Poštno tekoči račun št. 24. — Conto correntc con la pasta. Posomezna številka 20 stotink. Izlialu: vsako sreilo popoldnc in soboto ziutraj. Stanc za <:rtohio 15 L. * nol leta S L. « četrt lcta 4 L. Za itwzemstxo celo litO ih L. Na naročili brez d)- posluuc hnročnine se ne rnorimo ozirati. Odgovcni urednik: Pohli Kempcrle. ^mBU1 ^^m.^^B^rJ^J H ^Km .^^B mKb sS^^^v ,^^K ^Bf ^^m ^^m ^^^^^^^B ^^^t ^^^^^^^K St. 40 V Gorici, v sredo 20. tnaja 1925 Leto VIII. Ncfrankirana pisma se ne sprejemaju. Oglasi se ručunajo po dogo- voru in sc plačajo v na- prej. List izdaja kon- sorcil »GORIŠM STRAŽE« Tisk Zadriižne tiskurne v Oorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Maineli štev. 5, — (prcj Scuole). — Ü)vojna mera. ftli primorslci Slovani, vključeni v meje italijanske države, ivorimo brez- dvomno svojo posebno cnoto. Vse: naš jezik, naša zgodovina, naša kultura, priča in govori, da smo samosvoja skupina Ijudi, ki se bistveno ločimood svojih italijanskih sodržavijanov, da snio veja onih treh jugoslovanski/i na- rodov, ki so se tain onkraj meje zdnt- žili v močno državo. Mi se odkrito, brez hinavsčine in brez pridržkov pri- znavamo za italijanske državljane, za- htevamo pa z vsj odloznostjo, du nam država prizna našo samobitnost. Pri tej nuši zahtevi naletimo pa večkrat na ncrazumevanjc, očitke in odpor. Italijansko časopisje, zlasti fašisto vsko, in mnogi italijanski politiki so si na- pratn našim zahtevam osvojili zeloko- rnodno stališče. Pravijo namrečkratko- malo: Italija je enonarodna, enoježična država, zato ona v svojih mejah ne more priznati nobenega drugega naro- da in nut seveda titdi ne more dati no- bcnih pravie. In na ugovor, da je ta trditev nesmiselna, ker se ne da z be- scdo zbrisait dejstva, da živi toliko in toliko slotisočev Jugoslovanov v mejah italijanske države, se pescm ponovi, mogoče v nekoliko spremenjcni melo- diji: Italija ni bivša Avslro-Ogrska, kjer jc tvorilo toliko in toliko narodov veliko, mnogojezicno državo, tetnvcč Ita- lija je država, v kateri prebiva satno en narod — italijanski in koncc. Kakor smo že rckli je to stališče zdo iidobno in prijetno, toda nevzdrž- no in krivicno. Že v zaeetku smo poudarjali, da Ivo- fimo mi pnmorski Slovani posebno sa- fnobitno enoto, kalere ne more nihče prezreti in utajiti, raztin če stori to iz zaslepljcnosti ali zlobe. Oba ia dva 'tačina pa nista vredna poštenega člo- veka, še manj pa visoko-razvitega, ktil- turnega naroda. Res je steer, da je ob Prikljuätvi naši/i pokrajin k Italiji mar- sikoga varalo nepoznanje. Mnogi so bili vsled samoljabnega obeudovanja lastne veliäne in popolnega nerazume- vanja sosedov globoko uverjcni, da so Jugoslovani barbari brez vsake izo- brazbe in otnike, sposobni kveejem za boj in divjc klanje. Po dosedanjih več- ktnih izkusivih so se pa lahko prepri- čali vsi dobromisleei, zlasti še oni, ki nosijo odgovonwst, da je bilo to mne- nje znwtno. Vsak sodržavljan italijan- ske narodnosti, ki je prišel z nami v °žji stik, se je lahko prepričal, če ni imcl zlobnih namenov seveda, ¦ da smo naobružen, znacajt'n narod s tjvojun lastnim kulturnim življenjem '"'* samosvojo itusevtiostjo. Kdor jc le enkrai z odprtim očesom prehodil 'toso zeniljo, se ja moral uveriti, da živi na njej narod enakovreden dru- xini kulturnim narodom. Ce je pa i'nafwvrcdnost lwizpodbiinu. potem iv ncodlozljiva in nujna iudi cnako- Vi'ljavnost, enakopravnost. Vsako be- ^(ličenie o enonarodni italijanski driiavi jc zaio nevredno nrosvitljenc [n svobodoJjubnc It ali je. 'Aadnji čas te, da $c ta smešna krilaticu pokop- #c zlasti pri mcmüujnih krojfili. Pri- zncijte vendar mir no in doloäte brez °vinkov: V meje italijanske države S)uo vkUučili toliko in toliko stotiso- 'i'v drugorodeev. Spoznaü smo, da so nam dusevno povsem dorasli. Za- *P iih spostujemo in eenimo kakor telimo, du iudi oni nas. Koi cnako- vreünim sodriavljanom Hm dajemo v$e. pravicc, sä gredo nam in terjamo nd njili vse dolznosti, ki jiti nosimo n'i! Nočcmo \metl drzavljanov dveh vrst! Država ni sama sein namen, ienivvč ona mora skrbeti zu dobrobit c?lokupncga svojem prelrivalstva. Kaj se gods po svetu? Komaj par Lednov jc preteklo, od- kar so oči vseh evropskili politikov bile vprle na. ßalknn. Tu je vrelo in sumelo, da se je že bilo bati čusa huj- s,ütfa„ Cankov jc zapiral in strcljal, dokler ni