Novo mesto, VI. marca 1955
tz& CENA 10 DIM
» % Leto 6
Lastnik! In Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje ln Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo ln uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva ln uprave 127. — TekočI račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.
Tednik okrajev Črnomelj, Kr
v
ovo mesto
OD TEDNA DO TEDNA
Ekrpoze predsednika republike Tita v Zvezni ljudski skupščini, v katerem je pojasnil našo zunanjo politiko, govoril pa tudi o gospodarskih stikih s tujino in o splošnem mednarodnem položaju, je zbudil veliko pozornost ne samo v naši deželi, marveč tudi onkraj meja Jugoslavije. O tem priča dejstvo, da so sko-rcda vse velike tuje časopisne agencije in časniki objavili obširne izvlečke iz ekspozeja. V njih so poudarili zlasti tiste dele predsednikovega govora, ki se nanašajo na prizadevanja Jugoslavije za uporabo atomske energije v miroljubne namene. Značilno je tudi, da je radio OZN prenašal v oddajah na več ko dvajsetih jezikih izvlečke iz predsednikovega govora, poudarjajoč zlasti njegove besede, da pomeni tekmovanje v atomskem oboroževanju nevarnost za človeštvo in da je treba uničiti vse zaloge jedrskega orožja.
Zelo težko je v kratkem sestavku povzeti vse poglavitne misli iz ekspozeja predsednika Tita, v katerem je očrtal ne samo uspehe in načela naše zunanje politike, ampak je tudi podal nazorno podobo sedanjega mednarodnega položaja, nevarnosti, ki jih vsebuje, prav tako pa pokazal tudi jasen izhod iz tega.
Predsednik Tito je poudaril, da temelji naša zunanja politika na Ustanovni listini Združenih narodov, na ohranitvi miru, na spoštovanju enakopravnosti med narodi in državami, na miroljubnem reševanju mednarodnih problemov prek OZN, na mirnem mednarodnem sodelovanju, na ne-vmešavanju v notranje z-adeve drugih narodov, na odločnosti, da ohranimo našo Jugoslavijo neodvisno, na prizadevanju, da bi človeštvo obvarovali nove vojne, na načelih aktivne ko-eksistence z državami z različno družbeno ureditvijo, na aktivnem odporu zoper zaostritev in naraščanje mednarodne napetosti.
Ko je predsednik republike govoril o nevarnosti morebitne vojne z atomskim in ostalim jedrskim orožjem, je poudaril, da bi bil z njo ogrožen obstoj človeštva. Zagovarjal je stališče, da bi atomske energije ne smeli uporabljati za ustrahovanje, marveč v dobro ljudi na svetu. Zavzemal se je za uporabo atomske energije izključno v miroljubne namene in rekel, da je nujno potrebno učinkovito mednarodno nadzorstvo nad uporabo jedrske energije, ki bo onemogočilo zlorabo te znanstvene prido-bitve.
Predsednik Tito je govoril tudi o naših prizadevanjih in naporih, da bi atomsko energijo izkoriščali v miroljubne namene. Dejal je, da imamo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani dobro opremljene inštitute za raziskave na področju jedrske znanosti in da so strokovnjaki na tem področju, čeprav jih pred nekaj leti skorajda nismo imeli, dosegli lepe uspehe, ki so zbudili pozornost znanstvenih krogov tudi onkraj meja naše domovine. Predsednik republike je dalje rekel, da so znanstvena raziskovanja na terenu pokazala, da imamo dovolj surovin za proizvodnjo atomske energije. »Mi torej menimo«, je nadaljeval Tito, »da se lahko neposredno lotimo proizvodnje atomske energije.*
Ko Je govoril o mednarodnem položaju na splošno, je predsednik Tito ponovno obsodil politiko blokov, ker lc-ta nikakor ne pomeni konstruktivnega prispevka k miroljubnemu mednarodnemu sodelovanju. Zlasti obširno pa je razpravljal o politiki miroljubne koekslstence na svetu, rekoč: »Cc hočemo doseči trajnejšo politiko miru in mednarodnega sodelovanja ter strpnosti, tedaj mora ta politika sloneti na temeljih, nasprotujočih hladni vojni, sloneti mora na temeljih tako imenovane aktivne koeksistenec, na miroljubnem sodelovanju ter strpnem in postopnem obravnavanju mednarodnih vprašanj.«
Zatem je predsednik republike analiziral uspehe nafte zunanje politike v preteklem letu in zlasti naglasil ustanovitev Balkanske zveze, ureditev tržaškega vprašanja, normalizacijo stikov s SZ in vzhodnoevropskimi državami, vzpostavitev tesnega sodelovanja s Turčijo in Grčijo med njegovim obiskom v teh deželah in na koncu potovanje v Indijo in Burmo, katerega sadovi po svojem pomenu presegajo okvire naših odnosov u tema dvema azijskima deželama, ki so zavedata, da je moč uresničiti polni razvoj samo Po poii socialistične graditve.
