ÜSröinina listu: Ceio leto K 120—, pol leta Ж 60'—, četrt leta K 30'—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150'—. Inserati ali oznanila se za. •računajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popusi. lipravnišivo sprejema naročnino, tneereie in reklamacije. — ■ Telefon Št. 220. 6 S. ftte-vill»». STRAŽA Neodvisen političen tisi za slovensko fiudsf¥0 Bftauplfoox», đis® 13, junija 1®S1. „Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Korošk cesta št. 5. — Z uredništvom se more govc vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine prostq,.. — ------Telefon št. 220. letnik Х1Ц. еа>ишвадиа.!8Ж»1И111 m Ј11р|1тго1|»етшташјшјак!а5«ци»инкм^бтгшгитјсстг1г^м^задв5м5вииа«8јд>' Kriza ustavotvome skupščine. Beograd, 8. rož. 1921. Seje ustavotvorne skupščino so od-godene dne 10. i m j radi muslimanki, ih praznikov, kakor se oiieijelno tr-4Ü; pravi vzrok odgoditve pa je težka kriza, v kateri se nahaja ustavotvoiv na skupščina. Ustavotvorna skupščina je od prvega dne svojega delovanja v krizi, a j zdi se, da se bliža kriza vrhuncu, — j Keakcijonaren poslovnik s svojo famozno pri veso je vzrok, da 'so r.adi-čevci in Protič — izven skupščine, — kupčija vlade z muslimani je povzročila izstop 14 muslimanov iz južnih o- j krajev iz vladne koalicije, čen^ajlisp i ličen ustav in nepopustljivost centra- j listov je prisilila Narodni klub, da je zapustil konstituanto, vprašanje agrarne reforme ima kot posledico izstop devetih poslancev iz demokrate« kega in radikalnega kluba (bosanski radikalci in demokrati iz Vojvodine) vladna večina se krha, kriza napreduje. Pašič je poskusil vse, da obdrži svoje „zveste“ skupaj, a brezuspešno, ločino za slab ustav je dobil skupaj, a s sredstvi, katera, obsojajo vladne j stranke ravno tako, kof opozicija, za- j to se ni čuditi, da ne drži, pa ne dr- ' 2i. Največji kamen spodtike je 'dogo- , vor z muslimani, kateri je pretekli le- ! den povzročil muslimansko krizo. Ne- j ubogljiv raidikalee dr. Srskič, ki je j poleg drugih dal povod za ta (krizo, ; je dobil od vlade in radikalnega kluba ukor, kar je popolnoma zadovoljilo mu- ; sLimane, kojih ministri ostanejo i na- 1 dalje v vladi. Tretji oddelek ustave ki govori o gospodarskih in social ■ nih vprašanjih, je bil trd oreh za via do. Vse stranke so izrazile po svojih govornikih nezadovoljstvo radi. tega oddelka, a vendar so demokrati in radikalci, muslimani in samostojneži radi bank in osebnih koristi, paretoa ra di — discipline glasovali za ta popolnoma ponesrečeni oddelek ustave. Disciplina v vladnih strankah je — res vzorna. Da ne pozabijo drug na dru gega, očitajo radikalci demokratom vse njihove politične grehe in trde, da i-majo le svojo stranko pred očmi, ' ne pa celokupne države, demokrati spet uporabijo vsako priliko, kjer le morejo, da mečejo radikalcem polena pod noge. Najbolj disciplinirani pa so naši samostojneži. Njih minister Pucelj je dal posl. Moskovljeviču obširen materija! na razpolago, s katerim je nastopil proti ministru dr. Vel. Jack o -viču radi gospodarstva na državnem posestvu v Topčideru. Mučen tori je napravil nastop Moskovljeviča na celo zbornico, dr. Jankovič je izgubil ve liko na ugledu; zahvali se naj za to kolegu mesarju Puclju, ker je znano, da so dobili zemljoradniki gradivo naravnost iz ministrstva. Ali je vzrok ti demisiji 'dr. Jankoviča gospodarstvo v Topčideru in — napisi v cirilic5 na Hrvatskem, ali samo jeden izmed teh dveh vzrokov., je — negotovo. Paldi tretjega oddelka ustava in vroča „bosanske“ debate razburjeni muslimani so se. potolažili, ne pa bosanski radikalci in demokrati iz Vojvodine, to so izstopili iz svojih klubov in groze, da bodo glasovali proti ustavi. — Vladna večina, kje si? Tam, kjer je bila še predno se je sklenila kupčija z vr.us limani. Pašič je opravičeno nervozen in razburjen, grozi z demisijo, ker ne vidi pravega izhoda iz zagate. Pa to še ni vse. Kriza, se bliža vrhuncu. — Beograjski listi poročajo, da nameravajo zapustiti konstituanto komunisti zemljoradniki in — Jugoslov, i lub in sicer v kratkem, ker se ne pustiio ma jorizirati od — sedanje „večine“, ker žele, da se ustava sprejme v sporazumu z vsemi strankami m z vsemi plemeni in ker odklanjajo hegemonijo srb skega plemena nad Hrvati in Sloveniji- Konstituante je v krizi in sicer v Našega voditelja dr. Uniona Korošec živel Bog k petdesetemu godovnemu dnevu in začeti 50letnici! Uredništvo. Liberalizem že pri volitvah' v konstituanto se je pokazalo, da liberalizem med slov. ljudstvom nima zaslombe. Volitve v ob ičinske za stopo niso. le potrdile prejš n toga rezultata, temveč izkazale za laži demokrate še obupnejše r.ezi:ua.e. Sedaj pa je pri izvolitvi ljubljanskega župana slovenski liberalizem doživel svoj pogreb in politične smrti in orez-pomembnosti ga ni mogel obvarovati niti njegov najzvestejši sinček Samostojna, niti Pribičevičev najožji prijatelj Tone Kristan, niti velekapitalist in dosedanji vodja Jadranske banke, g. Praprotnik. Po 40 letih liberalnega gospodar -stva je bil izvoljen sedaj v Ljubljani za župana narodni socialist. Bivši minister Kramer in bivši deželni pred sednik Žerjav z votlim Ribnikarjem sta doživela zasluženo obsodbo svojega dela in svojih metodi „Državotvorne“ Jutrovce je odklonila tudi Ljub -liana. Bivši ekonomski agromerkur -jevci so doživeli svoje politično agro-merkurstvo, ki j;e bilo ravno tako nepošteno in nesolidno, kakor svoj čas ekonomsko agrom erkursivo. Politično agromerkurstvo se je začelo, ko je dr. Kramer kot enomesečni namestnik ministra pravde takoj pr ve dni vrinil regentu v podpis pomi-loščenje dr. Žerjava. Svoj višek je pa doseglo, ko sta ta uva, državna tvora, pardon: državotvorna liberalna mla -dina zlorabljala vsak večer po eno do dve uri državni telefon in j:e na beo -grajskem koncu „visel“ pri telefonu.g. dr. Kramer kot minister, v Ljubljani pa dr. Žerjavi kot predsednik deželne težki krizi, kriza bo gotovo dosegla vr hunec prihodnji teden, ko se začne — razprava