zadušil nainišljeue rdečc nevarnosti z vso grozovitostjo novo- dobnega nasiinika. Nato i<3 poslal svojicga zunanjega ministra Kalfova od! vlade do vlade, da opraviči svojc ravnanje in utrdi svoj stol. Po teh burnih diich so pa brzojavi po vseli prcstolicah brneli in naznanjali, da so sc 10. in 11. niaja zbrali zunanji niinistri Ma.lega sporazuina na sejo v ßukarcstü, .U'iavnuin incstu Roniu- niic. Razbita Evropa. Ko je pojcnjal groin tapov in so bile zakopane kosti milijouov padlih, sc je zdclo, da so doprinesli ti nirtvi žrtev za boljšo bodočnost. Državnikl so sedli za niize- in začeli duliti sad, ki so M'a oni sadili. Rekli so. da mo- r.a preävojna Hvropa zginiti. nu raz- vaiinaii je trcba zgraditi novo. boljšo, kjer bo vsak narod živcl po svoji vo- lii in pameti. Stare države so ^ bile zbriscine iz zcinljepisnih kart. Tain, kjer so sc prej razprostirale meje mogočnili držav, se danes blestijo barve 13. nialib držav, ki so nastale po . 1918. Evropa jc še boli razde- IJLMia kot prcj, spornih ozcnielj je še enkrat toliko. Skoz, živo tel« malih narodov so potegnili državnc meje in jih razdelili med 2 do ^ sosjde, ka- kor je ravno velcsilam kazalo. Mali razbiti drobci so taiko postali nekak privesek veliki.li držav. Gospodarsko in politično so od teh odvisne, pokor- ne niorajo biti konferenci velcposla- nikov. Tako je vojna že sama vsa- diia kali za prihodnje spore. Beneševo delo. Ta. čudni položaj povojnili malih drzav jo žc zgodaj uvidel bistri če- škoslovaški zunanji minister Beneš. Češkoslovažka država sc razteza kot dolgo črevo med sovraznimi ji dr- žavami. Njeria. zemljepisna lega je to- rej zelo lieugüdna za obstoi mlade ¦diržave. Zato je povscm razu-mljivo, da se je ravno Beneš začel ozirati po zavez-iiikih, ki bi bili v enakein položaju kot Česka. NaSel jih je na iugovziiodu nvropc v .Tugoskviji in Rumimiji. Obe državi, ki sta tudi stle po svetovni vojni priSli do moči, inejita na nevarne sosede. Onstran Jugoslavijc preže Madžari in Nomci — z 1 tali jo sklcpa Jugoslavija prija- teljske zveze; Runiunija se pa boji za svoj vojni plen na Scdmograskein, Madzarskem in v Bcsarabiii. Vse te pokiajine so namreč lnalo ali nič ru- iiiunskc. Vscm tcm treni dfžavam ie torej dosti na tern, da sc ohranijo mirovnc pogodibe neokrnjjiie, take kot so. Ce bi'jih hotcli količkaj sprcminjati, bi iiastali obmcjni spori in mlada debla teh držav bi bila že ob svoieni roj- stvu izpostavtjena hudini viharjem. Vskd tc skupne lastnosti je BeneS dosegel zvczo Jugoslavije, Riimuni- je in Ceškoslovaškc, ustaiiovljen jc bil Mali sporazum. Na svoj pnvpor si ie napisal lepo geslo: Mir v srednji j hvropi in nedolakljivost državnih mej. Treba jc priznati, da je zamisel čežkoslovaSkega zunanjega ministra zelo lepa in da je porojena iz želj vsch narodov po mini. Toda velike ribe požirajo male. Hanasnja plitika držav je, žal, ta- ka. da .Urn je vseeno, ali gazijo pra- vicc svojili sosedov ali ne. da le sa- me dosežejo vsoj cij. Nujno izvira iz . politike brez nravnih in celo mi- ravnih načal staro, a zopet moderno "ačelo: pravico ima tisti, ki ima moč. Prav kakor v tolmunu ali potoku, kjer ščuke in sulci po'goltnejo kra]>e iii postrvi, da se prehranijo. V našeni siitčaju bo precej isto. VelikiC dr'zave, ki imajo tudi svoj V6- liki sporazuin so si mislile. naj se le /"'Iružijo oni mali, nani bodo vsaj slu- žili kot strazn'ki nroti ruskini boljšc- vikom in probujaiočim se Nemcem. Na ta način se bočc Veiki siporazum ukoristiti z Mnlim. Poliskai država, ki ni še vpisana v Malem sporazumu, je že postala ne- kak francoski biric proti Rusom in Nemcem. Ivrvavela je kot predstraža zapndne llxrope v bojib z boljseviki. Za plačilo je pa dobila brco. kakor smo že opisali v enem zadtiijih poili- tičnih pregledbv. Ravnot-'ko so lio- telc Zripadnc vclesilc pridobiti za svo- je MiMpene tudi Čehe in Jngo-slovane. Risali so na steno »rudecß boliSevi- kc« in jih priganjali, nni začno izga- nj^ti iz sebe tega budobnega duha. V resnici se p^. z.np^dna cvropske kapitalistične. državc kai m-'lo bojc {rospodarskega boljsevizma. Sai ni v Kusiji zlasti ''zza zadnjega znsednnja v^eruskega kongresa, o čemer bonio prihodnjič obs'rncje govorili. več do- sti slcd'ii o knk.'Mii irosnodl'irskem ko- munizmu; Anglija in Franciia sta ce- \o dobili prpcoj beseele pri raznih - kazala, da so tcmclji zveze med Ce- ško, Rumuniio in Jugosbvijo bolj s;Mi kot se splosuo inisli. 