Za dostojno proslavo desi
obletnice osvoboditve
Odveč bi bilo poudarjati, kolikega pomena je bila za naše narode zmaga nad fašizmom pred desetimi leti in kolikega
pomena ie bila za naš socialni I na proslavo desete obletnice in gospodarski napredek uspe- osvoboditve pripravimo teme-šno zaključena ljudska revo- Ijito. To naj bo predvsem ob-lucija. Nacionalna in socialna račun naših desetletnih napo-
os v obod i te v, ki smo jo d oboj e-vali leta 1945, nas je veljala ogromno žrtev in nam skupaj z žalostno dediščino starih razmer zapustila skoraj neozdravljive rane. Toda ta osvoboditev je obenem tudi sprostila pri naših delovnih ljudeh doslej neslutene ustvarjalne sile, ki so dobile polet že v samem narodno osvobodilnem boju, po končani vojni pa usmerila vse sile za zacelitev vojnih ran, odpravo gospodarske zaostalosti in splošni narodni napredek. Deset let graditve po vojni pomeni desel let neprestanih naporov, neverjetne požrtvovalnosti vseh delovnih ljudi, obenem pa tudi deset let zmag na vseh poljih ljudskega udejstvovanja. Prav zato   je potrebno, da se
rov in uspehov.
Ponekod so na letošnje praznovanje te pomembne obletnice že delj časa živo pripravljajo. To velja zlasti za politične organizacije, kulturno prosvetna društva, društva Partizana in druga telesno vzgojna društva pa tudi gospodarske organizacije pri okrajnih ljudskih odborih ter v mestih. Te proslave letos ne bodo samo en dan, pač pa se bodo vrstile skozi vse leto
V Beli krajini bodo proslavo desete obletnice marsikje povezali z delovnimi zmagami. Tako bo taka proslava Rudnika v Kanižarici združenu z dokončanjem novega vpadnika, ki pomeni za Rudnik veliko pridobitev. V podobno praznovanje bo vključen tudi zače-
Delo in načrti zodružnic v kočevskem okraju
Zvezo žena-zadružnic v kočevskem okraju lahko štejemo med najdelavnejše organizacije v okraju. Večkrat imajo sestanke narede načrt dela, ki pa ne ostane zgolj na papirju, temveč ga, kolikor dopuščajo možnosti in sredstva, tudi uresničijo. Nemajhna zasluga Zveze žena-zadružnic je lepo število izobraževalnih, kuharskih in podobnih tečaijev, ki so bili to zimo v kočevskem okraju. Vendar ne bodn ostale samo pri tečajih. Kar poglejmo kakšen načrt so si naredile za letos. Poleg ostalega dela bo glavna skrb žena-zadružnic izboJjsanje prehrane na vasi, kakor tudi v večjih krajih. Kako bodo io etoriie? Na letnih občnih zborih kmetijskih zadrug brdo predlagale, da se ustanovijo pododseki za perutninarstvo. prašičerejo, vrtnarstvo in mlekarstvo- Vsi ti podiodseki bodo delovali v sklopu že obstoječih strokovnih pododborov pri zadrugi. Zadružnice bodo prevzele nove sorte krompirja v poizku> no sajenje. Letos bodo v vsaki vasi uredile vsaj en zelenjadni vrt po sodobnih načelih in .s pomočjo kmetijskih strokovnjakov. Propagirale bodo pri-delovanie vrtnih semen in pridelovanje zimske zelenjave v zimskih toplih gredah. Poskrbele bodo, da bodo kmetijske zadruge pravočasno preskrbljene s potrebnimi zelenjadni-mi semeni. Okrajnemu živinorejskemu odboru pri OZZ so predlagale, da se razširi živinorejski odbor s tem. da bo imel na skrbi tudi pospeševanje perutnine.