o osmem oddelku ustave, ki govori o razdelitvi države v oblasti, oziroma v pokrajine, o oddelku, ki bo ali povzročil centralistično ureditev na še države, ali pa vsaj deloma ugodil željam strank, ki bijejo boj proti centralizmu, ki bo upošteval vsaj de cma upravičene zahteve ogromne večine hrvatskega in slovenskega ljudstva, Ako zapuste komunisti, zemljonad-niki ih Jugoslov. klub konstitu nto, se bo o ustavi sklepalo brez Hrvatov v zbornici preostali Hrvati so s srbskimi glasovi izvoljeni, brez ogromne večine Slovencev in brez znatnega de la Srbov. Ako ho tak „Rumpfparla1-ment“ sprejel ustavo, bo to zelo škodilo državi na ugledu na zunaj, a v državi sami pa izzvalo ljute boje, katerih posledice so nedogledne. Kriza, ki se stopnjuje od dne do dne, povzroča mnogo razburjenja v političnih krogih. Jedna stranka, ki se ne zaveda velikega momenta ter škode za ljudstvo, ako bo država centralistično urejena., so naši samojtoj-■ noži. Samostojneži imajo druge skrbi treba paziti, 'da se zasede vsa, korita; treba vsako priliko izrabiti, da se poteguje za lastne koristi in kot „krščanska“ stranka udriha z lažnjivimi „štorijami“ po duhovščini; frei:a se posluževati denuncijaeij in surovosti z namenom, da se' pride do cilja. Radi poraza pri občinskih volitvah zmerjajo demokrati samostojneže, katerim je ljudstvo lirlbet obrnilo, ker so o prilito' volitev v konstituanto preveč lagali in — prevelike obljube delali — ter groze, da bodo pri prihodnjih volitvah sami na deželi komandirali in sami — propadli. Žalostno ulogo igrajo v zbornici samostojneži, zato sta dr. Vošnjato in Rajer le samo po imenu pri njih', sicer pa komaj čakata, da izgine te stranka, ki je v sramoto vsem Sloven, cem. Čakajo nas kritični dnevi v usta., votvorni skupščini in — v domači slo venski politiki. v likvidaciji. „vlade“, ki jo je tvoril sam brez po -verjenikov. Slovenska politika ne pozna v svoji zgodovini toliko ostudnega intrigantstva, hinavstva, denuncijant-stva in vsiljivega, nemožatega kleče -plazenja, kakor ravno ta Zeriav-Kra-mer-Kukoveeva doba. Iz teh časov je tudi „Jutro“, milijonsko podjeue, kateremu gospoidarijo ljudje, ki so prej šteli ure in dneve, kedaj bo prihodnji „prvi“ v mesecu. Takšno politično poštenje in delo je prejelo sedaj zaslu -ženo plačilo, ko so zagrmele nad glavami liberalnih mladmov razvaline — zadnje in najmočnejše liberalne trdnjave. Se pomembnejši pa jo poraz liberalcev v Ljubljani iz stališča ureditve naše države. Zadnja in najvidnejša zaslomba politieno-ekonomsko-upravne-ga centralizma v Sloveniji padla . Kot politični berači stojijo v Beogradu liberalni trije kralji v konstituanti, a vladni večini je izid volitev v Ljubljani najjasnejši opomin, da svojega nasilja uveljavljati ne sme, ako hoče postaviti solidne in trajne temelje. Ljubljana se je pridružila veliki večini slovenskih občin, ki obsojajo liberalno kapitalistično in politično nasilje in klikarstvo, ki hoče kriti z zlorabo državne misli svoj strankarsko-Mikarski in koritarski absolutizem z „öbznanami.“ Kako pa je danes z našimi soc. demokrati! Fo prevratu se je pokazal abso -lhjtizem med demokrati in socijalisti. Tip absolutistične figure je bil tudi g. socialistični pašai Tone Kristan,, ki je kmalu pa našem ujedinjcnju u -ganil: kje je bilo dobro za njegovo telo in mošnjo, Tonetov, za pregrešni marnon dokaj dostopni nos ga je vo -dll svoj čas k kapitalističnim in iz-vozničarskim tovarišem iz demokrat -skega tabora, v družbi katerih je g. Kristan tudi ministroval. In Krista -novo ministrovanje v pobratimiji iz -vozničarskih demokratov, je rodilo |tu-di med aipcijjallclemokraškim proljejtjari jatom odpor napram Kristanu, ki je izrabljal stranko v vladno namene, da je lahko sam sebe odebelil po te -lesu ter mošnji. Ministrovanje g. Toneta je rodilo razkol v, socialistični stranki kljub ujedinjenju naših socijev s celotuo so- • cijalno demokracijo naše kraljevine. Socijalisti so bili še kratico pred volitvami v konštituanto razdvojeni na 7 raznih struj, ki so se grizle med seboj na politično življenje in smrt. G. Tone Kristan, ki se je pri razdvoju stranko že valjal po milijonih, ni bil mož, ki bi bil lahko zopet združil raz deljene sodruge in jih kot med seboj politično edino maso vrgel v volilni boj za konštituanto. Jugoslovanskemu proletary atu je poslala pomoč Amerika v osebi Etbina, Kristana, kateremu se je res posrečilo, da je zbral med seboj razcefrane treske socialistične stramee in jih zlima! za konštituant -ne volitve v toliko, da so vendarle še rešili socijalisti 7 mandatov. S pojavom Etbijn a Kristana med maso socijev v Sloveniji je začela vedno bolj bledeti absolutistična zvezda g. Toneta. Dejstva, da se bliža gosp. Tone političnemu zatonu, se je zavedal on sam najbolj in radi lega se je naslonil zopet na stran svojih demo -bratskih kolegov, katerih denarne ma sti je bil sam dokaj deležen kot mi -nisler. G, Tone je znal, kaj pomeni rek svetopisemske vsebine: Delajte si prijatelje s krivičnim mamonom, da kadar obnemorete, vas sprejmejo. Kri stan je čutil politično obnemoglost, po iskal je človeka njega vrednega kova Žerjava, kateremu 'je za obljubo u-praviteljstva Friederikovili veiepose -štev prodal ljubljanske socialistične glasove, Kristam-Zerjavova kupčija bi bila morda uspela, da ni bila predčasno razbohnana in je kot taka rodila razočaranje za Kristana, da Se ni dobil upraviteljeva; razočaranje za žerjava, ker je danes ljubljanski župan Pesek. Kristanova mešetarija z milijon ■* sidrn upraviteijstvom na eni strani in s socialističnimi glasovi na drugi je tako zasmrdela treznejšim voditeljem socijaljistov, da so začeli s sanacijo stranke in radioe odžagali so Kristanal kot suho vejo od stranke z oddajo svojih glasov narodnemu so-eijalistu Pesku, Na Kranjskem je Tone Kristan danes v stranki mrlič —, pristaše ima še edino v Mariboru, kjer je med so-ciji še vse polno nemškularije, ki še veruje v odrešilno moč Kristanove ob sežnosti po telesu in mošnji. Kako dolgo se bo še oklepala mariborska sooijallsltčna uemiškutarija. Kristanove politično suhe veje, še danes ne moremo ugotoviti; vsekakor pa bo prej ali slej tudi med mariborsko socialistično nemškntarijo dobila nad -vlado jugoslovanska struja, kateri bo do načelovali nesebični in s krivičnim mamonom ueomadeževam elementi kot mariborski JSDS tajnik Lojze Slanovec, G. 