LETO XXII. — številka 69 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. _ Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sreda, 10.9. 1969 Cena 50 par Ust iihaja od oktobra .94/ kot tednik. Jd 1. ianuarja 1958 kot ooltednik. Jd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. )d !. :anuarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredab in sobotah ZA GORENJSKO Ne samo obletnica Pred mladinskim zborovanjem V nedeljo se bo zbralo v Kozjem tisoče in tisoče mladih. V to prijetno štajersko vasico bodo prihiteli iz vseh koncev in krajev Slovenije, da bi proslavili 50-letnico ustanovitve borbene, v krvi ter ječah rojene organizacije SKOJ- velikega in slavnega predhodnika današnje zveze mladine. Obenem se bomo spomnili ustanovitve zveze komunistov Jugoslavije in sindikatov, ki letos praznjujejo enak jubilej. V mislih bomo prt svojih predhodnikih, katerih mladost nI bila igra in brezskrbnost. Zgodovina jim ni bila naklonjena, da bi doživljali tisto, kar do ž,vljamo mi, kar je za vsakega izmed nas naj sve te j še in najdražje: svobodo. Hrabri skojevcl so si Jo srčno želeli, zato nji hovo vsakodnevno razda-JanJe In trpljenje. Nekateri od njih so jo dočakali, a drugim je kruta usoda namenila vse kaj drugega. Vzela jim je tisto, kar Je mlademu človeku najdražje: življenje. Praznik v Kozjem bo Praznik življenja. Poln bo ^er, poln bo petja in ple-Sa- Na dan bo privrelo veselio, k-Uerega ima sa-"JO mladina na pretek. Drug drugemu bomo pokazali, kaj znamo, kaj smo se naučili v šoli in kaJ nas Je naučilo življe »Je. Slovesen In množičen t^or slovenske mladine v kozjem pa ne bo samo »l>omln na slavno oblet nl-co- Ne. To Je ponovna Preizkušnja slovenske ■»»»adlnskc organizacije. Preizkušnja njene trdno-*♦»• organiziranosti in zrc-Iz nje bo zrasla spontanost ln odločenost, fla nadaljujemo začeto P°t naših predhodnikov, katerih se bomo v nedc-lJo spomnili. Pot, za katero smo se odločili in Jo teštetokrat že potrdili S prvega zbora aktivistov Gorenjske Iz male Staro železarsko mesto ob Sort jih je sprejelo gostoljubno, tovariško in slovesno. Tako kot pred četrt stoletja in več, ko je bila vsa tamkajšnja okolica eno samo podzemno delovanje prvih kali takrat razburkanega revolucionarnega dogajanja in rasti novega, pravičnejšega družbenega reda. Na obronkih Davče, Mart in j vrha in drugih okoliških skritih krajev je bil oblastni komite KPS, pokrajinski odbor OF, pokrajinska tiskarna z mnogimi manjšimi partizanskimi tehnikami, mnoge delavnice, štabi, sedeži in bunkerji in vsi ljudje, od starih in mladih so v tem sodelovali, vedeli za vse skrivnosti, se veselili vsakega uspeha naše borbe in odpora in skupno z partizanskimi in zalednimi borci in organizatorji tvegali vse nevarnosti, kljubovali vsem sovražnim represaljam. Zato ni bil kraj prvega zbora naključno izbran. V Železnikih pa so se odrezali tudi za vsakogar nekaj v trgovinah l\/1 L— ^\ KRANJ z dobro organizacijo. Več kot 3000 udeležencev iz vse Gorenjske — od bohinjskega kota do Kamnika in Domžal je imelo svoj prostor za vozila, za osebno razvedrilo, za okrepčilo in za prijetno popoldansko počutje. PRED PLAVŽEM Proslavljanje se je začelo že v soboto zvečer. Slovesno so odprli novo telovadnico ob tamkajšnji osnovni šoli, ki je prvi objekt, zgrajen s sredstvi občanov po lanskem referendumu. Prav tako so odprli lepo urejen muzej, v katerem so v miniaturi zelo uspešno prikazali nekdanje življenje tamkajšnjega železarstva, čipkarstva in sodar-stva ter današnji razvoj tega kraja. Pesmi, kresovi in veselo razpoloženje je prevevalo vzdolž Sore po vseh Železnikih. Osrednja proslava oziroma srečanje gorenjskih aktivistov pa je bila v nedeljo popoldne pred zgodovinskim plavžem. Na prireditvenem prostoru so se zbrali aktivisti, kurirji, skojevcl, obveščevalci, terenci in drugi, ki so morda že pred vojno, za časa vojne in mnogi še danes z najrazličnejšimi oblikami družbenega in politična organizacijskega delovanja prispevajo skupni stvari. Med gosti je bil tudi predsednik skupščine SR Slovenije Ser-gej Kraigher, članica sveta federacije Lidija šentjurčeva, Franc Leskošek-Luka, podpredsednik IS Slovenije Vinko Hafner, Boris /iberi in drugi ter predstavniki družbenopolitičnega in samoupravnega delovanja vseh gorenjskih občin. V kulturnem delu programa je sodeloval moški pevski zbor iz Železnikov in tamkajšnje DPD Svoboda, učenci osnovne šole, godba in dijaki iz Škofje Loke. Pesmi, zlasti pa nekatere izbrane recitacije, so šle k srcu. Tako kot imajo že nekatere udarne partizanske enote srečanje, bodo odslej tudi aktivisti imeli svoje srečanje vsako leto. Prihodnje je že prevzela Radovljica in bo v Bohinju. (Nadalj. na 12. str.) Tito na Brdu pri 14 ran i u Po krajšem obisku v hotelu Lucija v Soči pri Portorožu je v soboto prišel na Brdo pri Kranju predsednik Tito s soprogo Jovanko. Na Brdu so ga pozdravili predstavniki republike in kranjske občine. Med obiskom je nameraval tudi na lov na kozoroga, vendar se kasneje za lov ni odločil. V ponedeljek popoldne pa je predsednik Tito odpotoval v Zagreb. A. ž. S TT-jevimi izžrebankami na Triglav Sto žensk, f irbci in pečeni vol »Slon podarja vola.« Vabljiv članek, ki se je minuli četrtek pojavil v Tedenski tribuni, je bil preveč nenavaden, da bi ostal nezapažen. Vsi po vrsti smo ga preleteli in kolegi iz uredništva so mi začeli zavidati. »Najprej sto babnic, potem Triglav, nazadnje pa še pečeni vol. Revček, saj ne boš zmogel!« sta me, pol za šalo, pol zares, zbadala Vili in Jože. Ampak nisem se pustil zmesti, atentat na mojo dobro voljo je klavrno propadel. Propadel je zaradi pisma, s katerim so organizatorji tradicionalnega pohoda »Sto žensk na Triglav« sporočili redakciji Glasa, da jo vabijo k sodelovanju in da naj urednik posije novinarja, ki bo spremljal ekspedicijo. Verjetno ste že uganili, kdo je bil izbran; moja malenkost, kajpak. »Pojdi in napiši reportažo,« se je glasilo povelje. In šel sem. če vas zanima, kje in kako smo hodili, če imate radi štorije, kjer nastopa veliko predstavnic nežnega spola, berite dalje. Upam si trditi, da ne boste razočarani. Sedimo v avli hotela Jelovica na Bledu. Petek zvečer je. Za nizko mizico sredi, prostora obloženega z marmor- jem in preprogami, uraduje Janez, začasni receptor, sicer pa novinar TT-ja. Polne roke dela ima, kajti Ženske, ki neprestano prihajajo — avlo so organizatorji pohoda na Triglav spremenili v zbjrno (Nadalj. na 12. str.) mešanica tar 3 prvega zbora aktivistov Gorenjske v Železnikih. — Foto: K. Makuc VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA Zadnja skupina izseljencev odletela BRNIK, 9. september — Danes, nekaj čez drugo uro je z brniškega letališča odletela v kanadsko mesto Toronto zadnja letošnja skupina 183-tih jugoslovanskih izseljencev iz različnih krajev države. Odpeljali so se z Boeingom 707 C, ki je last kanadske letalske družbe VVardair Canada LTD. Letalo je v ta namen prazno priletelo iz. Amsterdama. Ker je to verjetno letos eden zadnjih pristankov in vzletov Boeinga 707, si oglejmo nekaj njegovih najvažnejših podatkov. Visok je 12 metrov, težak 141.600 kilogramov, v svoje rezervoarje sprejme 89.137 litrov goriva, doseže približno 1000 kilometrov na uro in sprejme skoraj 200 potnikov. J. K. G O ŽELITE ZASTONJ S K A ■ c '! -m a toetvio !•>• " jfl. in 29. septembra 1nK^,V tično ka/.nihiico. ^ I jene <>k<.ii 40 ki'°"u',,^ic6 Da< hama. Preživele ^ i1' poeđravila Pređse^Z je za ""^"^V.«"' Obi inskem odbOOl lf & nik m . Bu-ic to si i ic >*" n1,niškc di predsednik Dl nske sktn'-(l,u' j£t Gobec. V kulturne« -lC irecaaja nekaterih »T s,» - ^jia tudi 55* sindikalni svet » "T *o odbor /H i/ KnW'Ja delovali kamniški ok^orjt^k' Scverjcva in Raj ko ^ Predstavljamo vam: (Ne)stabilne cene še nekaj dni in končano bo tudi koledarsko poletje. Pred nami so torej jesenski meseci — cas, ki Je še posebno neprijeten za družinske proračune. Čeprav je na trgu trenutno na videz vse mirno, pa je v zraku neka mrzlična napetost, kako bo s cenami. Poglejmo, kaj o cenah in o morebitnih podražitvah Piše Tanjug. 