2e potek scj, kjer se jc venomer naglascvalo, da jc namen pogovorov le obvestiti drug driigega. Sam runumski zuna- nji minister Duca jc izjavil novinar- jem, naj nc pricakujejo posebnih reči ud tc konfercnee. Rinnunija je oopolen vzorcc vele- posestniške in kapitalističnc države. Vsa oblast je v rokah bogntih bo- Ijarjev; širokc ljudske množicc, baj- tarii, pa nimajo niti za vsj-kdanjo ma- 'Mi'ligo ..(t. j. 'lekaka nolcnti, edina hrana teh izkoiriščanih revežov). V tnki državi je rad doma. impcriali- zem, nagon za krivična osvnjnnia in samovladje gornjih slojev. Vrhutega se Jugoslavijii in Rumunija nič kaj priiazno ne gledata radi meia v Ba- čki. Čehi pa so Sc preveč Slovani, da bi jih ncslovanskc težnje Rumu- nov in del a Jugoslovanov zavedle v nrotiruske vode. Vsa zveza ie torej le tvorba vsled stra.hu pred zuuanji- mi sovražniki in pritiska velesil. Pravi „sporazum". Pravi sporazum v srednii in jngo- vzhodni Kvropi bo pa šele takrat vzniknil iz rušcvin, ko se bodo demo- kratične, v liudskih ninožich^ zasi- dnnie vlade Jugoslnvije, Češke in Poljske med seboi (brez tern državam popolnoma tuje Rumuniie) sporazu- mele. Ta cilj ima menda pred očmi tudi Beneš, ki je spravil po sedem letnem sovraštvu Cehe s Poljaki in skuža živeti z globoko preizkušeno, a ge vedno pristno slovansko Rusiio v dobrih odnošajih. Ko bodo ta cilj imeli pred seboj vsi iskreni Slovani, ne bo več piašil po Evropi ne nemSki ne boljševiški strah. Takega resničnega bratskega objema vseh Slovanskih na- rodov, ki so nosilci človečanskih in živih krščanskih idej, si želijo prav gotovo vsi, ki so Žejni pravice in lju- bezni... DNEVNE VESTI V znanje! Delitev skupnih zemjisc ie zdru- zemt z velikimi sitnostmi, potmi in stroški. Kmetska - delavska zveza opozarja zato prizadete, da iim bo pomagala v tcm važnem Hospodar- sko - socialnem vprasunjn z nasveti, posredovanii in pismenim potikom. Pomagala bo tudi pri sestavi phjav. Tajništvo K. I). Z. v Gorki. Je-li vse-eno? Škoi v Friburw je izdal pastirsko pismo, kjer poudarja dolznosti kato- licutwv do kutoliskega čusopisja: -Ni vseeno, niti od dalee ne. ali pri- haja v druziuo list, ki stoii na kato- liškem siallšču ali pa list, ki je na- pram čustvovanju in mišljenju kato- ličanov hrezbrxien ali pa celo naspro- ten.« — To irdimo in pomlarjamo vedno tudi mi. Romanje v Rim. Cos za prijave je itodali&an do 15. junija. Kdor hoee na romanje, se mo- ra oglasiti pri domačem dušnem pa- stir ju. — Racunamo. da bodo skrom- Stran 2. »OORKKA STRATA« ni romarji porabili za vso pot z vse- mi slroški skupaj prMižno 500 lir. telezmski listki pri tej priloznosti so veljavni za 20 dm. Slovenskc romar- je bodo spremUali slovenski duhov- niki. Osebna vest. Na ljubljanski univerzi jc položil pretekli petek doktorske izpite iz modroslovja naš rojak iz Idirije g. Ga.ntar Kajctan. Mladeinu doktorju, ki prav te dni odhaja k vojakom, iz- rekamo nase častkke! Prošnja: Znano je, da dehne goriski God- beni krožek že tri leta. V njetn sode- hijejo povsem ubogi gojenci. nekateri med njimi sirotv, ki pa nikukor tie zmorejo sami z mesečnimi prispcvki vzdrževati godbe. Je pa Godbeni krozek velikega po- menu za ohranitev naše mladine, ki je v Gorici prepuscena moralnim in drugim zablodam. Vrhutega omen.jeni krožek ne so- deluje pri plesnih prireditvah, tem- več služi le v kidiwne in bogoslužne narnene. Ker je za obstoj krozka mijno po- tretma materijalna podporaJ sklenili smo obrniti se na vse tnladinoljube, naj pristopijo h krozku kot PODPORNI ČLANL Podporni cUmi plačujejo letno 10 lir, in sicer poljubno v enein ali dveh obrokih, (nadplačilo let nine in daro- vi se ob priliki pobiranja letnine hvu- ležno sprejemajo). Krožek sc od svoje strani obvezu- je, da bo rednim podpornim članom nudil siedele ugodnosti: 1. Eno romanje podpornih članov s krožkom na celu na Sv. goro, Bar- bano ali drugam. 2. En izlet v naravo, kjer bo kro- zek koncertiral, n. pr. v nostojnsko jamo ali v goriško okolico. 