'svoječasni soeijadisfčni absolutist Tone Kristan pa menda ne bo preveč žaloval, četudi ga bo ostavila še mariborska. socijalisi,ična nemšku-tarija, ker se bo lahko politično oddahnil in užjval svoj debelušasti. pokoj na milijonih, katere mu je nastlala njegova politično izvsamčarska me šetarija s policajdemokrciti na račun proletarijata. Sicer pa milijonsko ma-- stne figure ala Tone Kristan niso socialdemokratom nič novega in se jili izbacne iz stranke, kadar so že pre več opitane po telesu in mošnji. Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Seri konstituanto minuli petek se je pečala z odgovon «r,. razne interpelacije. Sobotna seja jo bila precej burna, ker sta se klo utala poslanca dr Stajič in Odavič Ta c-eja je bila tudi znamenita, ker so komunisti pri tej priliki utemeljili in \Jadi naznanili svoj odhod iz konstiuiaate. Ker sedanja vlada ni smatrala kot svojo dolžnost, da bi dala komunistom zadoščenje svobode radi Vesni leve ob-znano, so izjavili, da zapustijo zbornico in da zadajo z agitacijo med ljud stvom udarec sedanji vladni reakciji. Po odhodu komunistov iz konstimanfe so se postavili proti zborničnemu pred sedniku zemljoradniki in mu očitali, da krši svoje pravo v škodo opozicije in so med protestom ostavili zbornično dvorano. Sele po teh dveh za Pašiča tolikanj mučnih prizorih sta govorila radikal dr. Perič in naš klubar dr. Rebac, ki je zagovarjal stališče Jugoslov. kluba o potrebi politične ter, ekonomske zbornice. Za Rebaqom sta, še govorila Vošnjato in E. Kristan, nato pa so se razšli znatno decimirani kon-stituantarji do ponedeljka. Politični starosta Pašič je sicer upal, da bo spravil svojo centralistično, ustavo pod streho in pod regentov podpis do Vidovega dne, ko je nameraval poleteti s konstituanto na Kosovo, a kakor kažejo razmere v kou stituanti danes, bo starosta Pašič varan v svojem upu. Narodnemu klubu so sledili komunisti, zemljoradnike si je odbil zbornični predsednik Ribar m do .Vidovega dne bodo v zbornici samo še demokrati, decimirani radikali, samostojneži in muslimani, ako se ti zadnji tudi ne bodo spuntali. Kosovo bonud ilo žalostno sliko, če bo Pašič še sploh' napravil svoj zadnji — žalostno slavnostni politični pohod na kraj nekdanjega propada in zopetnega vstajenja — majke Srbije. Glavni vzrok, da so zemljo-radniki naperili svoje kopje proti vladi, je Pašičeva kupčija z muslimani, ki zahtevajo rešitev agrarne reforme brez milijonskega odkupa turške veleposesti. Žemljoradniki stoje danes na stališču, da bodo glasovali proti ustavi, kar bi pomenilo za Pašiča in centraliste polom, če tudi na samem Kosovem. ITALIJA, Minulo soboto je bila v Rimu slovesna otvoritev novega parlamenta v navzočnosti kralja in kraljic ce. Otvoritvi in prestolnemu govoru so prisostvovale vse stranke razun socia listov, komunistov in dela republikanskih fašistov. Kralj je v svojem govoru zasigural svobodo pouka in s tem označil smer bodoče vladne politike v družbi ljudske stranke. GORNJA SLEZI JA. Zavezniki so tako pritisnil5 na Poljake in Nemce, da bodo ti izpraznili sporno plebiscitno ozemlje in ga bodo zasedle angleške čete. p Proti tajni diplomaciji. Interpe-J*üija poslanca dr. Korošca na ministra v an j škili iposlova. Kakor s Ceho-slovaško, tako je sedaj naša država zaključila prijateljske odnošaje tudi s sosedno VeLiko Rumunijo. A idočim šibili o političnem delu alianse s Ceho slovaško obaveščeni barem šefov' strank, je sedaj vlada na lastno roko brez predhodnega znanja ustavotvor-ne skupščine in v odsotnosti regenta na absolutistični način s popolnim pr ziranjem naroda in njega zastopnikov 'zaključila politično zvezo z Rumunijo, kojo namerava prihodnje dni baje !do-jjoiuiti še z vojaško konvencijo. Ker se brez znanja in odobrenja naroda чш smejo zaključevati osobito nikakve onerozne zveze, in ker nam vlada ne bo odrekala prava, da se narodni zastopniki brigamo za tako dalekosežne v ladine akte, zato vprašamo ministra predsednika in ministra vanjskih' pos-Jova: Da-ti je voljan predložiti ustavo tvorni skupščini z Rumunijo zaključeni pakt v odločitev, Da-li je voljan, predložiti tudi pravce za zaključenje vojaške konvencije z Rumunijo usta-votvorni skupščini v odločitev. Da-li Je voljan, cla se v bodoče vse take zve ze predložijo predstavništvu naroda v ■predKodno odobrenje, ker narod nivo jjan Klepati zvez, ki bi ga silile v fcafcbršnokU prelivanje krvi? p Za odkritost v trgovinskih po -gajanjib z Italijo. Interpelacija posl, dr. Korošca na ministra za trgovino in industrijo. Gotovo vsi narodni zastopniki, osobito pa oni, kojih' izbornih okraji se nalazijo na zapadu naše države, so interesi rani na poteku pre -govorov, ki se tičejo naših bodočih' e-kononiskiii odnošajev z Italijo. Zate vprašamo g. .ministra za trgovino ir industrijo: Da-li je voljan, izvestiti u-siavotvoruo skupščino o dosedanjerr noteku trgovinskih' pregovorov z Italijo? Da-li .j.e osobito voljan, preje nego se z Italijo zaključi kak ugovor, ako tudi samo pri vremeni, upoznatiu-sfavotvorno skupščino z nameravanim ugovorom in zatražiti njeno odločitev.- p Siabostojua nedoslednost. Pred par dnevi so liberalni listi raztrobili vest,, da je „klub samostalnik Seljaka“ predložil vladi dodatni predlog k 8. oddelku ustave, ki govori o razpre-dalbi države. SKS je predlagala, da se izven Srbije ustanovi sledeče oblasti: ljubljansko, mariborsko, zagreb-škoi sušačko, osješko, spinsko, dubro vaško-mostarsko, banjaluško, sarajevsko, novisadsko in banatsko pokrajino Ko je dr. Vošnjak predal ta predlog, je izjavil, da ga je izdelal on sam po lastnem mišljenju. To je, bil torej osebni predlog dr, iVošnjaka.i Beograd-ska „Politika“ od dne 10, L m, pa poroča, da je poslanec Drofenik (predsednik SKS klubaj poselil min,- predsednika Pašiča ter ga obvestil o pred loga kluba. Vprašamo: čegav je pred iog o razmesarjeni u Slovenije ?! Voš -njakov ali Drofenikov?, To si bo treba zapomniti. P Naše gibanje v Halozah'.