1. januarja se bodo še enkrat podražile stanarine ** 25 odstotkov. S tem povečanjem, naj bi bila dose-zena ekonomska najemnina in kaže, da bodo potem stanarine nekaj čas zamrznjene. Vseeno pa bodo prihodnje leto nekateri stanovalci težko vzdržali tolikšno povečanje in edina rešitev bo za marsikoga v zamenjavi stanovanja z manjšo površino. Drugo povečanj«, o katerem bodo še resne razpra-ye» Pa je podražitev eJektrične energije. Proizvajalci lI* distributerji so predlagali, da bi kilovatna ura v Prihodnje veljala 40 starih dinarjev. Za zdaj se sicer ** niso odločili, kolikšno povečanje bodo predlagali lv«nemu izvršnemu svetu. Vemo le to, da zvezni izvrsni svet zahteva podrobno študijo o položaju te Panoge v državi. Zato lahko pričakujemo, da bo od-oeitev o morebitni podražitvi temeljito proučena in lu- -*»1Q ma Gorenjskem pove čak> za pol odstotka; in si cer največ v kmetijstvu let trgovini zaradi sezonskega , dela. So vedno pa je pri ravo- \ du evidentiranih precej prostih delovnih mest oziroma Potreb po delavcih. Celo nekatere delovne organizacije, ^i so letos že prekoračile Predvideno število na novo fcapos.V-nih, še vedno iščejo delavec. Naj\ee prostih delovnih mest pa je v indu strijskih delovnih organizaci- Nova telovadnica v leenakih Zel Minulo nedeljo, 7. »cptem °ra dopoldne, so v /.elezni-^ih za po lopjem osnovne &ole, od\n\i novo, modci Opremljeno in grajeno lel° vadnico. Dal sredstev zanjo *o 'brali domačini s »aaio-Prispevkoiu, del pa jih Je pri.pcvala občinska skupščina skof ja Loka. Telovadnica b° služIla predvsem za pouk telesne vzgoje učencev tamkajšnje osemletke, na voljo Pa bo tudi drugim telcsno-^gojnlm organizacijam v selški dolini. lovnih organizacij išče delavce s končano poklicno šolo. Manjka pa tudi delavcev s srednjo strokovno, višjo in visoko šolo (konfekcijski tehniki, strojni tehniki in vzgojitelji). Med tistimi, ki iščejo zaposlitev, pa je največ takšnih, ki so letos končali sie I njo šolo. Tako so imeli konec julija pri zavodu pni.u U enih 809 kandidatov. In čeprav je v sestavu brezposelnosti število žensk, ki iščejo zaposlitev, nekoliko padlo, še vedno prevladujejo ženske. Zgovoren pa je tudi podatek, da je takšnih, ki iščejo prvo zaposlitev, kar 274. Podatki pa tudi kažejo, da se je v poletnih mesecih sezonsko zaposlilo precej mladih iljudi. Vendar pa je treba poudariti, da se je močno zmanjšalo število zaposlitev v tujino (julija se jih jc v tujini zaposlilo k.* devet). Nazadnje pa poglejmo še podatke, ki kažejo, kakšen je bil julija odstotek tistih, ki so iskali zaposlitev v posa mez.nih občinah v primerjavi z redno zaposlenimi: Kjanj 1,2 odfttotka, Jesenice 2,2, Radovljica 1,1. Skufja Loka 1 in Trtic 1,2 odstotka. A. 2. OD za zaposlene pri zasebnih delodajalcih Zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih določa, da osebni dohodek le-teh ne sme biti nižji od dohodkov, ki jih za enako ali podobno delo poprečno prejemajo delavci v delovnih skupnostih. Zato osebne dohodke za te delavce ugotavlja pristojni občinski upravni organ. Za dela in poklice, ki jih v družbenem sektorju na območju občine ni, pa osebne dohodke z odlokom določa občinska skupščina. Tako sta oba zbora radovljiške občinske skupščine minuli teden na skupni seji sprejela odlok o najnižjem osebnem dohodku delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih v občini. Odlok sta sprejela, ker so se lani osebni dohodki v radovljiški ob- čini povečali za okrog 8 odstotkov. S tem odlokom bodo uskladili osebne dohodke zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Hkrati je skupščina v odloku zagotovila, da bo v prihodnje občinski upravni organ ugotavljal, za koliko so se povečali osebna dohod1 ki v občini in hkrati tudi določal, za koliko se morajo povečati osebni dohodki zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. S tem se bodo izognili vsakoletnim popravkom tega odloka. Odilok bo začel veljati 1. oktobra, zajema pa 31 poklicev za polkvalificiranc, kvalificirane in visokokvalificirane delavce. Razen tega pa so v odloku določeni tudi najnižji osebni dohodki za nekvalificirane delavce iz 12 strok v občini. A. Ž. Železniška postaja Lesce Na železniški postaji v Lescah, kjer je pet tirov, je precej potniškega in tovornega prometa, zlasti ko so po elektrifikaciji gorenjske proge ukinili postajo Otoče. Obiskali smo šefa železniške postaje Aleksandra Wi!ewaldta, da bi v pogovoru z njim zvedeli kaj več. »Julija smo našteli približno 13000 potnikov, razen tega pa se od nas dnevno vozi 70 delavcev, ki imajo mesečne vozovnice in ko se prične pouk, okoli 200 šolarjev. »Kam odhajajo tujci, ki iz stopajo v Lescah?« Največ na Bled, nekateri pa ostanejo kar v Lescah, kjer je znan Sobčev bajer. Zelo se zanimajo tudi za Begunje, Drago in Radovi j ico. »Koliko vlakov pride na dan?« »Rednih potniških vlakov je 14 parov, tovornih pa 19. V juliju je v obe smeri vozilo 72 vlakov na dan, sedaj v sezoni pa še veliko več, saj kako soboto in nedeljo pripelje kar po 20 izrednih brzoviakov.« »Kaj pa tovorni promet?« »Dnevno naložimo približno 8 vagonov, raztovorimo pa jih 15. najtežje pošiljke ima Tovarna verig, sledi tovarna športne opreme Elan, ki bo po rekonstrukciji odpremo še povečala, podjetje 2ito, ki ima v Lescah moderno pekarno. Murka nekaj pošiljk pa pride tudi za mainjša podjetja in za zasebnike.« »Kakšen je zaslužek prometnika na vaši postaji?« »Vsako delovno mesto je točkovno ocenjeno, vrednost točke pa je odvisna od prometa. Osebni dohodki se gibljejo od 900 do 110 din.« B. Blenkuš TRIO iz Tržiča TRIO iz Tržiča posluje pod tem imenom od leta 1967, medtem ko je bilo prej trgovsko podjetje RUNO s prodajo usnja na debelo in obratom kroja-štva. Danes imajo tri temeljne proizvodne panoge, ki jih nameravajo razvijati tudi v bodočnosti — obrat za izdelavo sestavnih delov obutve — no-tranjiki, obrat usnjene konfekcije in oddelek za prodajo higiensko-tehnič-ne opreme. V zadnjih štirih letih se jc njihova realizacija od 5.500.000 dinarjev povečala na 18 milijonov v letošnjem letu. FV večala se je tudi zaposlenost, in sicer od prvotnih 42 na 120 zaposlenih. V omenjenem obdobju si je kolektiv uspel zgraditi nove poslovne prostore, vzporedno s tem pa so zastarele stroje zamenjali z novimi. Zanimiv je tudi podatek, da so doslej namenili za kredite za gradnjo stanovanj zaposlenih 150.000 dinarjev in da bo do letos praktično rešili vse stanovanjske probleme zaposlenih. Omeniti velja tudi poslovno-tehnič no sodelovanje s tovarno obutve Peko. ki je prispevala tudi del finančnih sredstev za izgradnjo novega obrata za izdelavo notranjikov. V. G. Asfaltni Irak na cesti Bobovk—Bela je iz dneva v dan daljši. Odsek od Bobovka do Zgornje Bele Jc že gotov, Jutri aH v petek pa bodo tudi prebivalci Srednje Bele rešeni vsakodnevnega prahu. Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so v dobrem tednu asfaltirali 6 kilometrov ceste. Mladina v Iskri ne miruje Delo mladinske organizacije v kranjski Iskri je bilo v prvem polletju letos izredno pisano in tudi uspešno: akcije ob volitvah v republiško in občinsko skupščino ter sa- moupravne organe v podjetju, različni seminarji, sodelovanje z drugimi aktivi na športnem področju in kulturnem področju, razprave o pravilniku o pripravnikih na Na Golici je nujno potreben nov planinski dom Prvi planinski dom v Karavankah je bil zgrajen septembra leta 1904 na vrhu Golice. Kadilnikovo kočo, kot se je planinska postojanka imenovala, so zgradili jeseniški planinci. Koča je stala na viši- . ni 1836 metrov. Dolga leta je Kadilnikova koča gostoljubno sprejemala obiskovalce gora, polnih 39 let, vse do 13. julija 1943. Kasneje se je število planinskih domov v Karavankah naglo večalo. 2e leta 1907 je planinsko društvo Radovljica zgradilo Vilfanovo kočo na Begunjsčici in pozneje Rob-lekov dom, kranjski planinci pa so leta 1910 zgradili Prešernovo kočo na Stolu. Načrte o gradnji novih planinskih domov je prehitela voj- na, misel na gradnjo pa je seveda ostala. Prvi obnovljeni planinski objekt v Karavankah je nov Prešernov planinski dom na Stolu, ki je bil izročen namenu 21. avgusta 1966. leta. Jeseniško planinsko društvo pa se je obvezalo lani ob svoji 65-letnici, da bodo na željo obiskovalcev Karavank obnovili oziroma zgradili novo planinsko kočo na Golici. Prav bi bilo, če bi od obljub prešli k dejanjem. Lepo bi bilo ,če bi prav na obletnico otvoritve Kadilni-kove koče na Stolu pred 65 leti vzidali temeljni kamen zi novo kočo, ki naj prispeva k nadaljnjemu razvoju planin stva in turizma pri nas. U. Zupančič Na radovljiški pošti je zaposlenih le Sest poštarjev, ki Imajo kar dosti dela. Toda Alojzu Dejaku, zadovoljnemu šest-desetletnemu možakarju z očali, ki raznaša pošto po jugozahodnem delu mesta, pomagajo njegovi mali prijatelji iz bloka številka 1 na Poljski poti. Tudi tokrat ga Je obdajala gruča otrok, tako da smo komaj prišli do besede. »Ljudje najrajši prejmejo denar,« je dejal. »Kar žal mi je, da bom moral spreči in iti v pokoj.« Bojana, Nada, Breda, Irena, Murka, Damjan in drugi otroci iz bloka št. 1 na Poljski poti ga kličejo kar Slavko. Najbolj pogumna pa nam je povedala: •Radi ga Imamo zato, ker ima tudi on nas rad pa zmeraj pove kaj prijetnega in veselega.