Za Izboljšanje perutninar-stva bodo z pomočjo okrajnega živinorejskega odbora naročili večje število piščancev in petelinov štajerske pasme-Z ozirom na velike potrebe so sklenile članice okrajnega odbora Zveze žena-zadružnic na eni zadnjih sej, da bodo predlagale, naj se v okraju organizira kmetijsko-gospodinjska šola. Pozabiti ne smemo tudi raznih strokovnih tečajev, katere bodo pomagale organizirati žene-združnice, tako gospodinjske, živinorejske, krojne, pletiljske, posebno pa tečaje za izdelovanje predmetov hišne domače obrtL
K. O.
VREME
za čas od 12. do 20. marca
V prvih dneh prihodnjega tedna pogoste padavine, pretežno v obliki snega. Temperatura bo proti koncu tedna padla. Od srede marca dalje za dva do tri dni lepo oz. suho vreme, v jasnih nočeh oster mraz, čez dan pa bo temperatura nekaj stopinj nad ničlo. Od prihodnje srede dalje poslabšanje vremena, najprej dež, pozneje sneg.
NE POZABITE: vsak naročnik »Dolenjskega lista« je zavarovan
tek Zelezolivarne v velikih novih prostorih. Na Vinici bo nova dograjena osnovna šola primerna oblika praznovanja desete obletnice osvoboditve. Podobno bodo praznovali tudi drugod. N. pr. v Črnomlju bodo telesnovzgojne organizacije proslavile z dograditvijo velikega stadiona v Loki. Prav tako dajejo v Beli krajini poudarek pripravam na to zgodovinsko praznovanje prizadevanju za dvig kmetijske proizvodnje.
Dobro so zamisiili proslavo desete obletnice osvoboditve v Dragatušu, kjer bodo to proslavo povezali še z dvema zgodovinskima dogodkoma iz njihove občine: upor proti krivičnim volitvam 5. maja 1935 v Dragatušu, pri katerem je bil ubit Miha Gorše, Ob tej priliki so Dragattiščani in okoličani pokazali izredno revolucionarno zavest in politično zrelost. Obenem pa se spominjali barbarskega zračnega napada ustaško - hitleir janskih bombnikov na Dragatuš 5. maja 1944. Priprave za dostojno proslavo desete obletnice sov Beli krajini že zajele velik obseg po vseh krajih. Pri tem zlasti aktivno sodelujejo mladinski aktivi na čelu z mladinskimi občinskim in okrajnim komtejem LMS.
Nič manj niso žive priprave v novomeškem predelu bodoče Zveze komun. Samo v Novem mestu bo cela vrsta prireditev. .Novomeški muzej bo priredil razstavo o razvoju NOB v tem okraju teir razstavo o gospodarskem razvoju v letih po vojni. Predvideno je, da bo do prvega maja dokončno urejen novomeški Glavni trg. S proslavo desete obletnice bo združena dograditev nogometnega stadiona v Kandiji in čolnarne na Krki. Mladina pripravlja pred Titovim rojstnim dnevom 'r«'den mladine, ki se bo zakljirat s Titovo štafeto in akademijami. Pomembna bo letošnja proslava 125 letnice rojstva in 50 letnice smrti Janeza Trdine. Za ti obletnici bo urejena v gradu Gracarjev turen Trdinova soba v Trdi-
novi knjižnici bo pa izšla knjiga njegovih zgodb Rože in trnje.
Pred dnevom vstaje bodotu-letos partizanske patrulje obiskale stare partizanske kraje in vasi po Dolejnski. Kulturno umetniška društva pripravljajo vrsto velikih prireditev in gostovanj, prav tako TVD Partizan. * V Novem mestu bo na prostem Portovaldu pevski festival dolenjskih zborov ki bo združen z igro >Zetev«. Velik kulturni dogodek bo tudi koncert Učiteljskega pevskega zbora prosvetnih delavcev novomeškega okraja. Velika gospodarska razstava v Novem mestu, ki bo predvidoma v jeseni, bo pokazal gospodarski napredek tega področja Dolenjske.
Vseh dosedanjih načrtov za dostojno praznovanje desete obletnice osvoboditve niti ni mogoče zajeti v enem članku, ker bi bil preobširen in bomo I o tem še pisali. Potrebno pa" je, da priprave zajamejo sleherno vas in organizacijo. Kjer teh še nimajo, naj na sedežih občin takoj osnujejo posebne odbore za proslavo, v katere naj se vključijo prosvetni delavci ljudskega odbora ter političnih organizacij.
mm ii
ZIMA nas je obiskala, čeprav skoraj pred vrati pomladi. Dolenjska je pokrita z debelo belo odejo.
Gospodinjstvo -
problem skupnosti
Vsi čutimo, da gospodinjstvo, z ozirom na spremenjen družbeni red, zavzema v naši javnosti drug položaj, kot ga je imelo, ko je bilo gospodinjstvo skrb žena samih in ko so bile žene zaprte v ozek krog domačega gospodinjstva. Danes ni več mogoče misliti, da bi bilo gospodinjstvo problem gospodinj samih. Vedno bolj postaja sestavni del naše skupne družbene problematike.