- Slov, ^такжеатшкштхпаашаавашттттттштттвтт ljudska stranka ima v, Halozah skoro vso občine v svojih rokah. Slava zavednim Haložanom! — Dne 12. junija se je vršil v Leskovcu občni z or izobraževalnega društva.. Napravil se je načrt za bodoče delo tega prepotreb -nega društva, V odbor so bili izv oljeni‘najboljši možje, mladeniči in mladenke. Popoldne je bila lopa priredi, tev mladine. Na obeh priredi,vali ie govoril tajnik Zebot iz Maribora. — Pri Sv, Ani bo v kratkem velik dekli ški tabor. p Beievode. Izid občinskih volitev za občino Sv. Florjan pri Šoštanju , kakor ga je priobčil „Slovenec“ v št. 101, ni bil točen. Tam stoji, da je ime la SLS 25, J DS 33 in SKS 36 glasov Is tin a pa je, da je imela SLS "25, KZ 3<» in nasprotniki skupaj 33 glasov. Za župana je lgfil enoglasno izvoljen naš vrli pristaš, posestnik in sveto -kriški cerkveni ključar Matevž Bačo-vnfic, p. d. Punčuh, podžupan je K Z veleposestnik Janez Stropnik, ključar pri Sv. Križu, prvi svetovalec SKZ Martin Turnšek, mesto drugega svetovalca pa imajo nasprotniki — samo-slojneži. p Nemški Štajerci vzgled vztvaj -nostiv Štajerskega plebiscita 3. juli -ja se bojijo najbolj Korošci, ker vejo; da jih v tem slučaju gotovo čaka jugoslovanska okupacija- Predsednik ko roške deželne vlade dr. Le ni soh je zbral posebno odposlanstvo koroških socijalnlh demokratov ter krščanskih soeijaioev in je priromal z njimi v Gradec, da obrazloži Štajercem usode polni stečaj Korošice v, slučaju, da izvede Štajerska plebiscit. Glavar šta jerske deželne vlade dr, Rintelon je sicer poslušal Lemischevo lamentaci-je, a končno izjavil, da izvede Štajerska kljub moledovanju Korošcev plebiscit 3, julija. Štajerci zahtevajo spo jitev z majico Germanijo ne oziraje se na izgubo Koroške, p Podpisovanje! vojne konvencije z Rumunijo, „Jutarnji list“ poroča: Cim bo dospel zunanji minister Take .Ionescu v Bukarešto, bo odpotoval šef rumimskega generalnega štabu , Cristeseu, takoj v Prago, da s Ceho-slovaško podpiše vojno pogodbo. Verjetno je. da bo Cristeseu po povratku iz Prage obiskal tudi Beograd, kjer bodo utrdili vojaško zvezo med našo in romunsko državo. Pnevne vesli. d Strah koroških nemškutarjev. Odličen koroški Slovenec iz Rude na, Koroškem je v našem uredništvu iz javil : V našem ftižnem Korotanu so se razmere precej spremenile. Poprej o-holi Nemec jn nemškutar je postal po bit, klavni in obupen, kajti prišel je do prepričanja, da bo kmalu konec, nemški strahovladi na Koroškem, Koroški Nemci in nemškutarji dobro ve do, da ni več daleč trenotek, ko bodo jugoslovanske čete vkorakale v Korotan,Sicer še trpimo veliko preganjanja in muke, toda na obrazih naših narodnih nasprotnikov j'e zavladala re signacija. d Siabostojni laži Ur ek je zopet enkrat prišepal v svojih interpelacijah za poslanci Jugoslov. kluba. Za naše vojake se poteguje g. Urek, za vojaške dopuste radi obdelovanja polja, davčne knjižice zahteva in premalo tobaka za pipe je na kmetih. Na vse to se je spomnil g. Urek še le sedaj,; ko so naši poslanci se potegovali za zgoraj omenjeno pred meseci in meseci. Seve, g. Urek zida palačo, se ne briga za delo v zbornici in je prespal delo naših poslancev. Ko bo dobit odgovor na svoje po Jugoslov. klubu kopirane interpelacije, pa bo trobit po „Kmet. listu“, kaj vse j® dosegel On. g. Urek, ki je malokedaj v Beogradu, ampak se poteguje za vojake, za davčne knjižice in pipin tobak kar iz svojega Globokega pri Brežicah. d Naši poslanski samostojneži so že tako državotvorni, da čitajo svoje govore v konštituanti v Ida ženi srbo-hrvaščini. To si lahko mislite, kako srbohvrvaščino čita bivši! nemškutar-štajemjanec Drofenik! d Tonetu Kristanu niso nič kaj po volji spremembe pri ravnateljstvu Jadranske banke, ki so se doigrale kar čez noč po izvolitvi Peska Ijublj, županom. G. Tone si je v žlahti z Jadransko banko s kreditom 24 milijonov ko.f pokritje za razne ponesrečene socialistične kpns.ume, ki so se razleteli pod Kristanovim vodstvom, Govori se, da bo novo vodstvo Jadranski“ banke odpovedalo kredit tudi Tonetu Kristanu. d Jugoslov. Sokoli frfotam letos na vse strani naše kraljevine in inozemstva • na račun davkoplačevalcev, ker g. prometni minister Pribičevič — tekmuje, kako bi razsipal čim več državnih podpor za sokolsko veseljačenje in popivanje. ‘d Jeza demokratov radi čestitk nr šim županom. Zadnje „Jutro“ se prav huduje, ker je razposlalo SLS celjske tajništvo čestitke našim županom. Seve, mladoliberalce pečejo te čestitke. ker jih oni nimajo komu poslati, niti Ljubljani ne! Zavist govori iz „Jutra“ in jeza nad katastrofalnim porazom di mokratov .pri občinskih volitvah'. d Naš strah — Mirko Vauda. O demokratako-säiöostojni korFeji. uči telju Vandi smo dobili naslednje vršiče : Pomil ujemo .Vando, da se je v , Taboru“, od dne 1. junija 1021 zopet tako noro zatekel. „Slov. Gospodar“ oci 2. junija 1921 mu je naredil krivico s trditvijo, da je Vauda pisal dopis: „Klerikalna lumparija v Vosku!