« B. Blenkuš Kranj Razprodaja pletenan! Ženski pulover garn brez rokavov v raznih barvah 27,45 din Kombineže SATEN — NYLON po reklamni ceni 21,45 din Razne pletenine po znižanih cenah od 30 do 50 % V PRODAJALNI ELITA MAJA, Prešernova ulica 11, Kranj katerih so zahtevali, da se sprejeti pravilnik spoštuje, zvezna mladinska delovna akcija Sava 69 itd. Priprav letošnjih volitev so se lotili resno. Dva mladinca so predlagali v republiško skupščino, vendar jih občinska volilna konferenca ni izvolila, precej pa v samoupravne organe podjetja, kjer so imeh' več uspeha, saj imajo enega člana mladinske organizacije tudi v upravnem odboru. Za mlade, ki so postali novi člani kolektiva, so organizirali poseben seminar, na katerem so jih seznanili s proizvodnim procesom, poslovanjem podjetja, pravicami in dolžnostmi zaposlenih ter delitvijo osebnih dohodkov. Po seminarju so se odpeljali v Novo Gorico, kjer so obiskali njihov obrat avtomobilske elektrike, izlet pa so zaključili z ogledom Brd. Mladinska organizacija v Iskri ni zaprta sama vase. Stalno iščejo stike z gorenjskimi in drugimi mladinskimi aktivi. Z njimi prirejajo kulturna srečanja in športna tekmovanja. Obiskali so Šentjernej ma Dolenjskem, kjer imajo svoj obrat, tamkajšnja mladina pa jim je obisk vrnila. Njihovo tovarno so ogledali tudi mladinci iz sovjetskega mesta Vladimirova pri Moskvi, in seveda, mladinci iz pobratenega mesta Old-hama, katerim so pripravili še piknik. Ponosni so še na nekaj. Trije mladinci so se ude le/ ti zvezne mladinske delovne akcije Sava 69 pri Zagrebu. Bili so med najboljšimi na gradbišču. J. Košnjek Uspel dan narodne noše v Kamniku V nedeljo, 7. septembra, je turistično društvo iz Kamnika pripravilo tradicionalni dan narodne noše, ki jc že postal največja turistična prireditev v Kamniku. Prireditev se je začela dopoldne s pro-menadnim koncertom lito-strojske mladinske godbe, popoldne pa je bil po kamni ških ulicah sprevod narodnih noš. Kot vsako leto, je tudi tokrat na čelu povorke narodnih nos jezdil konjenik v gorenjski narodni noši z zastavo Kamnika v roki, njemu pa so sledile skupine narodnih noš iz Vinice, Črnomlja, Primskovega. Sodražice in Škofje Loke ter seveda iz kamniške okolice. Skupine narodnih nos — zbralo se jih je kar 500, so nato na zabaviščnem prostom ma Rakovniku pripravile pester program domače glasbe in folklornih plesov. V. G. Vaš stolpec Odgovor na članek »JAZ TEBI — TI MENI« 20. avgusta je bil objavljen v Glasu članek »Jaz tebi — ti meni«, v katerem se avtor A. Ž. čudi, da so zdravstveno ogrožene otroke za letovanje v Novigradu izbrali samo zdravniki in da je zdravnica napisala napotnici za letovanje dveh otrok svoji kolegici zdravnici, druga zdravni-! ca pa je zdravnici, ki je po-j kazala takšno razumevanje i za otroke njene kolegice, na-i pisala napotnici za njene I otroke. t O članku je razpravljal ! strokovni kolegij temeljne službe za varstvo žena in mladine Zdravstvenega doma Jesenice na svoji seji 28. 8. 1969 in ugotovil: — da je Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj poslal dopis s sklepi pod št. 02/1-16/69 o organizaciji zdravstvenih letovanj v letu 1969, o katerih je sklepal njihov svet zavoda na seji 3. 2. 1969. S sklepi tega samoupravnega organa je zavzeto stališče, da Novigrad služi prvenstveno za zdravstveno letovanje bolehnih otrok z območja Gorenjske in da izbor teh otrok opravi samo zdravstvena služba Gorenjske. — Tako je služba za varstvo otroka prek celega leta izbrala zdravstveno ogrože ne otro' e po indikacijah in se pri tem ni ozirala na socialne raizmere \ katerih živijo ti otroci. Socialno problematiko rešuje predvsem Društvo prijateljev mladine v povezavi z drugimi faktorji I v občini, ter pri tem organizira tudi letovanja za zdrave otroke. Bolehne otroke, ki živijo v slabih socialnih razmerah pa pošilja na zdravljenje v zdravilišča preko socialnega zavarovanja na De-beli rtič. — Služba za varstvo otroka je vse tako registrirane bolehne otroke pozvala ma poseben pregled zaradi zdravstvenega letovanja v Novigrad. Otroke, pri katerih se je ugotovilo, da obstaja medicinska indikacija za okrevanje na morju, se je tudi predlagalo za letovanje v Novigradu. V zadnjem času pa se do-gaja celo to, da starši zaradi spremenjenih pogojev v Novigradu nočejo več tja poši" Ijati svojih otrok in tako je tudi trenutno prostih kar o mest za bolehne otroke občine Jesenice. V otroškem in šolskem dispanzerju zavoda sta redno zaposleni zdravnici, od katerih je ena na podlagi že P°" vedanega postopka napisala drugi kolegici napotnico z3 bolehne otroke. Prav tako Pa je biLa izdana napotnica z* otroke zdravnici, ki pa je nezaposlena in ile volontira na otroškem oddelku Splošne bolnice Jesenice. Na podlagi preverjenih P°" datkov in obstoječe medicinske dokumentacije z izvidi je ugotovljeno, da je bil pc**0" pek predlogov in napotnic otrokom omenjenih zdravnic iz strokovnega stališča pravi; len in da so tudi ti otroci upravičeni okrevanja °° morju — v klimatskem zdravilišču, \n\ igrad. Torej je pisec omenjenega članka A. 2. hote ali nehot zamenjal zdravstvene in dalne indikacije, kar pa stveno vpliva na smisel in**' nien članka in s tem tudi na informira nosi vise javosf-Zdravstveni dom Jesenic« suhima- Zanimive borbe na 18. mednarodnem namizno teniškem turnirju v Kranju Tradicionalni mednarodni namiznoteniški turnir za *r7jfr Kranja je bil letos nedvomno precej boljši kot lani. N»s se so vsi najboljši slovenski Igralci in igralke, poleg tega ^'fStllf odlična ekipa športne čete JLA lz Beograda, Bor i* Neuner iz Celovca In Glivice lz Poljske. oškin1' V ekipni konkurenci so po pričakovanju med ■ " j so ekipami osvojili prvo mesto igralci športne čete J»J*' ^jpo vse borbe gladko osvojili s 5:0 v svojo korist. ^aycCiiOr JLA sta igrala tudi državna reprezentanta Korpa in ^ggg. ki sta prikazala na turnirju med vsemi daleč najbolj- y* V finalu Je ekipa JLA premagala kranjski Triglav * ' 'sk» ženski konkurenci pa je tudi letos osvojila pokal lju Olimpija, ki Je v finalu odpravila domači Triglav s ^'^^nJU V posamični moški konkurenci sta se P« P'p" jepi v finale uvrstila reprczcntaula Korpa In Vecko. P*> enli,gtfl zanimivi Igri Je Ištvan Korpa šele v petih nizih ^TJgpgjt \Veka s 3:2. Zmagovalec Je igral »proščeneje in ni*p"' ge Je In to mu Je prineslo zasluženo zmago. Zelo d° jfjpaia» uvrstil Kranjčan Janez Teran, ki se Je prebil do P ^gc-kjer Je moral položiti orožje pred boljšim En Pred okupacijo. haja^1 °*l*gi septembrskega dne, ko sem od-k0 LK P^iatelju Viki ju na Javornik. je bilo ta-sem I Scm na L»dvika Stražišarja, delavca, ki Ustrcr °Sobno dub'o poznal in ki |c bil ta dan dal tak" IUCd pclimi talci. v mislih scm Ka *lc" Zaman t if' kakor scm 8a poznal, delavca, ki jc nj in J- 1 na vrata sprejemne pisarne v tovar-rije k j ,sc Jc "olga leta prebijal skozi živi. čaricm krczpogeini ob negotovem In slabo pla J©- l"i m-iift! wu negotovem m siaou pia- ?JC CnJr&!nen" deh». človeka, ki mi je zad rertl scm n V"1"" °dp'1 •"^■>,1"> vest m ob kanalne r»>* V/",P,aV (l,,bil navdih " IVCtf« prve 8a Poved u • clovcka. ki jc vedel toliko lepe-NrTl° Slišali 1° nas'h K"ri»l>. človeka, o katerem r°te,n <-an'i ,SI> ■! Nl'"RI Prijeli, ga mučili in lirsko i,,, V Ik«»"ie. dokler g;, tislo .ep iTftfcrnJki^0^ ■>"pel1.,h skup.,, s Iran, en, 'a0*1 m k' r^ino" Aaviijem, i rancem I ra S?nic« ta ' ?■•'«"!i'»koin ,z begunjske nav I* °4n0 ',d,l',k''' Hice. Nikogar od teh ,., ,V''at:•.„,,.' ""'V joda njihova Imena so bila CVal med™dv2J5*ičaih lepakih, ki sem jih L>;i 4LZ Hl Dvoic ,epakov I« b»»°. »kaj LeScall Pte^jspg, dnc so padl. tak. ur1i J zŽ? l^i°^eS t: Ital,>- Streljajo neoboro- S?-P,vi '-p-ii o u . P"'J ned*vnim, ko s„n fe.' ln celo Z1.,., Ic,ltv' 'a^'cv in ko •em inu ^ k^r ni2 i da jC ,a ohiava samo zastra-cm mc^ ali hotel verjeti, da bi se mogle take grozotne Stvari v resnici dogajali. Nisem bil sam tak. Bilo nas je več, ki smo tako mislili, ko smo brali prvi lepak. Toda že naslednje dni je bilo naše naivnosti konec. Nobene človečnosti ni bilo v okupatorju. Ustrclitev štirih talcev v Kamniškem okraju 2. avgusta je bila strahotna resnica. Ustrclitev štirih v Bugunjah 6. avgusta tudi. In potem desetih 9. avgusta, šestih 19. avgusta, deset 22. avgusta, obešenje Milora da Stošiča v Kranju 23. avgusta, ustrclitev petih v Ljubnem 24. avgusta, ustrclitev petih 28. avgusta v Gorjah, 29. avgusta petih v Jaršah in 3. septembra desetih talcev v Domžalah. »Komaj včeraj deset. Danes zopet deset,« je zvenelo v meni kot mračen relren, ko sem stopal po javorniškem klancu in nato na vrhu klan ca zavil h Givgoračevim. Stopil sem na vrt, nato v hišo, kjer sem naletel na Vikijcvo mamo. V pogledih sva ujela isto žalost, iste misli, isto skrb, isti srd. »Kakšni časi! Kakšne strahote doživljamo!« »Kakšne strahote.« sem skoro šepetaje pritrdil v/dilui Vikijcve mame. potem pa sem na vratih dnevne sobe zagledal Vikija, resnobnega, velikega, z zamišljenimi, vendar nekoliko odsotnimi očmi, kakšne ima človek, ki si ga zmotil pri resnem delu. »Pridi!« me je povabil v dnevno sobo. »Si le bil na Beli?« sem ga vprašal. »Bil.« tu i je retnobOO odvrnil, nato pa stopil k oknu, kjer je stalo ui/ko slikarsko stojalo z začetim pastelnim tihožitjem, ki si ga nisem utegnil ogledati, pa tudi namena nisem imel. saj so bile moje misli pri talcih, dokler Viki ni obrnil lista. Zdrznil sem se, ko sem zagledal drug pastel: troje postav Ob kolih. »Talci?« sem zašepetal. »Ja,« jc rekel. »?.e dopoldan sem bil tam,« jc govoril šepetaje. »Je grozotno?« »Videl boš. Ljudje prihajajo kakor kropit. Sam boš občutil. Kakor svetniki so. Mirni. Veličastni. Posvećenost žrtev diha iz njih. Resnična posvečenost. Kakor da njihova smrt ni resnična smrt. Kakor da so posvečena setev prihodnosti. Za življenje, tisto daljno pričakovano življenje so umrli. Neko čudno, nerazumljivo moč dajejo človeku. Vidiš, to scm hotel naslikati. Ni še končano. Samo skiciral sem. Moral sem . . .