3. Po možnosti in na zcljo bo kro- žek oskrbel spremljevanje godbe pri pogrebu podpornih članov. V slučaju, da bi kak podporni clan ne mogel nživati goriimenovanih u- galnosti, naj si bo v svesti. da je s podporo napravil dobro delo. V ta namen se bodo razposlale okrožniee in pristopnice. Kdor zeli biti delezen goriimenovanih ugod- nosti, naj javi, da se ma poslje iz- kaznica. GODBENI KROŽEK V GORICI, (včlanjen v »Prosvetni zvezU), ulica Favetti 22. Zopet slavni Gentile. »Slavnoznani« šolnik, bivši pro- svi'tni minister Gentile je s svojo pre- uredbo šolstva marsikaj ukrcnil, kar zdaj celo njegovi lastni pristaši na- padajo. V soboto ga je napadel v se- natski zbornici senator Credaro, ker imajo starši Ijudskošolskih otrok do 100 lir Letnill izdatkov, če pa pošljcio otroke v srednje sole pa morajo kar 300 do 400 lir plačati s:imo za razne pristojbine. To je tudi dobrota »slav- ne reforme«. Bedasta smrt. V Španiji in južni Franeiii so še danes v navadi surove bikoborbc. Zival, razdražijo s postom in rdcčimi zastuvami, da se kot besna zakadi v borilca (matadorja); ta se ii mora spretno izogibati, dokler se mil ne posreči v ugodri'Jin trcnutku, da ji zasadi tenki nice v zatilnik. Pri neki t-'ki igri v Marseille-u na iiižneni F"rnnct>skein jo je pa nek boril.ee sku- pil do snirti. Raziarjena živa.l imi je zasadila roRovje v drob. Ccz par tre- nutkov je 20 letni matador izcliibnil Vojna za alkohol. Kakor je znano, je Amerika pre- povedn.Ia uvoz žganili pijač. Kljub stroffim odredbain pa tilio-tanstvo ze- lo evete. Zato je izšel nkaz na poveli- nike »suliega brodovja«, ki mora pa- ziti, da se z alkolioloin natovorjene ladje ne približajo obali, naj začno na take piunikc kar strcljati in jHi potopiti. Tihotapci, ki imajo tudi moč- no in oboroženo brodovje so nazna- ni'li, da bodo vrnili enako z enakim. Tako bo Amerika kmalu doživela pravi pravcati »boj za vino in ze:a- nje«. „BoljševiSki" konji. Ju^oslovanska vlada je na Rake- ku ustavila 5000 konj, ki jili je kupi- la ruska vlada na Ogrskem. Ker ni Poljska dovolila prehoda čcz svoje oz&mlje, so lioteli spraviti konje čez -'ii^oslaviio k morju in po ladjah li ^ospodarjein. Mačk ne bo doma... Pretekli teden se je zbralo v New- Yorku čez 1000 detektivov iz vseh delov sveta na svoje zborovanje. Tatovi labko zdaj brez skrl>i oprav- Ijajo svojo »službo«. Angleži se boje Rusov. V An^liji so prepovedali raizpro- dajo vseh rnskih časopisov. No, bolj- ševiki se pač tega ne bodo ustrašili, ker najbrže zria le malo Angležev ruščino. Bolj jib bo pa zadel sklep angleške vlade, da ne bo dala Rusiji nobenega posojila, dokler ne vrnejo ctiigleškim padanikom zaplenjencga prcmoženja. Je šiba na omari! Pri sobotnem glasovanju v itali- janski dižavni zboniici za sprejem zakona proti tajnirn dtiištvom, je manjkalo 35 f-ašistovskih poslancev do potrebnega števila 237. Zakona zato niso mogli spraviti pod strebo;. Zato je izšlo povclje, da morajo biti v torek (t. j. včcraj) vsi poslanei zbrani in morajo glasovati za spre- jem, sieer... Rudniška nesreča. Nismo še pozabili na grozovito rnesrečo v porurskih rudnikili. ki je zahtevala toliko žrtev, ze nain poro- čajo o drugi v istem kraju. Eksplodi- ralo je 2000 kilogramov razstreliva in zasulo vseh 250 rudarjev, ki so dc- lali v rovu. Dozdaj so dognali, da jib je 40 inrtvih in 18 ranjenih. Dru- gi so 1c lahko poškodovani. Organizatorični tečaji. Okrožni organizatorični tečaji P. Z. se začno konceni jimija. Okrožja naj se pripravijo! Zgodovinska okrožnica. Due 15. niaja so po vsei Italiji in k-itol.iškem kulturnem svetn slovesno praznovali spominski dan, ko je slav- ni papež Leon XIII. poslal prcd 34. leti v svet okrožnico »Rerum nova- rum«, ki tvori še danes temelj kr- ščansko-sociahiega gibanja. Učen tat. Dunajska policija je zaisledila dr.ja Hartla, prvega asistcnta (pomočni- ka) slavnega zdravnika Hobenegga, ko je kradel dragoecne zdraviiiškc knjigc. Pač znaik, da si diišc\nii de- lavci ne morejo oniisliti iz lastnc pla- ce prepotrebnih knjig. Kralj naveličan kraljevanja. Listi ix>ročajo>, da je bolgarski kralj Boris izjavil uekim novinarjem, da ni odgovoren za. vladino politiko. Pravi, da bi sc rad odpovedal pre- stolu in živel v mini, da pa je oblju- bil svojemu očetu, da bo vzdržal. — Tndi, če bi ne bil tega izjavil, mu ta- dii verjani'emo, da se je naveličal se- deti na traun, ki je obdan od sarnib zarotnikov. Največji časnik. na svetu je bila te dni neka številka »New York Times«. Imela je 192 strani vdikc oblike (za naši dve in pol »Straži«, če celo razgrneš.) Sofija zopet oživljena. Glavno me&to Bolgarije, Sofija, je moralo na o- sebno točnc podatke o sinu, oziroma jdožu. o njeKOvi službi, bolczni, smrti itd. A. M. K. Ccsta: Ko se boste ob priliki mu- dili v Gorici, priskrbitc si listine in princsitc jili v tajnštvo. Nato bomo posredovali v Vaši zadevi. 