Na nekaj primerih, ki pa niso osamljeni, bomo to najlaže spoznali.
1. Les je dragocena surovina. Čuvajte gozdove! Varčuj-te z lesom, kurivom! Kmečka gospodinja mora vso zimo naganjati moške: Se drv mi ne pripravite, zadnje poleno sem vrgla v peč!«. Surova, sproti nasekana drva dajejo 30-40% manj toplote. Zato se jih po-
ni hlevi, pravilna nega in od-bira živine) tudi na usnjenem gospodinjstvu!
3. V bolnicah opažajo, da kmečki ljudje po boleznih težko okrevajo, ker njihovem telesu primanjkuje telotvornih snovi. To je posledica nepravilnega sestava hrane, ki je
Mirnopečanl bodo tretjič praznovali
Šestnajsti marec so občani Mirne peči izbrali za svoj občinski 'praznik. Letos ga bodo že tretjič praznovali. Prvič so ga praznovali na razvalinah hmeljniškega gradu, s čimer so hoteli poudariti, da je v novem družbenem redu, ki ga je prinesla ljudska revolucija med drugim dokončno izbojevana tudi stara pravda naših prednikov proti fevdalnim ostankom in kapitalističnemu izkoriščanju.
Velik je delež mirnopešk'j občine pri graditvi novega družbenega reda. Mirnopeška ,občina je dala veliko število bOtcev in bork za lepšo bodočnost vseh delovnih ljudi. Svetli liki borcev in aktivistov iz Mirne peči in okolice kot so Katja Rupena, ki je dala tudi življenje za skupno stvar, dalje številni ostali padli in živeči borci in aktivisti, bodo večno živeli med ljudmi- Se
Šentjernej
Prejšnji teden je imela pri bat predu vanje o svojih vtisih I .študijskega obiska V Ameriki ljudski poslanec ing. Vilma Pirkovič. I'reda vala je o kmetijskem gospodarstvu v Ameriki ln nekaterih drugih državah ter primerjal« tamošnje razmere v kmetijstvu z.
nasimj razmerami. Predavanje je bilo metko« izredne zanimivo in poučno, Zlasti so poučne ugotovitve, da se ameriški kmetovalci v veliki meri poslužujejo nasvetov strokovnjakov (er da prideln jejo pač listo, za kar so najboljši pogoji, Prav tako se kmetovalci v polni mer) poslužujejo vseh agrotehničnih ukrepov ter seveda tudi slrojev.
/a i/iedno zanimivo in lepo
predavanji se je predaVateTji-
ii toplo zahvalila predsednica Društva za napredek gospodinjstva Anica Somrak.
Letošnji občni zbor gasilskega društva je bil prav ploden, Iz. puriH ila predsedniku društva Vinka Hunkoviča je razvidno, da ima društvo 40 članov, od tega 15 žensk. Vli čla-
ni so zavedni gasilci, vedno pripravljni priskočiti na pomoć, kjerkoli bi bilo potrebno. Velike težave pa imu društvo / gradnjo prepotrebnega gasilskega doma. Nekaj denarja
so sicer zbrali od prodaje, starega gasilskega domu, pomoči občine in drugih virov, vendar je vse to mnogo premalo. Tudi obvez za prostovoljno delo in vožnje je precej, pa bo vseeno Se tudi to premalo.
V razpravi o poročilih tanki eionnrjev društva s<> v glavnem obravnavali gradnjo doma] s katero je treba na vsak način nadaljevati, l'ri 1om računajo (udi na pomoč Okrajne gasilsko zveze. Pomoč v brezplačnem delu sta obljubila tudi kolektiva Telekomunikacije in mizarska podjetja Podgorje. Da je Šentjerneju nujno potreben primeren gasilski doni, ni potrebno  So posebej
poudarjati, saj dotedanji res
ni bil primeren, Upamo, da l)o s skupnimi napori uspela zamisel gradnje sodobnega gasilskega doma v Šentjerneju.
prav posebno pa so Mirrrope-čani ponosni na dva živeča narodna heroja iz njihove občine — na tjovariša Efenka in tovariša Lazarja. Prav množični odhod v partizane, so si občani Mirne peči izbrali za svoj občinski praznik. Nanaša se na 16. marec 1942. ko je 'odšlo v partizane nad 40 borcev in bork. Večja skupina pa je odšla že februarja istega leta, mnogi pa tudi v letu 1941.