« Tako jc šepetal. Oči so mu sijale v ustvarjalnem ognju Njegov obraz je iz/.areval posvećenosti žrtev, ki jih je hotel ohraniti /a tisto daljno življenje, o katerem je govoril in vanj verjel. Potem sva šla proti pokopališču. Ljudje so stali tam. Globoka tišina je bila ob mrtvih. Noben šepet jc ni zmotil. In res so mrtvi dajali moč živim, čeprav sc je ta moč izražala samo v nemem spoštovanju do žrtev in v gnevu, ki je kdaj pa kdaj oplazil skupinico javorniških folksdoj-čerjev. »Kakor svetniki,« je zašepetal Viki, ko sva se vračala. »Kakor mučeniki,« sem šepetaje pritrjeval. Ko sem prišel domov, sem napisal pesem in pri tem mislil na Vikijev pastel. Nihče ni slutil, da bo čez dobre štiri mesece tudi Viki žrtvoval sebe v Dragi za tisto daljno, v tistih časih z žgočim hrepenenjem pričakovano življenje, pri-borjeno in plačano s tolikimi, tolikimi žlvami tako dragocenih ljudi, kakršen je bil Viki. Lepak smrti 21. 1. 1942 ob smrti prijatelja Viktorja Gregoiaea, ki so ga Nemci na ta dan ustrelili v Dragi Umrlo MMCa /V. Z njim zarja zlata razblinja M m ŠOgorCJn v mraku. Večer je skril imata lepaku in talosti srce odpira vrata. Na steni sije tvoja zadnja slika — Ob Savi vrbe —, ali tvoje roke ne morejo več iz prsti globoke: pod kroglami omahnil si brez kriki. Zakričal si v bolesti: Ni resnica! Saj cvetje v maju nikdar ne ovene in na pomlad pozabi drobna ptica, pojoča soncu pesem, dni ledene. A ilovck mlad bolj kakor ptica beden je v času, ki od smrti je obseden. OBLEGANJE LENINGRADA 5. nadaljevanje Naj že bo temu kakor hoče, Vorošilov je bil še isti dan »zaradi pasivnosti pred sovražnike.«« odstavljen kot poveljnik in Stalin je poveril obrambo mesta generalu 2u-kovu, najtršemu in najodloč-nejšcmu bojevniku v rdeči armadi. Vorošilov in Ždanov sta sprejela generala v Smol-nem. Pozdrav je bil hladen, /okov je zahteval karte bojnega polja in poklical Moskvo: »Prevzel sem poveljstvo. Ravnal bom bolj aktivno kot moj prednik,« je de-Jal. TAJNI NACRT Ta čas ni mogel nihče reči, če sc Leningrad še da rešiti. Vsekakor so r.torili vse, da bi se mesto moglo boriti v cestnih borbah. Pod vodstvom NKVD je 475.000 Leningraj-čanov zgradilo močne utrdbe. To kar so ustvarili, se komaj da razumeti: 770 km zapor proti tankom, 680 km žičnih ovir in 17.000 strelskih gnezd po poslopjih. Nedavno sestavljeni delavski bataljoni so bili v svojih tovarnah, kjer so tudi spali, noč in dan v pripravljenosti. Za hitro dostavo bojevnikov in municije v ogrožene dele mesta so bili določeni dovodni kanali. Da bi sovražniku otežili orijentacijo v mestu, so otroci premazali vse ulične napise. Kljub vsemu temu pa je bilo dvomljivo, če bo Leningrad vzdržal. Mnogi, med njimi tudi Stalin, so dvomili o tem. Za skrajno silo je bil izdelan tudi tajni nacrt. Eden prvih, ki je zvedel zanj, je bil admiral Tribuz, poveljnik vz-hodnomorskega brodovja. Ko se je bil 13. septembra vrnil i/. Leningrada, kamor gu je bil poklical /okov, nazaj v Kronsladt, je dal poklicati tri adjutante, ki jim je posebno zaupal in jim temnega obraza razložil načrt, kaj se pripravlja: Leningrad je treba braniti do skrajnosti. Ce pa bi Nemci vendarle vdrli v mesto, ga je treba razrušili. Vsi mostovi, tovarne in vsa javna poslopja morajo biti pmbniiiiiana, da se jih v hipu lahko razstreli. Sovražnik naj pogine v razvalinah. Ce bo sila, je treba tudi v Kroiisladtu vse porušiti. Nobena ladja, noben top, nobeno skladišče ne sme pasli v sovražnikove roke. Tako se je zgodilo, da so morali branilci v trenutku, ko so posvečali vse svoje delanje in nehanje rešitvi mesta, dati prednost pripravam za razstrelilev. Jasno je, da je ta vest vzbudila med Lerungrajčani strašno sovraštvo do Stalina osebno, ki je nameraval žrtvovati Leningrad v najhujši sili. Začela se je grozotna igra. Vsem tovarnam in velikim zgradbam so razdali razstrelivo. Polkovnik Bvčevski je dobil ukaz pripraviti razstre-litev vseh železniških naprav. Ozemlje vzdolž krožne železniške proge, ki je na jugu oklepala mesto, so naglo izpraznili. Postalo naj bi pušča, last nikogar. Preložili so mogoene tovarne Isorsk, 23 drugih so prenesli severno od Neve, izpraznili so cele mestne četrti in ljudi namestili v druge okraje, prazna pos'opia pa podminirali, tako da je bilo treba samo pritisniti na gumb, pa bi zletela v zrak. Moskva jc v noči, ko je vanjo vkorakal Napo'eon, pogorela, še hujšo katastrofo bi doživeli Nemci pri vdoru v Leningrad. Hitler ne bi na grajskem trgu mogel gledati zmagoslavne parade in v hotelu Astoria bi ne mogel slaviti zmage na banketu kot je spočetka Imel v načrtu. Vse, kar sta Peter in Katarina ter njuni nasledniki Zgradili, VSe, kar so zgradili Leninovi delavci, naj bi zatonilo v somraku bogov dvajsetega stoletja. Hitler ne bi mogel izravnati z zemljo osovraženega rojstnega mesta komunizma — to bi oskrbeli njegovi osnovale! sami. NAPADATI ALI BITI USTRELJEN V predmestjih so r.e nadaljevali srditi obrambni boji. Na fronto so se vozili s tramvajem. »Vsi izstopili, zadnja postaja — fronta!« je zaklical sprevodnik. »Vozili smo se kot v snu po ulicah, ki so bile, ko smo b?'l še otroci, tako domače, tako naše, po njih smo hiteli v šolo in spet domov,« je zapisala pesnica Olga Berggolz. Preostalih 300 ladij vzhod-nomorskega vojnega brodovja je na vso moč z morilskim ognjem podpiralo branilce, Čeprav se je pri tem potopila ta ali ona ladja, zadeta Od ," rana le ali bombe. Zukov je divjal. CasInikom je grozil z ustrelilvijo in od-s' ivljal drugega za drugim. Kot obseden je kričal: »Napadati! Napadati! Napadali!« Povelinik 8. armade ščer-bakov mu le dejal, da njegove čete nikakor ne inoi\ |o več napadati, ker tO se borile prek človeških moči In so do kraja izčrpane, /ukov le storil, kar je bilo pričakovali. Odstavil je Sčerbakovn in pi>-llal 8. armado ponovno v boj. Pri tem so se morali vsi častniki tja do divizijskih poveljnikov postaviti na čelo svojim četam in jih voditi v boj. In izkazalo se je, da je ta trda ter na videz neusmiljena metoda žukova imela uspeh — protinapad je za nekaj časa zadržal Nemce. Po Žukovi metodi je bilo vseeno, ali je kaka četa po tedne trajajočem umikanju oslabljena in skoro brez orožja ter municije, morala je napadati. Pri njem je veljalo: »Ali napadati ali biti ustreljen!« In s svojo železno voljo ter krvjo Leningrajčanov je zares ustavil Nemce. Hitler je z vso silo pritiskal na Leeba. Hotel jc, naj bi armadna skupina Nord v Ggromni obholjevalni akciji obšla sovjetske linije pri Moskvi, kjer naj bi gencralfeld-maršal von Rundstedt istočasno napadel z armadno skupino Mitte (Osrednja). Ker pa jc bi< Leeb pred Leningradom sadržan, je zaradi zamude postal ta načrt neizvedljiv. 7. septembra so iz Leebove skupine najprej izvzeli 41. tankovjki kor, nekaj dni na to pa razne enote, drugo za drugo ter vse dodelili kot okrepitev skupini Mitte, ki je oktobra začela veliko ofenzivo proti Moskvi. Napad na Leningrad je bil s tem zaključen. V Smolnem so izvedeli, da so se ne n-škc čete vkopale za prestani-tev. Polkovnik Bvčevski se je oddahnil. Rešen je bil strašne more, da bo moral mesto pognati v zrak. Kakšne namene je imel Hitler z Leningradom, nam pove tajno povelje od 22. septembra. Sklenil Je, pravi sam v tem povelju, da bo mesto zbrisal z zemeljske polnilne, kajti po porazu BOvJetOV ni prav nobenega razloga vee za njegov nadaljnji obstoj. Okrog mesta je treba skleniti ozek obroč in ga s topovskim ognjem vseh kalibrov ter nepretrganim bombardiran jem čimprej izravnati I zemljo. Vse prošnje za kapitulacij je treba zavrniti. MRAZ, TEMA IN LAKOTA Prvi dnevi stradanja so bili najhujši. Ce nisi mogel želodcu ponuditi drugega kot košček kruha, jc reagiral s hudimi krči. Počasi so hude bolečine ginile in se umikale topi brezbrižnost I in splošni telesni slabosti, ki se je strahovito naglo stopnjevala. Kar si včeraj še storil z lahkoto, tega danes nisi zmogel več. Stopnice so postale pieslrme, zgornje police previsoke, sekira pretežka. Pri lem pa je duševna zavest ostala nedotaknjena. Na telesu so sc pojavile velike spremembe — mišice na rokah in nogah so vidno ginile, prsi so visele kot prazne vreče. Bilo pa je tudi obratno. Telo je nabreklo, čevljev se ni dalo več obuli, licu so lako nabrekla, da se je bilo bati, da se bodo raz-počila, vrat je poslal prede bel zu ovratnik. Lcningrujčunl ■ i tako deloma ginili, deloma se debelih. pri Mlinarju v Tupallčah. Pred leti Je r°p°!„j noč in dan, sedaj pa počiva in razpada. Enake usode so dcje Zapuščeni mlin ■ - m is- i, i. v .i i I-7*- Fiwv mi ni i o/ |-iu'<• -- ^■t'1 ,lV,;lli- ao se dolgo časa ubadali ■ tem pojavom, nato pa .sonjjrfjH Kirali se /rak, vodo in prebrano prebivalcev le V3SL so, da ima voda, ki jo vaščani pijejo, toliko l'uul '?