“ Slučajno je Vauda enkrat nedolžen! Od samega veselja, da je vsaj enkrat nedolžen, se je zapičit tako smešno v zatrjevanje te svoje nedolžnosti, da ni dopisnik „Taborove“ notice „Klerikalna lumparija v Vosku“, da je v naglici popolnoma pozabil ovreči tudi dru ga predbacivanja oz. dejstva v ravno isti „Gospodarjevi“ notici, namreč, da je kradel ubogim sirotam, vdovam i*n ženam vpoklicanih podporo in da je goljufal državo. Tudi na opetovane slične notice „Straže“ je konsekvent -no molčal. Svetujemo vam, da tožite uredništvo omenjenih časopisov. Gu -dimo se, da celokupno učiteljstvo molči, da vas1 že ni prisililo k temu koraku! Je pač. težko tožiti, če je človek kriv! Fripoznavamo vam, da ste jo s svojim podpornim srečelovom po-gruntali! Najlepšo srečko, dejal bi skoro „terno“ ste res potegnili s tem, -da ste smeli Krajncu na zvit način plačati oškodovanih okoli 4000 K in da vam ni trebalo vandrati v zaslužen no brezplačno stanovanje, kakor bi se zgodilo v enakem slučaju vsakemu drugemu, makar tudi samo radi krvoločnega petelina! Čudna so pač pota naše justice! Vprašamo vas samo, zakaj ste prosili celo dva gosp. orožnika, ko se je začelo preskovanje pro ti vam, naj vas ne spravita ob kruh! Zakaj niste sami zahtevali stroge dis cipMnarne preiskave, zakaj ste se branili z vseftii štirimi sodmjskega postopanja? Morda ne zato, ker ste nedolžni! Čudimo se vaši nesramnosti, ker blagohotno dovoljujete oškodovanim, da smejo vašo zadevo mirno izročiti sodišču, ko se vendar vi bojite sodnije ko hudič križa. Državno pravdništvo pa opozarjamo na to vašo v „Taboru“ 4. junija 1921 javno dano dovoljenje! Nikar si zopet ne premi _ aika,' ko se je začelo preiskovanje pro sjačite v resnih trenutkih od Poncija do Pilata. Za konec vas pa še vprašamo : Ali vam je bilo treba te polo -mije ? Ko ste zašli na polžka- pota (lernokralsko-samostojne stranke, ste se tudi urnih korakov bližali svojemu prepadu, Ali boste tudi Laporoaae na ta svoj način osrečevali kakor. Mar -ječa-ne ? d Lipov Tonček. O velikem samo-stojnežu, govorniku, politiku, kaudida-tu in nameravanem županu Lipovšek u nam pišejo iz Grušove pri Sv. Mar -jeti: Gospodin bivši f er waiter Lipovšek se grozno hudujejo, ker. so njih' njihovi samostojneži tako grdo nafar-bali pri volitvi župana. Poprej so hodili vsi samostojneži k svojemu vodi * telju vina pit, potem so pa h; volili — nasprotno! Zato so pa Lipov Tonček' rekli: „Grušovčani so sami osi: in pa :enci.“ (Za to grdo žalitev Mode dobil Lipovšek od nas Grušovčanor tak odgovor, da mu bo kar zvenelo po ušesih.) Sedaj je torej vprašanje, kaj pa je potem gospoefin Lipovšek? Kar ga mt Sm ar ječa ni poznamo, smo mu re< ich „Grušovški August“; saj ni bil za drugo, nego da krave pase.- Seveda, ko fo ga začeli ljudje za no ca imeti, je šel raje za. pismonoša. Kur je pa rabil, za vsako Črko približro dve uri, prodno je razvozljal, kaj pomeni je ira’alo tri dni, predno je vedel, čiga- vo je pismo. Zato ga tudi tukaj niš® mogli rabiti. Pozneje ga je najel nek veiižniški stotnik, da je šel vsak dan pogledat, Če mu ni ponoči veter viničarjev odnesel m gospoda .Tončeja pa smo morali titulir.ati: gospod ferwal-ter. Ker pa ima navadno največji „po-sili modrijan“' tudi najdebelejši krom-» pir, tako jo tudi z Lipovim Tunčetom, Takoj, ko se je (pojavila Samostojna, je Tonča pokuril za njo in znani Merim Tja je znal poikrbeti za Lipovega ■učnea primerno mesto. Vzel ga je za frohentača, ki naj vabi vse zgubljene nomčurje v stranko slabostojnih — „kmetov" in tudi njegova Lojzika je nastopala kot prerokinja o samostojnih časih v novem kmetskem „raju.“ Da, še več, Lipov Tunca je celo kandidiral za poslanca. Ker pa. so ga samostojni močnejši koritarji: Mermolja. Urek., Drofenik i. dr. porinili v ozadje, ni mogel biti izvoljen, zato pa je bistra glavica Lojzike izumila novo s red,-tv o, da postane žena poslančeva. Rekla je svojemu Toneju: „Ti veš kaj. glej, da boš prevzel celo organizalori-čno delo za Slabostojno v roke, tako boš pri prvih volitvah na prvem mestu kandidiral, kakor lani kravar U-rek in tako te ne bo nihče mogel izpodriniti.“ Pametna glava, si je miših! naš Tonček, dodenimo še mesto župana, da bodo ljudje videli, da je vsa domača občina Grušova za mene, to bi tudi znalo kaj vleči. Žalibog! Grušovčani (katere je imenoval g. Tonča „osli in tepci“) niso bili tako nori, nego so volili za župana g. Verliča. Toda, pri volitvi za podžupana in svetovalce pa je Lipov Tunč volil samega sebe in s tem pokazal, da je dosegel pi i svojih ljudeh čudežne uspehe ter kljub temu dobil le en sam glas. Siabostojni Čestitamo, da ima take brihtne može, ki uživajo tako ogromni u-glečl kar pri svojih pristaših. No, oče SKS Mermolja, imate še kakega drugega Lipovega Toneja za svojega a-pcsfola? Sicer pa bomo vaši SKS že prav kmalu zapeli „rekvijem“ za vedno. — Bivši samostojni Smarjajčani, sedaj trdni v taboru Slovenske kmetske zveze, d Demokratske prazne obljube, in zopet kujejo v .finančnem ministrstvu naredbo o dodatnih dokladah celokupnega državnega nradništva. Policaj -demokratsko „Jutro“ poroča, da dobijo beograjski uradniki 45% „ uradniki ostalih srbskih mest 86%, naši po 10 odstotkov izrednih doklad k doseda-jim draginj skim dokladam. Na „pritisk“ soeijalnočuteče. oentraldemokra -cije bodo baje zvišali tudi prejemke penzijonistov za 800—1600 K iu to počen ši s 1. majem. — Prepričani spo, da bo ostalo pri obljubah, „ Jutro“ na mreč ni prav nič povedalo, keciaj bodo radodarni demokrati izposlovali iz plačevanje obljubljenih doklad, Požu-i ite se, gospoda na naj višjih mestih „ sicer yam ,pri novih volitvah odpova veliki del slovenskega uradinštva svq jo zvestobo! d Invalide bodo zopet pregledovali med 15. junijem in 15. julijem, .tako-razglaša miloobnazi socijalni minister dr. Kukovec iz Beograda. Pregled invalidov je Kukovčeva izpolnitev toli-* 1 rat dano obljube o izboljšanju inva-» lidnili podpor. Z milijonskimi svotaml podpira država zdrave sokolske izletnike, za invalide, vdove in sirote pa nima nobenega ficka ne za, zvišanje 'podpor! d Iz Beograda razglašajo, da se otvori železniški promet na progah —* Maribor—Celovec in Spilje—Radgona -Ljutomer dne 15. junija. Blagor pač onim, ki verjamejo to vest in ne poz* najo zagrizenosti nemškega „Bauern* bunda.“ Ravnokar omenjene železniške proge ne bodo izročene poprej pro* metu, dokler ne bodo v naši državni lasti. d O bolezni kralja Petra poročajo, da je opasna. Radi tega dejstva Je fudi regent Aleksander, na povratku iz inozemstva. d Državna realna gimnazija vi Ptuju* »Vpisovanje v I/ razred dne 29 junija in dne 11, septembra od 9, "det 11, - ure. Zadostuje tndi4 ako ravna* teljstvo do tega dne (po pošti dobi za d nfe šolsko izpričevalo in rojstni lisi., Sprejemni izpit dne 30. junija in dne 12. septembra pismeno od 8. do 10., nre, ustno pa popoldne po potrebi * Zahteva se; iz krščanskega nauka te like znanjavJčolikor. «e ga more pri«. iüt#i v prvih štirih letih ljudske šo-46.