Na letošnje praznovanje občinskega praznika se Mirrjope-čani že delj časa pripravljajo, zlasti s številnimi kulturnimi prireditvami. V okviru tega praznovanja je domači KUD uprizoril 6. marca popoldne v dvorani igro Jožeta Kranjca: »Detektiv Megla«. Isti KUD uprizori 13. marca popoldne v
Mirni peči igro Jožeta Žagarja »Vrtinec«. Zvečer pred praznikom, to je 15. marca, bodo po vseh hribih v občini zakunii kresove, zvečer ob 19. uri pa bo v dvorani slavnostna akademija, na kateri bodio sodelovali pevski zbor KUD Katja Rupena pod vodstvom Borisa Savnika, recitator j i in drugi. Po akademiji priredi Zveza borcev v dvorani zadružnega doma družabni večer.
16. marca, to je na praznik, bo dopoldne ob 9. uri poklo-nitev padlim borcem na pokopališču in polaganje vencev. Popoldne bo šahovsko tekmovanje ter telovadno tekmovanje mladine na igrišču zadružnega doma. Organizatorji proslave občinskega praznika pričakujejo polne udeležbe občanov pri vseh prireditvah.
Spremembo v zavarovanju posevkov
Kot poroča Gospodarski vestnik, je Državni zavarovalni zavod spremenil dosedanja pravila o zavarovanju kmetijskih posevkov. V novih pravilih je predvideno, da se lahko zavarujejo pri posevkih ne samo zrnje, pač pa tudi bilke (slama, koniznica, konoplja). Po dogovoru bo Državni zavarovalni zavrni izplačeval škodo ne samo po količini, pač pa tudi po kvali-leti nekaterih kmetijskih posevkov. Na predlog kmetijskih organizacij bo zavaroval tudi mlado žito in povrnil škodo, ki bi nastala v donosu zaradi preoravanje posevkov«
Predloge Zveze kmetijskih zbornic, da se posevki in druge kulture zavarujejo pred mrazom, dalje, da se Skoda nadoknadi v višini police zavarovanja in da se znižajo stopnje zavarovanja v kmetijstvu, državni zavarovalni za-\ ud ni sprejel, ker je treba to vprašanje Sele proučiti. Zgoraj navedene spremembe v zavarovanju se lahko izvajajo Že letos.
robi polovico več — namesto na kmetih, vkljub možnostim,
12m3 — skoraj 18m». Tudi več kot je povprečni letni prirastek v gozdu. 'Gospodinja mora pravočasno opozoriti na drva in utemeljiti, da le s pravočasno nabavo štedimo les. Na deželi se mora založiti tudi z vejevjem in butarica-mi. Za naslednjo zimo si oskrbeti drva sedaj, jih razcepiti in zložiti v zračne drvarnice, da se osuše. Koliko manj bo jeze, koliko več toplote in koliko drv bomo prihranili! Kjer je le mogoče se bodo gospodinje v bodoče posluževale cenejših goriv: premog, elektrika in razni lesni odpadki.
2. Mleko je. prevažno hra-nivo in velik vir dohodkov za naše gospodarstvo. Kmečka gospodinja molze in razpolaga z mlekom. Dobro vemo, da je pravilna, čista molža važen činitelj naprednega mlekarstva. Ni nam vseeno, kdaj in kako se mleko preceja in v kakšnih posodan ali shrambah se hrani. S strokovnim znanjem bi se izboljšala kvaliteta mleka. S čistočo pri molži in mlečni posodi bi podaljšali trajanje mleka in ga usposobili za izdelavo mlečnih proizvodov. Ne moremo zanikati, da dvig mlekarstva sloni poleg čisto gospodarskih faktorjev (dobra krma, ureje-
Potočani se pripravljajo na komuno
Kakor drugje se tudi Potočani pripravljajo na svojo bodočo komuno. Množične organizacije so precej storile, da s0 ljudje spoznali pomen bodoče komune in komun na splošno. Storiti pa bo treba še precej- Naj omenimo, da je Potočane presenetil odpor nekaterih prebivalcev ali bolje funkcionarjev iz sosednje občine Drage zaradi odpora do skupne komune v Loškem potoku. Mislimo, da posamezniki v tem kraju, ki iz svojih osebnih namenov podpihujejo ljudi, češ bolje je, da se priključimo k Čabru, kjer je zaradi
Letos bomo izdelali 400 osebnih avtomobilov
Na osnovi kupljene licence tovarne »Fiat« sta tovarni »Crvena zastava* iz Kragnjevco in tovarna motorjev »21. maj« iz Kneževca izdelali prve Otebne avtomobile Predvidevajo. Ha bodo letos izdelali okoli 400 osebnih avtomobilov lipa »Fiat 1900«. Motorje bo izdelovala »21. maj«, karoserije in montažo pa »Crvena za stava«. Letos bodo izdelali v teh tovarnah okoli 10 odstotkov avtomobilskih delov, dO leta l')1*? pa bodo osvojili l)roizvodnjo celotnega motorja.