\cy& odlično varuje /obe pred zobno gnilobo. Prebivalci sC Vesele, manj pa zobozdravniki. muzikalno steklo Znano |t, da lahko i teklo poči, če sazveni d ><<»*-L 1 je Na nekem ki.neeitu v dvorani v Milvvaukeepi V ^Q S0 (postal občutljiv na glasbo-velik kristalni lesteii-'C._ jc zveneli zadnji akordi Hcrliozove I .nitast k ' c simloni|C, ^jl na dirigenta vsul dež kristalnih delcev. Ra/.poeil se J $0 kristalni lestenec prav nad diiigcntovo glavo. Medtem ^)() poslušalci zadržali dih, je dirigent mirno iiadal ]i va ^)|)|njl: se |c ncpirkodov.il) obrnil k publiki m -.uno '"'''^,-d v Lestenec jc bil po vsej verjetnosti občutljiv na a g-duru.« Nepismenost v »večnem mestu« Pred kiatkini so v nepismenost i njegovih Runu objavili statisti''.k' Pot pre prebivalcev Brati •» 40.000 tenat ta .Š6.000 moških. Pravijo da so te ^U'„lt-J vzncnih I p ve, lepiav jc bila menda nepis n'.nOSl v R'1"11 drugo svetovno vojno neprimerno večja. Poznate blejski otok? »Tje na otok z valovami obdani, v današnjih dnevih božjo pot Marije; v dnu zad stoje snežnikov velikani, polja, ki spred se sprosti, lepotije ti kaže blejski grad na levi strani, na desni griček se za gričem skrije. Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okol'šč'no ta, podoba raja. Prešeren Toliko opevani blejski otok je po svoji lepoti dobro znan, zgodovinska podoba tega kraja pa je marsikomu neznana. Osrednja zgradba otoka je prav gotovo cerkev. Najstarejša listina o otoški cerkvi je iz leta 1185. To je darovnica škofa Henrika. Med darovanim sta bili tudi dve kmetiji škota llartmanna, ki jc bil v letih 1141 do 1164 na škofijskem sedežu v Briksnu. Otoška cerkev je tedaj že stala, mogoče pa je, da so tedaj sezidali prvo cerkveno zgradbo na otoku in jc bil to povod za omenjene darove. V skladu s to domnevo je B> di poročilo P. Paschinija, j da je 11. januarja 1142. leta I oglejski patriarh Pellegrino i posvetil neko cerkev na Ble- j du. Predvidevajo, da je bila ; zgrajena v romanskem slo- j Leta 1509 je cerkev hudo prizadel potres. Popravili so jo do leta 1532. Sedanjo ob- j liko je dobila po več prezidavah, posebno v letih od 1679 do 1691, ko je glavna dela opravil podjetnik Martin Seničar, doma pri Daneju v Zagoricah. Delal je pod vodstvom kaplana štobelija. Glavni oltar nosi letnico 1666. Toda v vizitacijskem poročilu briksenskih komi- sarjev iz leta 1642 lahko preberemo, da so našli v cerkvi nov oltar. Oskrbel ga je kaplan Mihael Adolf Vv'aidmann leta 1639. Slog današnjega oltarja je mlajši, nekako iz dobe okoli leta 1800, inventarni cerkveni zapisnik iz te dobe pa trdi, da so ga postavili leta 1747. Znameniti otoški zvonik je leta 1509 uničil potres. Nepoškodovano je ostalo samo ] zidovje do prvega kamnitega okvira. Razvaline kažejo na gotski slog. Dolgo je stal na teh zidovih lesen zvonik, novega pa so dozidali pred letom 1622. Zopet ga je poškodoval potres, poškodbe ! pa so popravili še'e leta 1680 domačini sami: zidarski moj- i ster Janez Soklič, zidar Ma- ! tija Svetina, kamnar Jakob Požlep in voznik gradbene- | ga materiala Jurij Zupančič. Danes opazimo, da je zvonik povezan z železnimi vezmi. Možno je, da ga je razrahljal potres, ki je leta 1690 močno poškodoval tudi graščino, lahko pa, da so ga morali okrepiti po požaru ,na zvoniku okoli leta 1782. Ohranjen je namreč dokument, v katerem Matija Pap'.er z M, re-ga prosi škola za podporo, prošnjo pa utemeljuje s tem, da je pomagal reševati goreči veliki zvon. Stolp stoji sam zase in hrani tri zvonove. Ostali so iz dobe pred letom 1750, ko se je tudi za zvonove dobilo boljše blago. i Uliti so iz brona in srebra. j Njihova pesem je čarobno j odmevala po otoku. Oglašeni j so bili v treh glasovih, čarob- I ni zvok pa pripisujejo prav dejstvu, da je stolp na otoku sredi jezera. Od leta 1948 teh zvonov ni več čuti. Veliki zvon tehta 1395 kg. V premeru ima 140 cm. V zvon so ulite podoba križa, grba briksenskih škofov (pastorale, mitra, meč in jagnje božje z banderom), podoba Marije, Jožefa z Jezusom v naročju in sveti Peter. Zvon je ulil ljubljanski zvonar Jožef Samassa leta 1737. Ob vratu ima napis v latinščini, ki bi pomenil v prevodu naslednje: Hvalo prepevam jaz božjo in sile odganjam sovražne, ko se razlega moj t glas — pesem naj čuje nebo. | Srednji in mali zvon je ulil v Ljubljani mojster Furlari i Gašper Frauchi leta 1719. T Frauchi ni imel na razpolago lepih podob in okraskov, zato pa je zvon toliko lepše oglašen. Upodobljena je le Marija s sklenjenima rokama, pod njo pa latinski napis: S Maria virgo et mater ora pro tiobis (Sveta Marija, devica in mati prosi za nas). Zvon ima tudi podobo nadangela Mihaela s tehtnico in mečem, grb briksenskih škofov z napisom, neka svetnica z detetoma in napis: San-ctus deus, sanetus fortis, sanetus immortalis miserere nobis (Sveti Bog, sveti mogočni, sveti neumrjoči, usmili se nas). Mali zvon ima tele podobe: križ, mater božjo in grb briksenskih škofov ter svetnico, ki drži velik križ. Spodaj je mrtvaška glava in posoda ter napis: A fulgure et tempestate libe-ra mos domine (Treska in hudega vremena, reši nas, o gospod.). V stolpiču nad cerkvijo visi zgodovinsko važen zvon — zvon želja. V premeru ima 66 cm, stranska višina pa zina-ša 56 cm. Tehta približno 135 kg. Upodobljena ima dva motiva: Kristusa na križu in Marijo z detetom. Napis na klobuku zvona je v gotici, letmica in vsebina tega napisa pa povesta, da je zvon delo Frančiška Patavinskega. Leta 1890 mu je strela odbila spodnji del kembeljna. Od tedaj zvon nima čistega odmeva. Z jezerskim cerkovnikom sva leta 18% našla v njem tudi 22 cm dolgo, kakor nit tanko razpoko. (Nadaljevanje) MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL .0 tem razmišlja l rancelj, pa tudi prav nič »»imoštrski župnik m pisatelj, »aj ga k p1 ilv rt-'vni in pokojniku skoro n.. las podobni bral »pomnil prav na tiste predbožične dni pred tri n-usti-m, ktl, ko je prejel prvo Cankarjevo pismo z Dunaja v zvezi / ioip.ui.hu q Martinu Katarju. Spominja se, da se je Cankar pritoževal nad »ce-m rajdo recenzentov«, ki bi morali ta življenje pi* idealista prebrati in izreči svoj [a, preden bi roman sprejeli v tisk in pisatelju izplačali bone 1,11 Cankar je res roman zelo po/no poslal in se zavedal, da bo branje dolgo tiajalo. p.eden bodo rokopis vsi prebrali, denar pa, vsaj po pismu j0««, |e res krvavo potreboval. Zato jc prosil "jcgat Finžgarja, poleg Levca edinega, na kate c'tsa je med recenzenti kaj dal, naj recs svoj i->. ,Uth 'omana šc ni do kraja prebral In mu "><>ško besedo zagotavlja.!, da njegovo delo ni tisk ^Jas,l°' da ic vredno branja in seveda tudi ,j 7 lK'' Cankarja sc k.bko zanesemo, na pišate- c!; ''^« IM i »i mata, — si ,e lekel, ko je preji i prVO '"lkai levo pismo in potem tistO sredo pred boil odhajal na sejo Slovenske matice VpTB Si •j ,;,inika 1 a!,.,, ka] je s fankai jev un lokopisoni ■ Un mu je rekel, da ga bo lahko tako, dobil Ka po sep odnesel s MOOJ, da ga bo lahko ■ lh,al- To pa bi seveda predolgo trajalo, /alo l£ VpiilW 1 Sha, če sc mu ne zdi umestno, da bi 6eU "'' U' M" oci,"klli /;' Oatis, saj kvaliteto b. a zagotavlja /e Cankai jevo ime, obenem pa hon ak,'u }c takoi P" s,'i' "aka/ali zahtevani '»ar, da hi g., hl,,ko pu.-., ^ pK.d SVeti.n ^Cerom. a kaj ko.......-- - Veferom a' k " i ' ,a,,ko pu'l M> ""' p,vi s,'p t,nI ° ^Mnovei'š,.,,,'/1 p,/(K" i«1 utegnil spregovoriti °p,asil in n. i K'Vim tM"- so ic nckdo SD»*'»no bes'.^L |e /,,pa,u 11 >-e l",s'"'' svojo M,o k mevod.i Shakespearovega Be- neškega trgovca, za katerega je že prejel celoten honorar, še preden je s spremno besedo in komentaru opremljen prevod izročil. Prav ta Zupančičeva malomarnost je povzročila med odborniki hudo jezo in potem sklep, da se nikomur več ne izplača honorarja vnaprej, če recenzentje ne prejmejo celotnega dogovorjenega rokopisa, pa tudi ne prej. dokler rokopisa vsaj trije člani Uredniškega odbora ne preberejo. »Da, bilo jc dvajsetega decembra,« sc pisatelj FinŽgai t pomiti datuma te seje pred trinajstimi liti, ko bi najraje ponovil Cankarjeve besede iz pisma, naj reče tem ljudem pri Matici, da so tepci in norci in da naj bodo veseli, če sploh dobe Cankarjev rokopis, ki jc vreden vsaj toliko, kakor je ves »knjižni odsek s svojo družino vred.« Teb besed ni rekel, saj bi z njimi dregnil v sršen je gnezdo. Samo Cankarjev rokopis je vzel, da bi ga čimprej prebral. Zgodilo pa se je, da so ga prav naslednji dan klicali kar k trem bolnikom v hribe, da jim je nesel sveto poslednjo popotnico, nekaj ur mu je pobral verouk v soli, pa se večer je šel po gobe zaradi ustanovnega zbora nekega prosvetnega društva. Zato ic »Martina Kacurja« v naglici prebral šele V petek, ga takoj odposlal s priporočilom, naj sc delo tiska in honorar takoj izplača, Upal je, da ga bo Cankar še lahko dobil pred svetim večerom, toda It dan po božiču je prejel Cankarjevo pismo in grenke očitke, napisane na sam sveti večer: Ta banda pri Matici mi je s svojo zlobnostjo in počasnostjo pokvarila praznike, obenem pa mi jc vzela pol življenja. »Pol življenja?« sc pisatelj /dr/ne in /grozi ob pogledu na dvaintridesetletnega mrtvega pisatelja: »Ni pretiravali Pol življenja, za pol življe nja so ga prikrajšale razmere, bedne razmere, v katerih je moral kot poklicni pisatelj Živeti..