* Izpita iz tega predmeta se lahko oprosti, kdor ima v izpričevalu „dobro“ ali „.prav. dobro“. Iz slovenščine se zahteva spretnost v čitanju in pi -sanju, poznavanje pravopisnih pravil, temeljni nauki iz oblikoslovja, analiza prosto razširjenega stavka. Iz _računstva: izvežbanost v, štirih osnovnih računskiti vrstah s celimi številkami in uporaba na praktične naloge. Spre jemni izpiti v ostale razrede, ponav ljalni in naknadni izpiti 'hie 1- in IH septembra. Vpisovanje novih učencev dne 12, septembra od 10. do Ib ure v ravnateljski pisarni, vpisovanje ostar lih učencev dne IH, septembra od 10, do 11. uro, vsak v svojem razredu, — Ravnateljstvo, d Na drž. realni gimnaziji v Celju se vršijo sprejemni izpiti za I. razred dne 1. julija h L ob flu »ri dopoldne; vpisovanje istega dne od 8. do 9. ure dopoldne. Učenci naj p.ridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov in prinesejo s seboj krstni list in spričevalo o sposobnosti. Izprašujejo se pa predmeti: verouk (samo, ako je v spričevalu slabši red kakor „dobro“), slovenščina in računstvo. — Ravnatelj -• sivo. d Duhovniške spremembe. C. g. Al. Mešiček je nastavljen kot kaplan v Staremtrgu. C. g. Jos. Sigi, dozdaj župnik v Trbonjah je bil umeščen na župnijo Dramlje. d Za romarski vlak k Mariji Po-ШЦ0РЈ na Brezje dne 1L in 12. julija se je treba prijaviti najpozneje do 20. junija pri svojem dušnem pastirju in si naročiti legitimacijo, У, Mariboru se legitimacija lahko osebno naroči v u-pravništvu „Slov, Gospodarja.“ Kdor 5e prepozno oglasi, ne bo več [dobil le-jütinmobe. Prijavite se torej pravočasno? ti Ustrelil se je na Bizeljskem jurist Karol Knurek. Nzrok samoumora ja — jpsrečna ljubezen, € .(Pevska zveza priredi dne Sl. t. 1. v Kamniku veliko zborom vanje, združeno s pevskimi nastopi posameznik zborov. .Vabijo se vsi včlanjeni zbori, da se omenjene prireditve prav sigurno -udeleže* Poleg posamezni zborov bodo nastopili: tudi vsi zbori skupno in sicer pii maši in pri koncertu, V spored in natančnejša pojasnila ja obelodanil Slovenec od dne 11, junija (139 št.,d d Kam gre naš denar?, Naš posl. Roškar je v svojem zadnjem govoru v konsfituanti vpričo zbornice brez oporekanja od strani vladinovcev konsta-ral, da nas davkoplačevalce iz celotne kraljevine stane odkup turške veleposesti 1,200.000 K, ki je bila dosedaj krivična last begov. Za mestna gledališča plačuje država 13 milijonov din, (.Gledališča so svojčas vzdrževala mesta sama, sedaj jih mora tudi dežela, ki nima od gledališča nič!) Na račur davkoplačevalcev se vzdržujejo wran-glovei, ki potegnejo iz žepa davkoplačevalcev vsaki mesec H milijone din., kat" znaša na leto 36 milijonov dinarjev, K tej Roškarjevi konstataciji pa še dodamo, da je dovolil prosvetni mi-aietef vsakemu sokolskemu izletniku Čudna sprava. (Iz kmetskega življenja)» (Dalje.) Zdaj vam vse razložim, kako morate govoriti pri sodniji. K obravnavi pa greste lahko sami, kajti jaz moram odpotovati zarad dedščiue k že ornim staršem. Ne da hi pozabili, kaj s*« vam .svetovali“ Po tem razgovoru dolgo ni. bilo Si meka v pisarno, in io je bilo vsem ja ko čudno) Med tem se je skončala dol gdtrajna pravda zaradi jablane in sicer v prid Simeku.i Ko je ta po dolgem času zopet sto pil v. pisarno, potresel mu je dr* Prvak zmagbnosno z razsodbo pred nosom ter pravili „Zmagali smo, prijatelji, zmagali! ‘Ali odvetnik se ja jako začudil) nad Simekom, ki se je v, zadregi pr ar-skal za ušesi, „Kaj stojite kakor brez življenja?. Kaj se je vam, za božjo voljo zgodi -lo? AH ste morda pri okr* sodniji izgubili pravdo zaradi razgaljenja ča* sli y zadevi petelina?“ „Tone!“ sJCai torej ? Leite, koliko 1jq mora. v Osjek 500 .dinarjev podpore, kar be tudi zneslo in pobralo iz žepov davkoplačevalcev nekaj desetin milijonov K. Proti tako brezglavo lahkomišljeni raz sipnosfi državnega denarja se še doslej ni izrekel niti eden od samostojni! poslancev, ampak samo kmet — član Jugoslov. kluba. d Mišljenje, pokojnega Vesniča, „Srbska Rijeö“ od 6. t. m. je priob -čila memorandum ruskih beguncev , ki so ga predložili našemu poslaništvu v Parizu. ‘To spomenico naj bi bil Vesnič poslal Pašiču. Dočim so se Ru si v spomenici povsem korektno spominjali vedno le kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaea, jim je Vesnič odgovoril: „Mi Srbi smatramo , . Srbija bo storila vse , , V; Srbiji sodeluje vsestransko i|td.“ Pisal je samo o Srbih in o Srbiji. Za njega Hrvati in Slovenci niso obstojali, obstojala tudi ni kraljevina SHS, marveč samo Srbija. Boljšega dokaza, za, velikosrbsko mišljenje Vesničevo nam pač ni tre- ba. In temu Vesniču so naši liberalni listi prinašali slavospeve ter ga slavili kot prvoboritelja za ujedi ti jen je! d Podpisan je novi načrt za pre -mestitev učiteljstva v HI mestih naše kraljevine. Upamo, da je za naše vročekrvno in centralistično učiteljstvo še nekaj prostora v južnih delih naše „otadžbine“.- d Ljudsko vseučilišče v Bosni. Dr. Pero Slepčevič snuje v Gorazdi ljudsko vseučilišče pc*j vzoru severnih narodov. Zavod bo financirala „Prosveta“. d Proslava bajrama. Dne 8. t. m. so muslimani v Sarajevu sveč monro-slavili svoj praznik bajram. Reis-ul-ulema Čauševič (najvišji duhovnik za Bosno) Je sprejel čestitke od predsednika vlade, komandanta armije in drv gih oblasti. d Kulturni boj na Češkem že u« zakonjen. Cehoslovaški naučni minister že proglaša verouk po šolah ko! neobvezen predmet, ki bo tudi v spričevalih uvrščen med neobveznosti. — Kulfurnobojne Cehe posnema, tudi naš nov učni načrt za srednje šole. d Statistiko invalidov je uapra = vila mednarodna delavska pisarna v Ženevi, ki konštaitira, da je bilo v svetovni vojni pohabljenih moških 5% milijona. Od teh vojnih pohabljencev imajo Francozi 1,300.000, Nemci 1 milijon 400 tisoč, Angleži 1,700.000, Italijani 570.000, Zedinjene države 200 tisoč, Gehoslovaki 175.000, Poljaki 150 tisoč, Kanade! 