republiške meje popolnoma izključeno, ali pa k Ribnici (spet nemogoča varianta, ker je vmes občina Loški potok), samo škodujejo skupni stvari. Vse govorice, da so Potočani dobili lani 15 milijonov pomoči za gradnjo lesno predelovalnega obrata na račun Dra-garcev so popolnoma izmišljane ter jim verjetno tudi tisti ne verjamejo, ki te vesti širijo. Nič čudnega ni, če pa takim vestem nasedejo preprosti ljudje in so potemtakem proti združitvi s Potočani v eno komuno, češ da se ti že sedaj na njihov račun okoriščajo. Napačno je tudi to, da predstavniki občine Draga in tamkajšnjih organizacij niso l>ovabili na zbore volilcev v njihovem kraju predstavnika občine iz Loškega potoka, da bi jim ti pravilno raztolmačili '»sporne točke«. Kot pravijo odgovorni predstavniki iz Loškega potoka, ne gre za nikako snubljenje Dragarcev glede komune, ampak za pravilno gledanje na to vprašanje. Količkaj gospodarsko razgledan človek in poznavalec teh krajev ve, da je najboljša rešitev kakor perspektiva za nadaljni razvoj gospodarstva v loški in dragarski občini, da se združita v eno komuno, da bodo gospodarili z združenimi močmi in skupnim ciljem.
še vedno preveč enostranska. Delovni kolektivi so močno prizadeti, ker jim bolezni njihove vrste stalno redčijo. Bo-lehanje ljudi zavira proizvodnjo, troši se denar, ki bi nam drugje lahko koristil. Ali ni tudi s tega stališča delo gospodinje — ravnanje s hrano — družben problem? Se kako zanima družbo prehrana, saj velik del dohodkov in deviz-aiih dinarjev izda za živila.
4. Važno je, da ne trosimo denarja" za blago, ki ga lahko doma proizvedemo ali pridelamo. To velja tudi za zelenjavo. Pravijo, da še v Ameriki gospodinje doma pridelujejo zelenjavo, če jim to le Čas dopušča. Po naših vaseh imamo vrtičke le za sadike in berivko. Zelenjavo že v poznih poletnih mesecih pogrešamo. V jeseni, pozimi in zgodaj spomladi pa je po naših mestih že kar luksuzni izdatek — nabava zelenjave. Na kmetih se pa zadovoljijo s. kislim zeljem in repo.. Semena moramo leto za letom uvažati. Ne trdimo brez osnove, da bi nam razsežni vrtovi, polni sočne zelenjave in dobrih semen prinašali lepih gospodarskih koristi
Dogodilo se je, da v trgovinah ni bilo svinjske masti. Gospodinje in trgovci so se slabe volje prerekali. Ali res samo oni? Po gospodinjah se je razpoloženje preneslo na vse člane družine, na delavce, obrtnike, uslužbence in učence. Trpel je efekt dela. Kmečka gospodinja je rejec prašičev, ali jo bomo pustili, da sama odgovarja zato, kar se zgodi zaradi zakasnitve masti na trgu? Podpreti jo moramo pri delu. Dobre pasme, močna krmila, umetni gnoj, vzrejni nasveti in preskrba z mastjo pri nas ne bo več pereča.
Razmislimo o tem vsi — možje in žene vseh poklicev raznih družbenih organizacij in ustanov! Ne puščajmo tako važnih vprašanj —gospodinjstva — izven naše skupne dejavnosti pa bomo šli res po najkrajši poti k zboljšanju življenjske ravni.
C. M-
Okrajni gospodarski center Novo mesto
Lepa proslava dneva žena v Novem mestu
Sedmega zvečer je Novo mesto pripravilo ženam lepo proslavo za njih praznik. Po prisrčnem nastopu pionirčkov je o pomenu 8. marca spregovorila Mara Glonar.ieva, nakar so sledile Se recitacije, nastop pionirskega pevskega zbora in orkestra Dušan Jereb. Posamezne proslave so pripravile ženam tudi terenske organizacije Socialistične zveze.
Stran S
DOLENJSKI LIST '
StftT. 1# 1
Delo okrajne gozdne uprave IIialOKuO    psJ^.u.    Lcpietrf »v.
vsako leto obrača nanjo veliko število gozdnih posestnikov, ki delajo prošnje za sečnjo lesa. Lan; je bilo takih oitro« 5500, kar je vsekakor precej. Ti pa so mnogokrat razočarani, saj jim uprava večkrat »birokratsko« zavrača njih prošnje ali pa jim jih vsaj ne reši v celoti. Ti seveda nimajo o Upravi najboljšega mnenja in zato o njej ne razširjajo vedno dobrega glasu.