« Glej, VSi, ki so morali ust v a r i.it i literaturo v bed nih razmerah, so literaturi žrtvovali polovico ali še več tvojega življenja Umirali so mladi in v letih, ko bi moral biti r lov ck na vrhuncu SVOJih tel« snih in duševnih uri i Samo v /(.rodovi no svetovne književnosti je treba pogledati, pa spoznaš to bridko, človeštva nevredno resnico.« Tako razmišlja pisatelj Finžgar ob krsti Ivana ( ankai ja. »Grenak božič si imel,« gleda v nemi in VOŠČC ni Cankarjev obraz. Šele po božiču so mu poslali večji del honorarja. »Upam, da že imate honorar in da ste vsaj novo leto dočakali lepše in lepše preživeli kakor praznike,« tako nekako mu je pisal, a se potem še isto leto čutil prizadetega in užaljenega zaradi Cankarjeve »Krpanove kobile«. Mislil je, da se ga je Cankar privoščil, ko je v stavku »študije o gledališču« zapisal: Nastopili so v tragediji različni ljudje: tihotapci, divji lovci, žandarmi, kmetje ... Nehvaležnost sem ti očital. Mislil sem, da si me zaradi moje ljudske igre, zaradi mojega Divjega lovca, zaradi mojih povesti iz naše preteklosti . . .« pisatelj Finžgar motri mrtvi Cankarjev obraz, ki pa je videti še sedaj hudomušno nagajiv zaradi enega, ne do kraja zatisnjenega očesa. »Nc hudujte sc, častiti gospod župnik,« se pisatelju /di, da so se /ganile Cankarjeve ustnice. »Ne hudujte se! Kaj pa vendar mislite? Z nobeno besedo v Krpanovi kobili se vas nisem mislil dotakniti. Na Divjega lovca še mislil nisem in tisto o zgodovinskih povestih jc bilo naslovljeno na drug naslov, če pa ste se čutili prizadetega, se čutite! To je znamenje slabe vesti! Kar pa sem zapisal o zgodovinskih povestih, sem razložil preveč na kratko. O tej stvari bi bilo treba obiirneje govoriti. To mislim: zgodovinska epoha jc nekaj drugega kakor zgodovinski človek. Ne bi opisoval junaka, pač pa bi opisoval čas — in na sliko tega časa bi legla njegova senca tako mogočno, da bi ga gledalec ali bralec natančneje doživel in •poznal kakor iz portreta samega sebe. Pa saj to so besede iz nekega Cankarjevega p'r ma, da, iz Cankarjevega odgovora na njegovo užaljeno pismo pred dvanajstimi leti. »Res je, doba ic važna. Doba je akter. Vanjo je položena človekova usoda. Cankar sam je hotel pisati zgodovinsko tragedijo ali povest. Tako mi je pisal takrat pred dvanajstimi leti: Napisal bom tragedijo iz dobe, ki je žc tako obrabljena in posvaljkana kakor liberalni program; in tako vi. uganko znana, da jo jc oskrunil celo Aškerc, ka/uinem, prav dobro razumem, kaj si mislil s tem. Drugače si gledal na zgodovino, I smo primorani gledati mi. Zate je zgodovina boj, razredni boj, mi pa se hodimo, da hi našli spravo med obema nasprotjema, čepiav vemo, da te spiave ni... Roparski zaklad Lojze Zupane ENAKOPRAVNOST Mladost sem pustil na dc-želi. Kmetje niso vselej takšni, kakor nam jih opisujejo romani. Tudi niso vselej vljudni po receptih, ki jih vsebuje knjiga o lepem vedenju, če je kmet jezen, tega prav nič ne skrh>a, kakor znajo to meščani, ki drug drugega grde, kadar pa se srečajo, si drug drugemu sladko nasmihajo. Se, kmet ni takšen! Un daje duška svoji nejevolji in če se jezi, zabeli besede po kmečko. Kadar sem prišel v mesto po opravkih, so mi prijatelji očitali, da sem se pokme.til, ker ženskam nisem poljubil rok, ali če sem kakšno besedo po kmečko zarobil. Norčevali so se, da ne znam niti po mestno hoditi, češ da pri hoji previsoko dvignem noge. No, tega jim nisem zameril, kajti noge scm mogoče zares previsoko dvigal, ker sem se tega naučil v vasi, kjer so ceste skalovite, kamnite, vegaste. S podrsavajočo liojo na vasi ne bi daleč prišel. To je hoja za mestne volkove, brezdelneže, ki po-drsavajo po mestnem tlaku. Na vtisi bi padel in si razbil nos, če bi hodil kot meščani . . . Vendar so me kritike mestnih gizdalinov pogosto razjezile, da sem se besen in nejevoljen vrnil v vas. Če sem ženi potožil, kako me imajo v mestu v pesteh, me je potolažila: »Oh, Lm, zaradi tega se nikar ne jezi! Poslušaj jih in skušaj jih posnemati. Meščani so fini judje, ah . . • Takšna je moja žena. Doma je iz mesta, zato ni nič čudnega, če meščane obožuje. Ona je tudi kriva, da sem pustil službo na deželi in da sva se preselila v mesto. Nesrečna je bila na vasi. Toiila je da na vasi za vsakim vogalom smrdi gnoj. da so Ijud-j0 na vasi tesla in teleta, kmečki butci tako rekoč. »V mestu pa je kino, gledališče, fini ljudje, promenada, ah . . .« In je vzdihnila globoko, da bi lahko dobila kilo . . . Preselila sva se torej v mesto in postala sva meščana. Zdaj se je pričel zame šele pravcati križev pot. Moja žena je postala čez noč meščanka z vsemi vrlinami in sla-lx)stmi, ki odlikujejo in pačijo mestne gospe. Ni bilo dovolj, da sem jo kakor pohleven pinč spremljal na promenado, jo vodil v kino in gledališče in na koncerte, ne, lepega dne je dvignila nos in mi pričela pridigati o ženski emancipaciji, te dolgo sem jo imel na sumu, da se dru-ii s sumljivimi elementi. Vse popoldneve je presedela s prijateljicami v kavarni. Te so jo naučile tudi kaditi cigarete. Ker scm odkritosrčen človek in igram v življenju rut odprte karte, sem ji vse to tudi povedal. Ah, da bi tega nikoli ne storil! Naslednji dan so pri-šle nadme vse ženske iz mo- jega in ženinega sorodstva. Obstopile so me kakor levi krotilca v kletki. Tašča, ki me ne trpi, je kakor prestreljena lokomotiva onemoglo sopihala in me karajoče motrila skozi zlati lornjon. Z njo so prišle teta Agata, svakinja Lola, strina, ujna. Svakinja Lola je v imenu vseh spregovorila: »Lu, le kako si drzneš — imenovali nas: elemente? Grdo si nas užalil. Tvoja dolžnost je, da se takoj opravičiš. Prav dobro veš, da se tvoja žena druži samo z nami .. .« Zdaj si je tudi tašča že toliko opomogla, da je zasika-la: »So ein Strassenkind!« Ej, priznam, da sem se počutil kot gad v precepu. Zvijal sem se na stolu, dokler mi ni padla v glavo rešilna misel! »Amrtak ljube moje,« scm se pričel izgovarjati, »učeni profesorji so me v šoli učili, da je zlato element . . . Ve ste zlate ženske . . .« »A tako?« »Hm, lep izgovor.« Nazadnje pa so le vse olajšano vzdihnile in obraze jim je prekril blažen nasmeh. Olajšano sem vzdihnil tudi jaz in potihem sem hvalil Boga, da je žena pri raportu so-rodnicam pozabila na besedico »sumljiv«, kajti dejal scm ji, da se druži s »sumljivimi elementi . . .« Tašča pa je bita nepomirljiva. Mojemu izgovoru ni verjela. Mrzlo me je motrila skozi lornjon in rekla: »Poboljšati se boš moral, Lu! Zdaj živiš v mestu in opustiti moraš kmečke manire. Zapomniti pa si moraš" enkrat za vselej, da smo ženske enakopravne z moškimi. Si razumel?« »Da, zlata tašča,« scm za-šklepetal z zobmi. »Zdi se mi, da si podivjal, odkar ne hodiš več v cerkev,« je nadaljevala. »Jutri je nedelja. Prišla bom pote in šel boš z menoj k maši. Razumeš?« Molče sem pokimal. Naslednji dan je prišla pome. Bila je pratnje oblečena, na glavo pa si je posadila velik klobuk, okrašen z umetnimi c\'ctlicami, pisanimi trakovi in peresi. »No, le brž se obleci v za-kmašno obleko!« je zaukaza-la z močnim glasom, kakor. da bi zatrobila na helikon. »V cerkev pojdeva.'m »Tak/1 j, zlata tašča!« sem pritrdil in se pričet oblačiti. Potihem sem seveda kuhal jezo, ker me je vrgla iz tople postelje, toda pokazati ji tega nisem upal. Vso pot do cerkve mi je govorita o ženski enakopravnosti. In ker sem ukaieljen. sem jo poslušal, četudi z tužnim zanimanjem. Da bi pridobitve njenega predavania s pridom uveljavil tudi v praktičnem življenju, sem sc pred vhodom v cerkev odkril, kakor velevajo cerkvene postave, potegnil pa sem tudi tašči z glave njen okrašeni klobuk. »ležeš, kaj pa počenjaš?« je zatarnala ter pričela brskati po ročni torbici. Iskala jc lornjon, da bi me pogledala skozenj, če sem — normalen. »Če sva enakopravna, naj velja predpis za vse, ne samo za moške. — Nevljudno je stopati v cerkev s klobukom na glavi.« Tašča je obupala nad menoj in me prepustila v vzgojo teti Agati. Ta je splošno poznana kot strastna, nepopustljiva eman-cipiranka. Ko sva nekega dne stopila v avtobus, je rekla: »Lu, drobiža nimam. Nerada bi menjala tisočak. Saj boš plačal vozni listek tudi zame, ne?« Molčal sem. Plačal sem vozni listek zase in si mislil: Če sva enakopravna, boš že sama plačata voznino zase, ne? In ker sprevodnik ni imel dovolj drobiža, da bi teti Agati menjal tisočak, je morala na prvi postaji zapustiti avtobus ter peš nadaljevati pot . . . Tako sem se srečno znebil tudi nje. Zdaj je prišla na vrsto svakinja Lola, častihlepna in sa-moljubna ženska. Na vse mogoče načine si je prizadevata, da bi mi čimprej vcepila v glavo nauk o enakopravnosti. Po prvem srečanju scm ji ho tel dokazati, da nisem povsem nedovzeten za mestne manire, zato sem ji poljubil roko, kakor se spodobi za meščana. Bila jc ganftfta nad tolikšnim napredkom. Ko pa ji je padla torbica na tla, sem jo brž pobral, takoj zatem pa sem ji pomolili roko pod nos. »Kaj pa je?« jc začudeno vprašala. »Pobral scm ti torbico,« sem se zasmejal. »Spodobi se, da mi poljubiš roko, tre?« »Pa zakaj? Kdo jc še slišal, da hi ženska . . .« »Nič se nc izgovarjaj. Lola!« sem dejal in src po, nepremično zrl v njen bledi obraz. »Saj sva vendar enakopravna, mar ne?