5. D. A. MiŠček: Od Avstrije ne moretc zahtevati poviSanja pokojnine. 6. P. Led ine: V Vaši zadevi bomo po- sredovali. 7. /. L. Crni vrh: Zglasite se ob priliki v tajništvu. Prinesite s seboj poRodbo. David Doktorič. Prvi cerkveni koncert v Idriji. Kolikor je meni sedaj znano, si je cerkveni pevski zbor v Idriji odločno priboril prvenstvo med naSimi pri- morskimi cerkvenimi zbori. To vam bodi zgled, kaj se doseže s smotre- nim dclom. Idrija je mesto organiza- cij z vsemi solnčnimi in senčnimi stra,nmi malega rudniškega mesta. A vztrajnost žanje povsod; uspehe, na vseh poljih. Ljudje, ki žive od dela svojili rok in goje vendar toliko ljubezni do lepe in eiste umetnosti, imajo gotovo pleinenita srea. Tako plemenito si želim v vseh stremlje- iijili vse nase ljudstvo. V zadnji številki «Našega Čolniča« je Tone Sever povedal svoje mnenje o naših zborih. Ce bi jaz kaj hikega napisal, bi vsi zmajali z glavami, češ: »ti si prestrog kritik, ti od nas preveč zahtevaš.« lu vendar. dajte si dopovedati, da snio Se dialeč nazaj z našimi pevskimi zbori! Zato nie pa silno veseli ta koncert, ki je v resnici pokazal, po kakšnih ciljih bi morajo stremeti naše cer- kveno pet je. Ce born kaj grajal, naj bo to samo z namenom, da doseže idrijski zbor še večje umetnižke uspehe, 2e spored je pokazal globoko smo- trenost. Imel je namen poglobiti po- slušalce s slovensko nesmijo v skriv- nostno misel Kristovega življenja, kakor bi ga morali vsi kristjani pre- življati vsako leto s sveto cerkvijo v njenih praznikih. Po mirno - resni predigri Filipa Capoccia, ki frazira gregorijanski napev »Veni Creator Spiritus« je moški zbor s Capkovo skladbo »Veni Sancte Spiritus« (Pridi, sv. Duh) prosil sv. Duha za> pomoč, kakor nas pri vseh večjih zlovesnostih navaja sv. cerkev. Sledila je lepa Brossig- ova »Fantazija« št. 2. za orglje. Po tern uvodu je niešani zbor za- pel dve priprosti, vsem znami Hri- barjevi adventni pesmi »Ked.aj, Zve- ličar, prišel boš?« in »Pridi, Reše- nik sveta!« Neobičajna interpelacija je bila zelo dobra; da bi le vsi naši organisti slišali, kaj se da iz pripro- stiii pesniic napraviti, če je pevovod- j.a kaj vreden! Prehode iz enega tenipa v drugega sem si žclel bolj omiljene, da ne napravijo pretirava- nosti. Pri hrepenečem klicu »pridi, pridi Rcšenik sveta« bi bilo trcba za- četi počasi in potein vedno bolj por- si>eševati. Božično razpoloženje so nam pri- čaralc pesmi treh skladateljev: Ri- harjeva »Zveličar nam je rojen zdiaj« (po Premrlovi prireditvi), Sattnerje- va »Noč božična, sveta noč« in Pre- mrlova »Le spi, le spi, božje dete Ti!« — Pri teh pesmih se je najbolj poka- zala enai šibkost zbora, splošna sla- bost, ne samo diletantov, ampak tudi poklicnih pevcev: povrsrw izgovar- janje besedila. Poscbno sopranistinje naj se v bodočc tozadevno bolj ve- žbajo. Altistinje so bile nekoliko bolj- še. Tudi moški na.j lie mislijo, da so dosegli višek. Marsikjc bi dosegel zbor s pravilnim dihanjem večji uči- Tiek. Zbor v Premrlovi pesmi bi mo- rali peti nekoliko bolj počasi in slo- vesno. Radi slabega dihanja končni takti (ff) niso prišli do prave veljave. Manj učinkovit je bil Pavčičev zbor »Veliki petek«. Pa ne radi sklad'be, ampak ker se pomanjklji- vosti pevcev nmogo bolj čutijo, če orglje molčijo. Premrlova »Mati ža- lostna« bi morala biti »precej ziner- na«, to zaihteva besedilo in tudi po- stopi v osminkah. Velikonočni čas je bil zastopan po 3 pestnih. Riharjsva »Zveličar naš ie vstal iz groba« se bo pcla, dokler bo živela slovenska ccrkvena pesem. Jobstova >Poglcjtc dušc« je vsa dru- gačna, moderna, zelo učinkovita, krepka. Pr,einr;lov duh veje iz njego- ve »Regina coeli«. Prav jc bilo, da se je zaključilo cerkveno leto s Hochrcitenevo »O Jezus, naših sre nadost«, da je bil zastopan tudi ta naš od;lični skla- datelj. Sklep so tvorile 4 skladbe: Elgar- jev »Večerni si>ev« za orglje, Nedve- dova »Ave Mari ja« za> tenorjev sa- mospev z orgljanii, ki ga je inlad di- jak zelo lepo zapel, »Povsod Boga« in Kistlcrjeva »Pro&ta fantazija»« za orglje. Orgljal je skladatelj in žirovski or- ganist Anton Jobst, ki mu