuje v jamah, ki ■ jih sam izkoplje. Jam je za celo velemesto. Kako trdoživ je zajčji rod, pove podatek, da J so leta 1881 v Avstraliji kunca zaščitili kot redko lovsko divjad. Čez manj kot sto let se je iz prgišča kuncev narodilo 750 milijonov dolgouhcev, ki so vzeli življenjski prostor 100 | milijonom avstralskih ovac. Puške so odpove-j[ dale, pomagati je morala znanost. Avstralskega kunca so umetno okužili z virusom miksomatoze. Milijonski pomor. Ni je živali, ki bi jo celo dveleten otrok i tako lahko prepoznal kot zajca. In vendar šteje družina kakih 30 vrst, podvrst pa je skoraj 100. Večinoma so si tako podobne, da pri določanju pogosto celo strokovnjaki i izgubljajo stave. Samica našega, rekli bi, dolenjskega poljskega zajca skoti največ do štiri dolgouhce. Pari se lahko tudi med nosečnostjo, trdijo, da se zaljubi po štirikrat na leto in razvija poseben skot v vsakem delu dvoroge maternice. Lahko se torej primeri, da sledi že deset dni po prvem porodu drugi skot, čeprav traja zajčja nosečnost 42 dni. Da je zajčja ljubezen zelo vroča, govori tudi dejstvo, da se zajčji snubači, ki jim sicer pripisujejo strahopetnost, med seboj ne le stepejo, ampak celo obrizgajo s sečem. Divji zajec je pravi srednjeveški vitez. Dolguhci se bojujejo med seboj za ženice do krvi in do smrti. Nimajo usmiljenja tudi z nežnim spolom, če se jim zaperstavlja. Zajci se pretepajo rokovnjaško, tako da iz njihovih kožuhov v kosmih frči dlaka. Pri tem plešejo, naskakujejo, se prekopicujejo, valjajo, vzpenjajo, poskakujejo. Nedavno so odkrili še eno zajčjo posebnost: divji zajci dčl svojih iztrebkov (bobkov) pojedo kot tako imenovane želodčne tablete. Te tablete prihajajo iz slepega črevesa. Če so zajcu uživanje teh kroglic med poskusi preprečili, je kmalu poginil. Domnevajo, da vsebujejo ..tablete" življenjsko pomembne snovi, nemara vitamine, ki so jih sestav.le bakterije, ki žive v slepem črevesu. Zajec ima navado, da se drži stalne poti, ko g-e na pašo in ko se vrača v lož. Pozimi, če je sneg mehak, napravi pravcate steze do kozolcev s sladkim senom. To njegovo slabost radi izkoriščajo lovci, ki ga sitega in zadovoljnega pričakajo ob stezici. Zajec in lovec sta že tisočletja nerazdružlji-va. Tisti, ki lovsko latinščino dobro obvladajo, celo trdijo, da ločijo zajčji spol tudi takrat, ko jo dolgouhec ubira na vso moč. Tako člani zelene bratovščine prisegajo, da samec, kadar puhne iz loža v razboru, otrepa z repom, teče hitreje, a neenakomerno, rad se drži malo postrani. Zajka pa baje v prvih skokih tudi malo otrepne z repom, kmalu pa ga pritisne ob život, tako da je rep videti precej daljši kot pri samcu. Zajka teče sorazmerno počasneje, a enakomerneje, glava je videti večja in trebuh bolj bel. Tako vsevedni lovci. Za konec naj povemo, da je zajec pravzaprav junak. Nima volčjega zobovja, mačjih krempljev, levje moči, ježevih bodic, lisičje zvitosti, človekove zahrbtnosti, pa je vendar kos vsem preganjalcem. Krepko se plodi, ker ve, da je v tem bodočnost vsakega rodu. Je proletarec. In naj ne bo ne zajcu ne nam šteto za zlo, če povemo, da označuje beseda proletarec v pravi in ne lovski latinščini tistega, ki nima na tem svetu nič drugega kot veliko otrok. MARJAN BAUER