Naj mi bo zato dovoljeno, da opišem vsaj na kratko delo Uprave, ki ni samo v tem, da brani sekati les.
Najprej naj povem, zakaj ni mogoče vseh prošenj za sečnjo lesa ugodno rešiti. Precejšen del površine našega okraja je res pokrit z gozdovi, in sicer okrog 45%. To pa ie ne pomeril, da imamo temu primemo lesno zalogo. Povprečna zaloga lesa na 1 ha znaša okrog 87 kub. mtr. Normalna zaloga pa bi morala znašati okrog 250 kub. mtr. Torej je stvarna zaloga po ha najmanj 2 do 3 krat nižja od zaželene normalne. Nizka zaloga da nizek prirast — namesto 6 in več kub. mtr. le 2 kub. mtr. ali še manj. Celotni letni prirastek v privatnih gozdovih našega OLO je približno 96.000 kub. mtr. Po planu določena kvota poseka pa znaša 102.000 kub. mtr. netto mase. Ce k temu prištejemo še neizbežni odpadek kakih 15%, dobimo še nadaljnjih 15.000 kub. mtr., kar da skupaj okrog 117.000 kub. mtr., to je pa približno za 20.000 kub.mtr. več kot znaša prirastek. To se pravi, da mi že tako nizko zalogo Se znižujemo in s tem seveda tudi prirastek. Tako ne sme več naprej! Gozdove moramo čuvati in ohraniti, ker njih prednost ni samo v vrednosti lesa, ki nam ga dajejo, temveč tudi v tem, da nam čuvajo tla pred opustošenjem, do katerega bi brez gozdov marsikje prišlo. Dovolj grozeč in jasen opomin naj bo goli Kras.
Torej v korist družbe in posameznika ie, da sečnje omejujemo, čeprav tega marsikdo noče razumeti. Marsikoga vlečejo res visoke cene lesa. Toda ali ne bo dober gospodar pomislil, da bo les imel čez nekaj let še večjo ceno? To ni izključeno, saj se lesu odpirajo vedno nove možnosti v kemični predelavi, ki iz le« proizvaja visokovredne produkte, katerih v svetu vse bolj primanjkuje. Ne pozabimo, da skoro petina naših ljudi živi od dohodkov, ki jih dajejo gozdovi. In ti ljudje bodo morali živeti od gozdov Še naprej. Zato jih čuvajmo, ne iz-črpavajmo jih, temveč 1ih skušajmo spraviti v normalno stanje. To sicer ne bomo dosegli v petih ali desetih letih, veliko pa že lahko naredimo v eni generaciji.
Toliko o stanju gozdov, kt nam narekuje skrajno varčevanje. Zato ne zabavljajte, če prošnji nI v celoti ugodeno. Če bi na Upravi vsem ustregli, potem bi vsako leto posekali najmani dva-do trikratni letni prirastek.
Ko le prošnja rešena in les odkazan ter posekan — spet
Z občnega zbora SZDL v Stari Cerkvi
Nedavr») je bil v Stari cerkvi pri Kočevju letni občni zbor SZ. Člani so se udeležili zbora v lepem številu, kakor je v tem kraju že obtča'no*
Po rhročtlih predsednika in tajnika o delu v lanskem letu, se je razvila živahna razprava. Kaj je delala in kakšne uspeha je dosegla SZ v tem kraju lani? Seje odbora kakor tudi sestanki članstva so bili redno, kadar pa m narekovale posebne potrebe, so sklicali "'udi posebne seje oziroma setanke. Clanl odbora ?y> se polnošte-vilno udeleževali sei občinskega odbora v Kočevju ln vse to kar so slišali v K,oČevju posredovali članom doma.
Proslave državnih in narodnih praznikov so bile organizirane na pobudo SZ. Zavoljo tega so bile dobro pripravljene in vsakokrat dobro obiskane Na pobud« SZ je Članstvo S prostovoljnim delom uredilo vaško ceste v Stari cerkvi.