88.000, Romuni 84.000 in Belgijci 40,000. Koliko invalidov pa je v Jugoslaviji, tega še do danes ne ve naš minister soeijalne politike dr, Kukovec. G, Lojze se rajši producira v konštituanti z dirko bedastih medklicev, mesto da bi rajši vsaj pre štel naše invalide, če jim že pomagati noče. Pardon! Pri nas i? odredil Statistiko invalidov naš sodijahii poli-tičar od 15. junija do 15. julija v letu Gospodovem 1921, d Koliko Jugoslovanov živi v Л-meriki? živi okrog1 700,000 Jugoslovanov. Od teh je pol milijona Hrvatov, Srbov in Slovencev pa okrog 200.000. d Prodaja lista „Times“, V 'An -gliji širijo vest, da je sedanji lastnik la Polona plačati stroškov zaradi jablane ! “ „Zdaj je že pozno!“ je zajecljal Simek. „Pozno? Za Boga svetega, kaj po zno?“ se |e začudil dr. Prvak, „Ker sve že na pol * s»!“ „Vi in — Polona?“ „Da, včeraj sva bila prvo kinu o-klicana!“ „Ni mogoče! In vi si bote vzeli Polono? Za božjo voljo povejte mi le, kako se je to zgodilo?“ „;Za res, zgodilo se je! Ta presneta štorija se je začela pri okrajni sodniji zadnjič zavoljo tistega petelina. Ko so naju poklicali v sodnijsko pisarno, je sedel gospod sodnik pri mizi ter nekaj pisal,1 z hrbtom je bil obrnjen k nam. Ali ga poznate gos -pod dohtar?“ „Nekolikokrat sem ga že videl! To je eden izmed tistih starih gospodov sodnikov, ki bi najbolje ustregli sebi in strankam, ako bi šli v zasluženi pokoj!“1 „Seveda, to je jako star, pa priljuden gospod! Glava mu je že bela kakor sneg, ali obraz žari samega zdravja. Dn je torej sedel pri mizi, velikega angleškega, lista „Times“, lord Northclilie, prodal celo podjetje Sir Eliermanu. Ako je ta vest točna, bo „Times“ zapustila, opoz.ciional io stališče in bo podpirala politiko \ lade Lloyd Georgea* d Najveeje drevo na svetu. V Ka lilorniji raste drevo in sicer podobno našemu boru, ki je 1H5 m visoko in kojega obseg nad korenino znaša 15 metrov, d Cene v Beogradu. V Beogradu stane kilogram govejega mesa 9 di -narjev, teletine 10, svinjetine 11, ovčjega _ mesa 10, masti 10 in masla 28 (dinarjev. Eno jajce stane H dinarja in 1 liter mleka 2M> dinarja. d Vrednost denarja. Ameriški do lar stane 141—142 naših kron, za 100 vstrijskih kron je plačati 22, za 100 nemških mark 21H—216, za 100 freho-slovaških kron 195 in za 100 laških lir 690—092 jugoslovanskih kron. Iz Maribora. d Orli se sramujejo svojega imena.- Petkov „Tabor“ si je najbrže rezerviral več prostora, da bi poročal o slavni zmagi demokratov pri lju -bljanskih volitvah župana. Ker so pa „Taborove - nade ob njegovem velikem presenečenju tako krasno splavale po vodi, je moral dotični prostor spopoi niti — seveda po svoji navadi z lažjo in podlostjo. Tako je poročal, da so studenški Orli zatajili svoje ime pri nabiranju darov. Resnici na ljubo koušlatiramo sledeče: Povsod, kjer je Orel pobiral, je jasno povedal, da na bira za ustanovitev Orla v Studencih. Vsak darovatelj se je tudi podpisal v nabiralno polo, katere napis se je dobesedno glasil: „Nabiralna pola prostovoljnih daril oziroma prispev * kov za dobitke ob priliki prireditve , ki se vrši ob slovesni ustanovitvi Orla v Studencih.“ Pole so vsakemu ne vernemu Tomažu na razpolago pri predsedniku. Naj nam „Tabor“ pove: Kdo je pobiral pod tujo firmo, ali vsaj pri kom je Orel pobiral darove pod napačnim imenom ? Ce tega ne stori, jß.KloUöui dopisun nesramen iažnjivec. in podlež! Ga pač novi odsek bode v oči. Tudi prosi Orel imena tistih mariborskih (kolikor je nam znano (teli še zraven ni bilo!) Orlov, ki so se pri Telo vi procesiji pretepali in imena tistih otrok, ki so bili tepeni, Le več -krat s:e še oglasite na ta način, [Orel vam bo iz srca hvajježen, ker vedno bolj spoznava kdo ste! Da, le sramuj se svojega imena, čislani „(Tabor“ — saj pri tebi, ni več sledu o kakem taboru! —Studenški Orel.; d Tak« odločujoče dejstvo, kakor e volitev ljubljanskega župana, prav nie ne zanima „Tabor.“ S par vrsticami je naznanil izid, a sedaj molči kot grob' in se plazi rajši v svojih člankih krog Moskve in francoske — zbornice. Da, da, časi so se spremenili- Ako bi prodrl kot župan „atek“ Triller, bi bil tudi „Tabor“ preplavljen “s tiskom najdebelejših1 črk o de -mokratski zmagi in 40 letni slavi ne -premagljive Trdnjave svobodomiselmo-napredne Ljubljane. Razočaranje nad ne da bi naju pogledal in samo pisal je nekaj, Pri drugi mizi je sedel pi -saj* s peresom v roki in uravnaval pred seboj spise. Nekaj časa sva molče čakala, Ali potem se jo okroglo -udi Poloni ogugal jezik, vse viže m Ho spretnost svojega jezička je porabila. Ali jaz ji, hvala Bogu* nisem nobene primolčal. Svoje žive dni slišala tako žarkih in popramh besed , tako zabeljenih resnic,, kakor takrat v tem kratkem času.: Nisem pretehtaval besed, vse sem ji rekel, kar sem imel na srcu. Cele litanije njenih pregreh sem ji naštel in vsako žalitev sem ji dobro odvagai nazaj,: Zaganjala se je v mene, jokala, z nogama copotala in puhala kakor mačka — kratkemalo , napravila sva tak hrup in ropot, da se je slišalo za 'deveto steno in gospodje adjunkti iz sosednjih sob so so odpirali vrata, pisar pa je boječe pogledoval g. sodnika^ Ali ta je te z glavo kimal in kimal', smehljal se je in pisal dalje, Se-le, ko sem si olaj -šal srce in je bila Polona, oci kri ca -uja že hripava, je vtaknil pero za u-ho, malo pošnofal ter. se obrnil k nama, „No, ali sta si zdaj že vse povedala?“ je rekel prostosrčoo, Mislim , izgubo Ljubljane je mariborske demon krate tako poparilo, da dr. Koderman ne popiva več po gostilnah in .Vogla« voglari samo še od tiskarne do stanovanjskega urada, kjer si požvižgava pri zaprtih [durih:: „O du lieber Äug« stin — tudi Maribor bo „hin“! d Poglavje o javni varnosti v mariborski okolici» .Učitelj nam piše:: „10. t. m. sem imel v svrho pouka ж domovinoznanstvu s svojimi malčki izlet skozi Počehovski dol in čez breg k „Trem ribnikom-“ Ko smo. 