moram iskreno častitati nad lepim izvajanjem vseh točk, samo včasih bi moral biti bolj skromen s pedali, posebno v spremljanju zbora. Dirigiral je domači kaplatn Janko Žagnr, ki naj mi ne zaineri kritičnih opazk, s katerimi nikakor nočem zrnanjšati njegovih zaslug. Delaj na- pr-ej tako smotreno in hvalo boš žel iz dela samega. Cerkev je bila nabito polna. Idrij- ska oblastva so bila tudi zastopana. Ljudstvo jc vidlno uživalo to lepo glasbo. Razpoloženje je bilo svečano kot pri cerkveni slovesnosti. Prija- telj mi je rekel, da je po njegovenr mueiiju ta koncert uplival na inno- žico kot velik ljudiski misijon. Idrijski pevci! Upam, da se bomo kmailu zopet videli na kakcm dru- gem koncertu! Pevovodje in cerkveni pevci! Koncertov ne morete prirejati pov- sod, pač pa bi marsikje mogli bolj skrbeti za napredek cerkven-cga pe- tja! Idrijcane Vam postavljam v zgled. Posebno mi duhovniki bi se inorali za umetnost v hiši večnega Boga rnnogo bolj brigati, da bomo o sebi lahko rekli: Gorečnost za Tvojo hišo me razjeda. »OORISKA STRA2A< Stran 3. 8. /Vs. S. Sv. P. na Krasu: V Vašizadevi smo posredovali, pa nismo mogli do danes tispcti. Poizkusili homo še s posredovanjem Pri vojncm ministerstvu. 0 uspehu Vas ob- vestimo. Tajništvo. V znanje. Pockar Andrei, oče v vojni padlega I'ran- ccta Pockar naj sporoči tajništvu Kmelsko- delavske zveze v (Jorici svoj notančen na- s/ov. Na njeiiovo ime je bila izdana inv. po- kojninska knjižica št. 2021 - 376. Po pn- vtoti je bila poslana žnpanstvii v Ponikvah. Tainištvo /(• #. ?¦ v Cwricl. Odgovor na več vprašanj. Vprašanjc: Ali so župnišča in snloh stanovauja duhovnikov oproščena hišnega davtka? Odgovor: Ne. V smislu kr. odl oka «Kl 11. 1. 1923. St. 14S čk 2. so bila oproščena liišnega davka vsa poslo- Pia, ki so bila tudi oproščena po av- strajskem zakonu, torc.i tudi župni- Šea, škofijska posJopja itd. Ta ugodnost pa je bila ukinjena s kr. odlokom od 30. 12. 1923. št. 3069 čl. 3. Tajništvo K. D. Z. v Gorki. Darovi. Za Slovcnsko sirotišče: Po srospici Ma- rici Perin poslani zncsck 1.31 L v počastitev pok. ff. Marije Rutar; Zadružna zveza v Trstu 100 L; P. n. jj. Josip Knavs v DraRi pri Trstu 10 L; «. Ivan Mozetič, žiip. upr. v Ravnch letnino 10 L; g. Alojzij Pavlin, Vojščica 10 L; župni urad Kuhcd, Cruikal v Istri 15 L. — Srčna hvala! N. N. iz Pcvme daruje 50 lir za pone- srečence na Volcjidragi in 80 lir za »Siroti- 5č«. —- Srčna hvala! 7.O. »Alojzijevišče«: Vlč. gospoda Pavel Jclovčan, kurat in Jos. Kos, župnik. skupno lo L. — Bok poplačaj! Listnica uredništva. C. L., Dornberg - Tabor: Preveč osebno, ne moremo priobčiti. Prepiri žctisk so bili in nodo! 6OSPODARSTVO. Skupna zemljišča bodo razdeljena. (Iz tajništva Kmetsko - delavske zveze.) Mnogo skrbi, sporov in sovraštva ic povzročaJo med našim ljudstvom Po vojni vprašanje tokozvanih skup- nih »občinskib« zemljišč. Pred vojno se je izvršila delitev skunnih zemljišč na podlagi poscbnega zakona za vsak posamezni slučaj. Lcta 1913. pa ¦s<> bili izdaiii poscbni zakoni, kateri so urejevali odnušaje, ki so se na- naAali na upravljanje, tiživanje in delitcv skupnih zemljišč. Tozadevni avstrijski zakoni se pa po vojni niso izvrševali. Vse jc bilo mogoče že Pri-pravljeno za konečno urcditev za- sebno' - pravnih razmer na skupnih zemljišcili. Upravičcni užitkarji sku- Pnih zcmljisč so že sklcnili tozadev- ne pogodbe, tudi oddelitev se je po ^•mliemcrcih v mnogih slučaiih že j^vršila, manjkal pa/ je še pečat ob- 'astva, ki bi to odobril. Toda pečata fiiso mogli do dairjs prizadeti dobiti, ^er ni šc lninisterstvo za mirodno Sospoda^stvo izdalo obljirbljencga tozadevnega zakonika in ni imeno- valo »koimisarja za likvidacijo obi- Čajnega pravai«. Kaj razumemo pod skupnimi občinskimi zemljišči. Ta izraz se je tako udomačil in za- ^ Krd. rabimo tudi mi, čc tu-di ni pra- vilen. N-e bodo se namreč ujjota.vlja- k oziroma razdelilc pravice na ob- ^inskih zeniJiiščib. Občinsko zemliiš- ce, ki je dcjansko in pravno občin- &ko, osttme tudi za nnprej v lasti, po- ^esti in uživfinju občine. Pač pa sc {^>do ugotovile in razdelilc nravice, ki Jih imaj posamezni občinar.ii oziro- Ina sknpine občinarjev na skupnih ^mljiščili, na kčiterib je vknjižena ^ot lastnina o-bčina (soseska. km-etij- ^o udruženje.) Občina ie bila in je se danes na zunaj lastnicu. ker je v(ravičeni