« Ogorčena me je zapustila in me prepustila ženi v »nadaljnje poslovanje«. Moja žena je ubrala drugačne strune. Ni mi pridigala o enakopravnosti, ampak me je hotela z lepim vzgledom prepričati, da so ženske zares enakopravne. Ko sem se nekega večera vrnil iz krčme natreskan domov, me je ozmerjala: »Torej tako! Ti piješ ko vol, jaz sem pa doma zapuščena in žejna.« Odtlej nc smem popiti kozarca vina, da bi ga ne popila tudi ona in ne pokaditi cigarete, da bi je ne prižgala tudi ona . . . M i Jim, da se bom morkl čimprej odpovedati cigaretam, kajti naš družinski proračun ne prenese tovrstnih izdatkov za oba.--— JULIUS MADER Po vojni so ugibali, kako je bilo mogoče neovirano prenesti iz Nemčije v Švico toliko kapitala, ki je zadostoval za ustanovitev čez 200 velikih podjetij, in 50 000 kg zlata, ki ga je švicarska vlada priznala. Rešitev uganke je v omenjenih zvezah med Himmlerjevo obveščevalno službo in vplivnimi osebami švicarske vojaške obveščevalne službe, švicarske oblasti so izročile švicarske osebne dokumente celo ponarejevalskemu ekspertu SD SS-sturmbanfiihrerju dr. Hottlu in mu s tem ob vsakem času omogočile prekoračiti mejo. Glede na povojne »uredbe« je treba priznati, da se Hitlerjev državni minister za gospodarstvo Funk in Himmlerjev sef obveščevalne službe Schellenberg nista zmotila, ko sta izbrala ravno Švico za svoje denarno zatočišče. Po sporazumu, ki je bil sklenjen leta 1946 v Washmgtonu, je sicer morala Švica likvidirati nemško premoženje, Id se je znašlo v Švici, in izročiti polovico iztržka zahodnim zaveznikom. Zgodilo pa se je drugače: 26. avgusta 1952 sta švicarska vlada in Zahodna Nemčija sklenili dogovor, po katerem je bonska vlada 2. aprila 1953 izročila švicarski vladi 121,5 milijona švicarskih frankov, ki jih je ta še istega dne nakazala zahodnim zaveznikom kot »obvezo na podlagi washingtonskega sporazuma iz leta 1946.« S tem je ostalo vse premično in nepremično premoženje oboroževalnih koncernov, s primešetarjenimi nacističnimi milijoni vred, nedotaknjeno. Torej je moral znašati del premoženja, ki so ga odkrile švicarske oblasti vsaj 243 milijonov švicarskih frankov. Račun za ohranitev skritega premoženja monopolov m SS pa so morali plačati zahodno-nemški davkoplačevalci, kajti izročenih 121,5 milijona je bilo izplačanih iz državnega proračuna. S tem, da so ostali deponirani zakladi, skriti računi, skrivne firme in premoženje, ki so ga bi.i naložili določeni »slamnati možje«, nedotaknjeni, so nemški monopoli in upravitelji esesovskih zakladov dosegli velike koristi: Prvič so svobodno razpolagali z nacističnimi milijoni, s katerimi so lahko dalje mcšetarili ali pa ji" spravili v Nemčijo, drugič pa so pridobili na času, ker so bile z bonskim »dogovorom« legalizirane vse stare možnosti nacirličnega delovanja v Švici in s tem tudi nadaljne podtalne akcije. Posledice nekdanjega paktiranja SD z nekaterimi vodilnimi krogi v Švici sc čutijo še danes. To potrjuje na nekoliko grotesken način tudi primer: SS-sturmbannfiihrcrja Frltza Schwcnda, ki ga je Iskal In ter pol in ki ga jc italijansko sodišče obsodilo kot morilca. Ta se je lahko junija 1955 svobodno pojavil pred višjim sodiščem Ziirich-Bcrn v zvezi s skriti"" milijoni — in pravdo dobil. V Španiji je odprl zapornice nacističnemu kapitalu general Franco. To je storil tako, da jc navidez razglasil, da "° porabil nacistično premoženje v Španiji, ki so ga odkrili zahodni zavezniki, za kritje škode, ki jo je vojna povzročila Španiji. Dejansko pa ni bila Francova Španija nikoli v vojn* s Hitlerjevo Nemčijo, pač pa jc podpirala Hitlerjeve osvajal"* pohode s lem, dn mu je poslala špansko Modro divizijo. Podobni so Mil odnosi med Hitlerjevo Nemčijo In Argentino za vlade generala Perona. Ta je bil že dolgo prej, prede" je marca 1944 z oficirskim ptičem prišel na oblast, /aitp"'k F.berharda von .Tnrvvitza, ki jc bil svoj čas kapetan in vod .I'1 industrijskega oddelka v cesarskem vrhovnem poveljstvu. «° nalogu vojaške obveščevalne shižbe je leta 1920 odpotoval k° skromen trgovec v Ameriko. Naselil se je v Buenos AV*fr m razvil tam široko dejavnost. Kmalu je prišel v tesen I oficirsko kamarilo, kjer sc mu je posrečilo zasnubiti genera -štabnega oficirja Perona. Ker so bili von Jagvritzovl gospodarji z uspehom njegovega dela očitno zadovoljid, so ga *** 1942 za njegove »zasluge« povzdignili v majorja. Ko Je v člji prišel na oblast fašizem in ko je Hitler ustanovil svojo prvo vlado, so von Jagvvitza hitro poklicali v Berlin, kj«* je dobil visok položaj pri nacistični stranki v oddelku *■ tujino, ki je imel okrog 550 subverzivnih krajevnih skup"1 1 oporišč v 45 državah. Ko Jc prišel Peron kot argentinski vojaški ataše v Berli"^ Je bil von Jagwitz že podsekretar r državnem ministrstvu gospodarstvo. Poučen o Peronovih nacističnih nač rtih, «« r von Jagvvitz z njim posvetoval In mu dal na pot šc P** vsoto ponarejenih angleških funtov za podkupovanje 1"^ kup orožja. Ker so bile vse nacistične celice v tujini vk,jut£j,c v subverzivno delo nemške obveščevalne službe, so t^°^^r vse nacistične skupine v Argentini navodila, naj z vsem ■tal podprejo puč, ki ga je pripravljal Peron. Prodam Prodam VOLA, starega 4 do 5 let, vajen vseh del. Hribar, Gorica pri Radovljici 4281 Prodam motorno SLAMO-REZNICO v dobrem stanju za 700 N din, PŠENICO in KROMPIR igor in cvetnik. Kupim dva PRAŠIČA od 40— 60 kg. težka. Suhadole 21, Komenda 4282 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico. Kuntarič Rudi, Križe 74 4283 Prodam težko KRAVO križanko ,ki bo čez teden dni drugič teletila. Naslov v oglasnem oddelku 4284 Prodam KRAVO ,ki bo v kratkem teletila. Rupa 6, Kranj 4285 Poceni prodam FOTOAPARAT . zenit 3 M. Petrič Janez, Gosposvetska 19, Kranj «Ji telefon št. 21-257 4286 Prodam SALONITKE 1,25. Rozman Jurij, Dragočajna 16, Smlednik 4287 Prodam mizarski SKOBELJNI STROJ-kombinirko. Naslov v oglasnem oddelku 4288 Prodam 10 PANJEV čebeljih družin Znidaršičev. Po-*enk 3, Cerklje 4289 Motorna vozila Prodam FIAT 750, dobro ohranjen z vgrajenim novim motorjem. Likozar, Visoko 45, Kranj 4251 Prodam NSLJ maks-prctis, letnik 1965. Žeje 4, Duplje 4252 Prodam FIAT 750. Koselj Gabricl. Sp. Lipnica 21, Kamila Gorica 4250 Prodam nov FIAT 750 in novo italijansko PEC na olje Cemažar Jože, Skokova 14, Kianj-Stražišče 4290 Poceni prodam FIAT 600 in dva MOPEDA-d\osed.•/. ia '1'npaliče 12, Golnik 4291 Prodam ŠKODO 1000-MB, letnik 1968 s 11.000 km. OdUČ no ohranjeno. Cena ugodna, vujič, Nazor jeva 10, Kranj 4292 Ugodno prodam FIAT 600. Sp. Dupljo 4 OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE pri KLEMENČKl) kjer vam bomo postregli s postrvmi in specialiteta-mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri KLEMENČKU Rekorden obisk v Zaki Kamp v Zaki na Bledu upravlja Zavod za razvoj turizma Bled. Upravnik kampa Stanko Zupan pa je povedal še marsikaj zanimivega. Največ gostov je bilo v juliju in avgustu. Računajo, da bo letos približno za 25 odstotkov večji obisk kot lani. Rekorden dnevni obisk so dosegli v juliju, ko je bilo v kampu 1200 ljudi. Največ je tu Holandcev in Nemcev, domačih pa je le kakih 220 na dan. Deževno vreme v drugi polovici avgusta je mnogo ljudi pregnalo. V kampu je še kakih sto gostov, če bo september lep, računajo na nove goste. Pritožb še ni bilo. Kamp ima urejene sanitarije, otroško igrišče, pred vhodom je bife in trgovina. Zaradi vedno večjega obiska pa bodo sanitarije še povečali, uredili bodo pralnico in kanalizacijo postavili tople tuše in asfaltirali dva dela ceste. B. Blenkuš Zaposlitve Sprejmem VAJENCA za KLJUČAVNIČARSKO STROKO. Anton Jalen, Huje 3, Kranj 4294 Sprejmem takoj VAJ EN KO za frizersko obrt. Pire Franc, Cankarjeva 8, Kranj 4295 Sprejmem dva OTROKA v vso oskrbo, starost od 4 let dalje, lahko tudi dijak. Telefon 21-914, Kranj 4295 Komisija za delovne odnose pri podjetju MARMOR HOTAVUE RAZPISUJE prosto delovno mesto PRIUČENE KUHARICE za pripravo tople dopoldanske malice. Interesentke naj se zgla-sijo na upravi podjetja Marmor Hotavlje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja GIMNAZIJCA sprejmem brezplačno na stanovainje, v središču mesta Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4297 ličen neopremljeno ali Opremljeno SOBO v Kranju za dobo enega leta. Plača u i naprej. Ponudbe poslati pod »gotovina« 4298 izdaja in tiska CP •Gorenjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21835 21 860; uprava Usta, ma leoglasna ln naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10«/. popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. ZAPOSLIMO TAKOJ 2 KVALIFICIRANA STAVBENA KLJUČAVNIČARJA z znanjem elektio in avto genega varjenja. Stano vanja ni na razpolago. OD po talilnem pravilniku. Nastop službe takoj! KIJUČAVNICARSTVO Radi >\ 11 ica Ostalo Najdena kolesa 1. moško kolo 2. moško kolo 3. žensko kolo 4. moško kolo 5. žensko kolo 6. žensko kolo 7. žensko kolo 8. žensko kolo 9. žensko kolo 10. moško kolo 11. moško kolo 12. žensko ko!o 13. žensko kolo 14. žensko kolo 15. moško kolo 