'dospeli na vrh, sem odr.edil kratek odmor, V tem nam pride nasproti preplašena ženska, stara kakih 45—50 let, in njen sinček, star 10 do 12 let. Jela mi je pripovedovati, da sta zbežala pred dvema — srbskima vojakoma, ki sta šla naravnost proti njima, ko sta nesla svoje bu tare suhljadi. Ko sta se vojaka zglasila, sta — mati in sin — vrgla suhljad na tla ter zbežala. Sele, ko sta vojaka prišla iz šume, sta si upala na zaj po nabrano suhljad- Ko me je e -den omenjenih srbskih vojakov vpr.a -šal, „da-li je vse severno ležeče ozemlje naše? sta zopet izginila v šumi.“ Opozarjamo vojaško oblast na že navedene slučaje, ki dokazujejo,, da se glede javne varnosti še doslej ni prav ničesar ukrenilo. Ako še sprejmemo le eno pritožbo, bomo predali ves materi jal našim poslancem, ki naj v konsti-tuanti storijo svoje nadaljne korake, d Cene živil v Mariboru. Л' sobote, dne 11. junija, je bil mariborski trg razmeroma slabo obiskan. Blaga je bite manj kot navadno, edino zelenjave je bilo izobilo. Cene so bile sledeče: Sveži Špeh 46 do 50 K 1 kg, sveži? svinjsko meso 32 do 86 K, govejo meso 24 do 36 K, telečje meso 18 do 25 K. prekajeno svinjsko meso 38 do 4,1 K, piščanci 60 do 100 K (par), goske 50 do 100 K komad, race 40 do 80 K krompir 18 do 20 K merica ali 2—2.50 K kg, bučno olie 46 do 48 K l kg v koruza 5 K liter, oves 4 K, ječmen 4 K, ajda 4 K, pšenica 8 K, fižol 3 K, eno jajce 1.50 do 2 K, zlomljena: jajca 70 v komad, zeleni grah (izluščen) 1 liter 20 K, solata glavnata. 1 do 2 K komad, kumarce 10 do 20 K komad, jagode žlahtne liter 20 K, črešuje filet 7—8 K, novi krompir 5 komadov 1 K. Krompirja je bilo na trgu zelo malo ir sicer komaj 10 vozov. Gostil im „Maribor“ na Grajskem trgu je: prevzela gospa Lina GuStino-va v lastno oskrbo. Oopozarjamo na tozadevni inserat na zadnji strani. d Za I. obrtno razstavo v Mari-» boru so darovali sledeče zneske:. Posojilnica Narodni dom 1000 K, Centi* banka d, d. podružnica Maribor I00O K, Jadranska banka podružnica Ma-t ribor 1000 K, Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru 19.j0 kron .Viljem Freund, tovarna usnja v Mariboru, 500 K, Pospeševalni urad za obrt v Ljubljani 2000 K in Zadružna banka podružnica v Mariboru, 500 K katerim se tem potom izreka iskrene zahvala v nadi, da najdejo darovalci nebrojnih' posnemovalcev! iz gori* omenjenih darovalcev je razvidno, koliko zanimanja je vzbudila „T, obrtna razstava“, ki obeta biti ena najbolj za da, bo zdaj bolje, ako si podasta roki in odideta mirno domov* In najbolje bi pač bilo, ako bi ostala lepo doma v sosedskem prijateljstvu in ljubezni in ne hodila semkaj s takimi rečmi. Ako se vedno in vedno prepirata, з tem ne koristita ne sebi, ne svoieinu premoženju.,“ ; „Taki so ti stari gospodje“, je cm menil pikro [dr. Prvak, „Svoj sodni stol zamenjajo le radi s prižnico. No* in kako se je stvar naposled zasuka» la? Ali ste sie držali mojih naukov?“ „Kaj sem si mogel!“ je rekel Simek v zadregi in boječe, Gospod sodnik so nama» tako lepo, prijazno in pri vsem tem tako šaljivo prigovar -j ali, da sva si konečn o?'nehote, na pok v smehu, podala roki v, spravo!.“ „Tako! To ste lepo zavozili ti tSlii je vas mar luna trkala?“- je dejal dok tor Prvak, hodeč urno po sobi, Ca se tako držite mojih naukov* zakaj po »» tem hodite k meni se posvetovat? Zakaj tožite? Cernu so bili vsi stroški.? No, ja, jaz sem pozabil, da sta že zdaj skoro ' « « M Ali je vas man g« sodnik tudi že poročil?“ u. - Kmm јнЈмалШк nmiivih prireditev v našem mestu od prevrata sem. Razstava bo trajala od 6. do 28- avgusta t. 1. v prostorih in na dvorišču dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. d Naslov Mariborske pukovske o-kružne komande je z dne 8. t. im iz-premenjen v: Mariborski vojni okrug. d Planinski sestanki Mariborske podr. S. P. D. in odseka amaterloto-grafov se vršijo redno vsak petek ob uri zvečer v kavarni ,,Beograd“. Nadejamo se, da se teh sestankov u-deležijo članice in člani v čim večjem številu. Pri teh sestankih se sprejo -majo novi člani, dajejo pojasnila o izletih, tekmi fotografov ter je to ob e- nem nekak družabni vsi! Odbor.. večer.. Pridite Orlovski vestnik. o Telov. odsek Orel Studenci pri Mariboru ima svoj redni fantovski ve čer jutri dne 14, junija ob 8. uri zvečer v prostorih g. Kobija. — Bratje pridite polnoštevilno! Bog živi! Predsednik. o Odseki mariborskega okrožja — agitirajte za obilno udeležbo nečlanov pri naši okrožni prireditvi, 19. junij mora biti manifestacija naše orlovske misli v mariborskem okraju! — Bog živi! o Vsem odsekom! Blago za kroje ima v zalogi meter po 240 N Prvo del. kons, društvo v Mariboru, Slovenska ulica 15. Blago je dobre kakovosti in priporočamo vsem bratom, da si ga nemudoma preskrbijo. — Or!, okr. Maribor, o Okrožna prireditev. Odseki in krožki, ki še niso poslali prijav udeležencev oz. za obede in števila telovadcev in telovadkinj naj jih prinesejo osebno do petka 17. junija okrož -nemu tajniku, Cirilova tiskarna, Maribor. Širite katoliške liste! g „Dunav“ zavarovalnica, delniška., družba v Zagrebu je na podlagi odredbe št. 2055 ministrstva za industrijo in obrt začela obratovati tudi v Sloveniji. Družba sprejema zavarovanja na življenje, proti požaru, vlom -ski tatvini, toči, škodam na transpor-iu, riiezgodam in jamstvu. Za Slove -шјо se je ustanovila podružnica v, Ljubljani in je vodstvo poverjeno J,-Welly-ju, dosedanjemu cloigoletnemu upravitelju družbe „Donave“. Dn?nr I Veliki’ leP* prostori, r (1&.UI • tposobni za vsako veliko skladišče, tik mariborskega glavnega kolodvora, poslopja v dobrem stanju, na pro- j daj. Proda se tudi ves inventar ) kot 8 lepih konj, 1o kočij, 12 : sani, vse s konjsko opravo ter j različno drugo. Naslov: Tere-' zija Stancar, posredovalnica za ' posestva, Maribor, Šolska ul. 5. 1-3 31? Pisarniška moč, ZrŽ dl vdova, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. J. Krašovic, Žalec pri Celju. a—2 3I3 tfinirar Pošten in Pri