občinarji oziroma skupine fjbčinarjev. Le taka skupna zemliiš- ^3 raznmenio, ko jjovorimo o delitvi skupnih zemljišč. Kako so postali posamezniki opraviČeni deležniki? Ko niso bile našc občinc se tako ^osto naseljene, so bili nžitkarji teh s^ipnih zeniljišč vsi tedanji posest- ni^i. Ko je pa prebivalstvo naraščalo 80 ostali nekateri tudi za naprej »žu- j^ni«, užitkarji, »staroliisiiiki«. Oni, ^' so imeli sanio to smolo, da so s-e p°zneje rodili so si rnorali priboriti SV{)J »jus« le z izrccnim dovoljenjem *&taroiiišnikov« in navadno proti ^Pnimi. Prvotni pisarji pa niso bili Dfiniorani sprejemati novib »pisa- rJev«. Polilep po zemlji, egoizem in stelna rast ceue zeniljišču so zakri- y'"i da se je četa »nejusarjev« vedno "olj množila. Po nekaterih vasoh so »jusarji« in ncužitkarji vodili hudo borbo, a končno so bitko dobili tisti. ki so bili prej rojcni, nainreč »jusa- rji». Podpisani jc sam skusal miriti v neki vasi ta dva tabora in nasvcto- \'al »ju.sar.icm«, da spisn;k nanireč pravi, da se je usta- noivilo, ozironia obnovilo po vojni še vedno dremajoče Kat. izobraževalno društvo, toda ne več pod tern naslo- vom; — pravi, da se je prelevilo v liberal no in se včlanilo pri »Zvezi prosvetnili društev«. Ker .hočemo pa javnosti vedno resnico povedati, pri- trjujeiiK), da je bil res sestanek mia- dieriičev in deklet, ki jih je sklical sjaipaj znani Jelinčič, odiposlauec o- ¦nienjene zveze. Zapeljal je nekatefe, da so bili za ustanovitev drustva toda Ie, ker iiiso poznali neodkdto- srenosti tcga gospodu-, ki ni jasno po- vedal, da pripada tržaški libcralni kliki. Pri tein pa niu seveda poniaga -— sicer ne javno — naš velec. obči- nar, neki stric, ki ga ljudje naziv- ljajo še po avstrijsko — namreč »kadet«. Jczik tega strica ne dcla že dokaj let drn^cga, kot zgago in pre- pire medl miniiini vašcani. Kar pa se omenjene^a dništva ti- Če, svetujemo g. Jelinčiču, naj ne pride vec v naso vas. da ne bo zašel spet v kako bl'.irnazo, kot jih je do- živel nwiida že dovo^lj no okoliskili vaseh. Ustanovili oziroina obnovili i>ai bode mo društvo brez njegove po- lnoči; bonio raje naprosili tajništvo »Prosvetne zveze«, da nam bo šlo blagoliotno ria roko. Mladina. Idrijske novice. Iz tajniStga Kmetsho - delavshe zveze v Idriji. Vsi oni, ki so lansko leto piačali osebno-dohodninski davek za leto 1923 in prejšnja leta, naj se zgla- sijo na vnebohod ali prihodnjo nedeljo v društvenih prostorih (pri Obidu) od 9 - 12 ure. S seboj naj prinesejo tozadevno listino (car- tella di pagamento). NesreCa v rudniku. K siiirtni nesreči rudarja Leojwlda ihirjavčiča dne 5. t. m., o kateri smo zadnjic že kratko poročalL nani še pise jo: Oblastva ne morejo dognati, kako bi se biLa nesreča d'ogodila. Ootoivo je, da je padel v jasek iz •enajstega polja v globočino 48 me- trov. Razen velike rane na glavi, ni bilo videti nobenili zunanjih poškodb. Našel ga j€ sitrežnik vodne sesalke. Včasili se je rudlnik oddolžil žrtvi poklica s tern, da jo je vsaj na svoje stroske kar najslovesnejše pokopal. Pri pokopu zadnjc zrtve pa si no sli- sali Ie sfednji zvon in videli samo ik'Putacijo rudniškega uradništva. Izgubljeni raj, kaiterega je spisul L. Turšič, nam je podala v rudniškean g.ltodiSču dekl. Marijina drtižba v so- boto in v ned^lio zvečer. Igra je iz- padla praiv dobro. Posebno pestro sliko so tvorili palčki, ki so petje in rajasiije izvedli kar najboljc. Marijana in Ncžika sta bili piav dobri. skoro da smo se jima mestoma prevee sinejali. Dvorjanke so se resno po- trudilc izvesti svoje vloge kar mogo- če dobro. Posebno se je med njimi odlikovala dvorna cerL'inijerka, ki se je v svojo vlogo res čudovito vžive- la. Prav lepa ie bila kraljica, pred katero je mali zbor baletk s svojini ¦kolo-plcsom žel poscibno pohvalo občinstvai. S posebno napetostjo smo opizovuli inisko, kijeobai večera nšla k šepctalcu. Občinstvo je bilo z igro zelo zadovol.ino. Obcinsku uprava v Cerknem. V Vidmn so mend a sklenili. naj se razpišejo občinske volitve v Cer- knem. Dosedainji izredni komisar je menda odstavljen in na njegovo liie- sto za izpeljavo voli'tev imenovan tiradnik tukajšnjc podprefekture. Pri- jütclji g. komisarja; so napeli vse sile, da bi bil on zopet imenovam. Mi i>a smo mnen.ia, da tu ne bi smelo govo- riti prijateljstvo, pač pa naj bi iineli odločitev občani sami. Ti pa bi