16. moško kolo 17. žensko kolo 18. moško kolo 19. žensko kolo 20. žensko kolo 21. žensko kolo 22. žensko kolo 23. žensko kolo 24. moško kolo 25. moško kolo 26. žensko kolo 27. žensko kolo 28. moško kolo 29. moško kolo 30. moško kolo 31. otroško kolo št. 203719 št. 930166 št. 864378 št. 515920 št. 79723 št. 0731 št. 56-H-2468 št. 280432 št. 94658 št. 287946 št. 630203 št. 73187 Št. 636985 št. 350896 št. 216656 št. 156182 št. 1186324 št. 370418 št. 65314 št. 15100-1151 št. neznana št. 2% št. 539924 št. 677304 št. 82979 št. 4081747 št. 658653 št. 248801 št. 80552 št. 402047 št. 362885 modro črno sivo-zeleno rdeče sivo-modro modro svetlo modro črno zeleno zeleno belo črno zeleno zeleno zeleno črno črno rdeče zeleno sivo-rjav i sivo črno črno črno črno modro sivo zeleno črno sivo modro Rog-šport Rog-rekord neznana Rog-šport Rog-šport neznano Cottur Rog-touring Rog-šport Rog-šport Rog-šport Rog Rog-šport Rog-touring Rog-šport neznano neznano Rog-šport Rog-šport Violetta neznana Diamant Rog Rog-touring Rog-šport Diamant Rog Rog-šport Rog-touring Rog-šport Ponv-spccial Navedena kolesa so bila najdena na območju postaje '^JSmiSSiSS lastniki dvignejo na oddelku za splošno upravne zadeve pri SO Kranj do petK. , 12. septembra 1969 do 12. ure. Komandir: Vladimir KAVČIČ Oddam dobro \ pel jamo AV-lOMI IIANlc NO DELAVNI CO. Oglasite se po telefonu št. 21-914 4299 Prodajamo SOBO v Kranju, ffftfltlrt ulica 6 Velikost sobe je 14 m' Izklicna cena je 4.000—, din PiXKlaja bo v soboto 13. 9. 1969 ob 8. uri na kraju sa meni. *^y^<&ZP^\ Trenutno je po tretjem koki *rzič na sedmem mestu. "rihodnjo nedeljo bosta gorenjska predstavnika v "K« igrala takole: Tržič : Branik in Šoštanj : v ženski republiški ligi je edini gorenjski pred-H^J" ekiPa Selc doma visoko premagala novinca v II Goren^e iz Velenja s 26:6 (12:3). Prihodnjo nedelo bodo rokometašlce iz Selc nastopile v Mariboru Proti Braniku. I oy t>j;61 (24:36). Tekma pa bo bržkone razveljavljena tek . rUpraxilne odločitve sodnikov ob zaključku pV-'t'0 ' ast>|nei ilec jc namreč- odpiskal konec tekme Z'l 1 m"i■ St- "1,'lm P' ' Manju (d:>l d ose;-'.i • ,>••: m 11 etek. Skofjelo&kj Kroj pa |e zmagal v Mariboru, «"je odprav.1 istoimensko ekipo z 78:72 (32:31). V Slc^r* b° na sP°,C(-m /v naslednje kolo. Kroj se DO Vrh i-'-' 1,,ki p(>mcril 1 Ilirijo, Triglav bo nastopil na imki, Jcsenjoc pa bodo poskušale osvojiti dve točki doma v igri t ekipo Celja. Se • ^"^ki republiški ligi se jc gorenjski derbi Jesi tX 1 *^r°' ltoni"al 1 visoko /map) leseni mk, ki so dan' M 1>"'1 lJlvodilno mesto na lestvici. V ru Jl"?ci"- kolu htxl" 1 :'uke "astopile v Maribo Plaši -K>r ^aka tc'-ka preizkušnja v igri z drugo-s Si"'1"0 ek'P° na lcsl\ le i Kroj pa bo igi al v 1 .jnbl iani ODRfi>In' k^'r ,ahko »""čuna ob dobri igri na t.k ki. Pubr I- ~~ Začelo se K* tekmovanje tudi v re- dom • moSki in čilski ligi. Ženska ekipa Jeacnic je »lošl' "p,lb!la 7 ok'P° Fužlnarja iz Raven z 2:5. Tekma SMn!^C S:,va : Kamnik pa Je bila preložena, hilo F' NA V°1>1 — Na Zbiljskem jezeru je V|MinNLSo ° nedefjo letoaa\ja delavno prvenstvo u uvi-sr!'1 ,;n'u;il|iu v rdi ilist iplinali. Odlično so se M '"' Kluba Elan i/ Begunj. Najbolj* k M s\lXl[ ' ' "r lv 1 ek. k: k ->'•'!•■'' '• slalomu. Se ;\ ,1a nasedel (11 i ■<•< i : slo. Med nil.ul' k, K!/,(;""'" ; r najb,,i| odlikoval Pumo/ Fiažgar in v ,". ki je z materialno pomočjo uspelo prekiniti večletno mrtvilo na področju sindikalne rekreacije v kranjski občini.« Ko smo končali pogovor s Pav letom \ >\... ■ ; i, i u ienim 1924. leta v Stražišcu pri Kranju, ki je že kot 4-letni otrok I hodil k telovadbi k takrat- 1 nemu Sokolu, je Vili Pianin-šek opozoril: »Pa nikar ne pozabite napisati, da imenovanje Pavleta Novaka za zveznega nogometnega sodnika-inštruktorja pomeni priznanje in pohvalo tudi njegovim sodelavcem, ki še danes delajo v nogometu. S Pavletom tesno sodelujeva pri delu. Vem, da je v 25 letih, ki jih je posvetil nogometu, doživel tnega dela poti — planinski dom Planiko, odskočno desko za nedeljski »juriš« na Triglav. »Letošnja ekipa je odlična, takšne doslej še nismo imeli. Danes je porušila vse hitrost ne rekorde.« sta podvig komentirala dva alpinista, ki ž,-od vsega začetka, že štiri leta zapored sodelujeta pri akciji Sto /ensk na Triglav. »Bomo videli kako bo jutri.« No, v nedeljo ni bilo nič drugače. Morda gre tolikšno voljo, elan in odločnost, ki so prežemali Telejeve izžrv banke, pripisati tudi prelepemu vremenu. Mogla jc izgi- nila, triglavski masiv, ves obsijan od žarkov vzhajajočega sonca pa se je zdel tako blizu, da bi ga lahko prijel. Vstali smo že ob petih, dobro uro zatem pa je izpred koče odšla zadnja naveza desetih žensk. Gledal sem, kako se vzpenjajo po pobočju, mimo skalnatih sten, čez zajede in prek ostrin, z železnimi klini in žico zavarovanih grebenov. Ob vzpodbudnih besedah gorskih vodnikov in bolj vzdržljivih kolegic so tudi omahljivke in tiste, ki jih težijo odvečni kilogrami ter leta, stisnile zobe, premagale slabost in stopale dalje. Samo dve sta obždeli nekje sredi poti, loveč sapo. Zanju je potem poskrbel dr. Pire. Malo po osmi uri je prva skupina stopila na vrh. Sledile so ji nove in nove. Navdušenju ni hotelo biti konca. Množica »firbcev«, ki so prišli s Kredarice, želeč potešiti svojo radovednost, je imela j kaj videti. Vse novopečene zmagovalke Triglava, vse, katerih nogi sta se tokrat prvič dotaknili njegove glave, Aljaževega stolpa, so morale prestati »krst«, udarec z vrvjo po zadnjici, ki jim ga je »pri-solil« gorski vodnik. Okrog devete smo pogrešali le zadnjo navezo. Obtičala je kakih 50 , 60 metrov pod vrhom. Eno od sedmerice planink so namreč teža, strmina in redek zrak tako utrudili, da ni in ni mogla dalje. Sele na vztraijno prigovarjanje sotrpink je zbrala zadnje atome energije in naredila tistih sto korakov, ki so jo ločili od vrha. Kasneje ji ni bi!o žal truda. Potlej so se udeleženke pohoda stotih /ensk /brale pod stolpom. Najmlajša med njimi je imela 17 najstarejša pa 60 let, a sta vseeno sodili med boljše — vodiči z nobeno nt so imeli posebnih težav. Sestop je bil precej lažji, dasi so izmučenim, vendar srečnim planinkam že klecala kolena. Se kratek postanek v koči, slovo od oskrbnika ter prijazne strežajke Marice *» karavana se je jela spuščati navzdol. Vsi, ženske in moški, novinarji, zadovoljni l uspelo akcijo, gorski vodniki, srečni, da ni prišlo do nepredvidenih zapletov in udeleženke pohoda, vzhičene nad lastnim podvigom, nad dejstvom, da pripadajo doslej najuspešnejši skupini stotih žensk, ki jih je TT v minulih štirih letih spravil na Triglav, so hiteli nazaj proti Rudnemu polju, kajti tam sta pre-stradane junake čakala pečeni vol in črno vino. »OB VOLU SE DOBIMO« »Ob volu se dobimo!« so zavpila tri brhka dekleta, ki jim gora očitno ni prišla do živega, saj so me, vsega utrujenega, zdelanega, gladko prehitele. In ker mi je bil izrek všeč (pa punce tudi), sem ga Vtaknil v naslov. Res smo se našli ob volu. Orjaška pečenka in vonjave, ki jih je širila naokrog. 01 /lakotnile še tako sitega človeka. Ni čudno, če se je krog in krog ognjišča zbral cel trop ljudi, katerih pogledi so nepremično viseli na cvrče-čem mesu. A mojster kuhar i/, ljubljanskega hotela Slo« je bil neizprosen. Le nam. ki smo le na pogled kazali. Ja prihajamo naravnost s Triglava, samo razni; šenim, zardelim in prepotenim oSf" bam je velel napolniti krof" n''c' Slovo od gore in od stotih žen:>k jc bilo zares nepozabno. Ob volu se dobimo T drugo leto seveda, če Prl TT-ju med tem ne bodo P0; gruntali še kaj bolj domi»9f nega, originalnega. i GuaeU lz mafeeja (Nadalj. I 1. str.) DOBRO PRI', il .IIIAJ TE: Glavni govor Je Imel / > )U4 politični in družbeni delavec Oocenjefce sedanji pod pred sednlk IS Slovenije Vinko Hafner. Omenil Je veliko hre-me ln žrtve, tako imenovane ga aktivistlčnega dela v času vojne in tudi danes, okroglo polovica nekdanjih borcev in aktivistov Je dMMf že v pokoju in njihova po prečila starost se Ji le pO maknila na 52 let. Kljub le mu pa še danes nosijo veliko breme našega samoupravu ">m sistema. Večina akii bili komunisti in i Kolikšne so bile njihove tri ve, pove /e mio podatek, .la je komaj pelina članov komunistov dočakala osvobodi tev. Ko Je govoril o dan | nji vlogi družbenega ln politične ga dela, ki je v samouprav nam sistemu kot osnova vse- raste veliko 1 naprednega gibanja. J* muc ii| •liri osnovne probleme. Na prvo meeto ic P»sl3" vil današnji odnos dO mladi-,K' l Itetn vlogo delavske«* razreda, socialno dil ' J«» v naši d j i i,, i,, koi čVtrtO — vsebino in obliko dela današnjega razrednega sovra/n' ka. •Ko sc vprašamo, kje »e skriva razi ni sovražnik i" od kod njegov razkrajajoč' vpliv,« Je dejal, »tedaj kaj 1 ko ugotovimo, da je n)0" kova moč v slabosti na* *•* tovedan<*j komunisti imo poru Ul lU'!i mili. Ali drugače pOV* komunisti smo poru lu • ^t , i ivet. Ob tem P« *c s'i0i\ nis.no dovolj zavarovali P ^ n ovim strupom- 1 .u. I.lajle' Mar stf v* ' je v nas vse več nia, vse več nialome*caxl- f. ga flllslisiva In kruhom ^ siva, vse več P