za- iklicali vsi kot iz enega' grlai: dajte nam misegu, od nas samih izvotje- nega župana in od nas postavljeni öbeinski svet, ki se mora za upravo našc last tie občine pred nami zago- varjati. Reulka. Slisaili smo in smo se nizveseliü, češ še celo naši sodržavl.jani itali- jünske narodnosti so uvideli vnebo- vpijočo krivico, ki nas je zadela z od- pravo naše srednje Sole. Tud'i oni so zastavili svoje moči in svoj ugled v to, da se nam da nižja gfrnnazija ter da se ta nezuslisama kriviea vsaj deloma popravi. Pa gleite! Začetkom tedna se oglasi v realki ccla vrsta častnikov in liatidi po celem poslopju. \:idelo se je, da jim lega in tndi cela stnvba neverjetno dopade. Zakaj bi vojaštvo pregledovalo poslopje, ako naj bi se nam res dala nižia srednja sola?? (iospod komisar! Imeite od- prte oči in ušesa! Rudtüski upoku'jenci. ki so toliko časa čakali na svojo pen- zijo, so sedaj po posredovanju po- slanca 13esednjaka prejeli svoje de- krete. Želeti bi bilo, da. bi bil sedaj tudi denar v kratkem nakazan. Ker sieer: Kaj poniaga dekret. če ni kaj v lonec det? Vabilo k rednemu občnemu zboru „Kmečke hranlinice in posojilnice" v Hudajužni, ki se bo vršil due 31. liiaja ob 2. uri pop. v posojilničnih prostorih s sle- dcčini dnevnim redorn: 1. J'orocilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1924. 4. Doi)olnihia volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni vddežbi vabi ODBÜR. Kmečka posojilnica Kozana-Vipolže, vp. z. z n. z. vabi na redni letni obcui zbor, ki sc bo vršil na binkoštni pondeljek due 1. jimija 1°25. ob 4'^ v uradnili pro- storih v Kozani. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjonje račirnskega sklepa za leto 1924. 3. Voiit'jv nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni udelcžbi vabi ODBOR. SIgurna ekslstenca Trgovina in industrija lesne stroke bre/. konkurence v Zagrebu se proda radi bo- lezni. Potrebno Din. 459.000. Vprašati pod številko MZa 4999" n* Pnblidtas d. d. Za- greb, Ottnduličcva 11. Valuta. Dne 19. maja si dobil : za 100 franc, frankov 127— do 127 50 Lir za 100 belg. frankov 123— do 12375 Lir za 100 švic. frankov 471— do 474. - Lir za 100 češ.-siov. kron 72 20 do 72.50 Lir za 100 dinarjev 40. do 40 40 Lir za 1 sterling 118 10 do 118 30 Lir za 1 dolar 24.H5 do 24.80 Lir za 1 zlato marko 5.77 do 5.87 Lir za 100 avst. kron 0.0346 do 0.0348 Lir Beneške obligacije. Dne 19. maja: Srednji kurs L. 78 20, y Trstu 77.75; v Milanu 78.75, v Rimu 78.72 L. NA PRODAJ je hiša z malim zem-. Ijiščem z 1 kravo in nekaj gozda. Kraj lep. solnčna lega, ncdaleč od državne ceste. Poizve se pri Murjeti Revk, Lazec, st. 67, p. Cerkno. STARA OOSTILNA pri »Marofu« v Spodnji Idriji je zopet otvorjena in se priporoča za obilcn obisk. »VINARSK.'v ZVKZA« v Qorici, Via Mameli s (Via Scuole) razpro- daja pristna i.aravna vina svojih včlanje.iSh /;:;drii8, po zmerno nizki ceni. IŠČE SE krepka, zdrava kuhairica za gostilno na deželi. — Nasto'p ta- koj. Plača po dogovoi'u. — Oglasiti se v upravi »Cioriške Straže«, Gori- ea, Via Mameli. KUPUJEMO TKLOVADNE HLA- ČE (triko) iz dVii^e roke. —- Ponud- be z navedbo cene na upravo lista. Odvetnik dr. KAROL BIRSA je otvoril svojo pisarno y fijdovščini (hiša Erolina). Dr Ivan Smerchinžch prej zdravnik-radiolog v ,Rudolfovi' bolnišnici na Dunaju, zapriseženi izvedenec v radiologiji. Gorica, Semeniška nlica 24 (v hiši BADER) Odprfto tudi ob nedeBjah- Delovodjo, ki bi se hotel izuciti neke nove stroke išče tovarna živil v Julijski krajini. Reflektira Ie na moža, ki je energičen, delaven in je že vodil kako delo, ponudbe na upravo. PODRUŽNICA! Ljubljanshe hreditne banhe y Borici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezcrva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje.------- Izvršuje denarna. nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plata vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajočc posle najkulantneje. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj.) Vellha zBloga Cešliega platns iz ziumb fovarne RcgEnclisrt L Heprnn, vsefeo- vrstno blsgo za porotence hshor tudi veiiha izblra moškEcs in žEnstap suhnt, Blago solidno! Cene zmerne! „Mundlos" šivalni stroji „Göricke^ dvokolesa------— belgijske puške se vdobe Ie pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 IHehaniina delavnica, Pinzzn Gavour Stev. S.