Največ j« skrb pa je posvetila SZ pripravam za gradnjo novega kulturnega doma v Stari cerkvi. Njeno prizadevanje le že obmlilo sadove Lludski odltrr mestne občine Kočevje jim Je podaril v središču Stare cerkve prostorno stavbo. To stavh-> bodo adaptirali in prizidali nov trakt LO MO Kočevje jim Je v ta namen dodelil 350.000 din ter dovolil posek 80 m* lesa. LetOf bodo vsi dohodki od prireditev in drugih virov društev in Organizacij v tem kraju Sli Izključno samo za gradnjo kulturnega doma, Na1 Se omenimo, da Imajo pripravljene f.c 5 vagonov zidne opeke in nad 30 kubičnih metrov peska. Na tem zboru so člani sprejeli siflep da bodo v vseh nekva-!fupej&  iJd   inap urtnstfpjrp
doma   delali   prostovoljno, l gradnjo bodo začeli spomlad —tem—
nova nevšečnost! Za lastni les je treba odšteti gozdno takso. In kako je visoka! Ne smemo pa pozabiti, da je zelo zelo visoka tudi cena lesu, ki ga prodajamo.
Lahko bi dokazal, da v primeri s cenami lesa gozdna taksa le ni previsoka, vendar se v to ne bom spuščal. To ni moj namen. V naslednjem naj povem, v kakšne namene se taksa uporablja. Del takse se odvaja v republiški sklad. Iz tega se krijejo finančni stroški za pogozdovanje krasa :n za povzdigo prekomerno izčr-panih gozdov. Del gozdnega sklada pa se zbira pri okrajnem ljudskem odboru in se z njim krijejo stroški, ki jih ima okrajna gozdna uprava pri različnih delih v gozdovih.
Okrajna gozdna uprava se je v obliki kot obstoja sedaj, formirala šele sredi lanskega leta. Ko se je takrat zaradi reorganizacije, ki je bila izvedena, povečalo število njenih uslužbencev, je tudi njeno delo zavzelo večji obseg. Poglejmo torej, kaj je Uprava v razmeroma kratkem času naredila in kam je šel denar, ki se steka v gozdni sklad. Omenil bom le dela, ki so bila izvršena v privatnih gozdovih, zakaj le v teh izivršuje dela direktno Uprava za gozdarstvo. (O dejavnosti Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki je tudi velika in obsega dela v gozdovih SLP, bi bilo potrebno govoriti še posebej).
Za pogozdovanje privatnih gozdov je bilo nabavljenih okrog 550.000 sadik (nekaj iz drevesnic in nekaj iz naravnega mladja) ter 510 kg semenja. Na površini 140 ha so bdle opravljene pogozditve (gole površine) in spopolriitve (pre-redko zaraščene površine). Čiščenje kultur je bilo opravljeno na površini kakih 350 ha. Da bi očuvali ■s^zdove pred raznimi insekii ie bilo ocJoženo večje število lovnih dreves, da bi jih očuvali pred požarom, pa je bil ob progi prečiščen požarni pai. Za vzdrževanje in popravilo gozdnih poti (okrog 65 km) je bil pravtako izdan večji znesek.
Pri upravi je tudi odsek za urejanje gozdov, ki je letos izmeril in opisal okrog 3500 ha gozdov. Na podlagi terenskih ugotovitev v letu 1954 in prej se sedaj sestavljajo gospodarski načrti za približno 8000 ha gozdov SLP. Pa tudi z urejanjem privatnih gozdov smo začeli. Letos so bila izvršena terenska urejevalna dela na 800 ha in sicer v k. o. Jurka vas in deloma v k. o. Dol. Toplice. Vsak gozdni posestnik bo lahko dobil na posebnem kartonu opis svojega gozda, podatke o zalogah lesa v svoji parceli, podatke o prirastku ter smernice za smotrno izkoriščanje. Hvalevredno je zanimanje, ki ga kažejo za to delo gozdni posestniki. Ure-levanje privatnih gozdov bo v tekočem letu še obsežnejše, želimo si le, c^i *}d te-di drugod bilo zanimanje m pomoč posestnikov vsaj tolikšna ali r>a še večja, kot je bila v omenjenih k. o.
Ce bi hoteli prikazati vrednost vseh teh del, je najbolje, da to ugotovimo po kolikor toliko ustaljenih normah in cenah gozdnega gospodarstva. Na ta način ugotovljena vrednost del bi znašala okrog 34
milijonov dinarjev. V tem ni vračunano toda je Okrajna uprava za gospodarstvo zadolžena tudi za nadzor del v državnih gozdovih. (Izdatki OUG za ta dela so bili sicer manjši, ker OUG ni obremenjena z raznimi družbenemi da-
jatvami, ki jih GG kot podjetje mora plačevati).
Za trdno lahko upamo, da bo OUG s pomočjo izkušenj, ki si jih je pridobila v prejšnem letu, obseg del še zelo povečala
P.
Naročniki iz zamejstva nam pišejo
GOSTINSKA PODJETJA ČRNOMELJ:
GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ »GRAD« GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ »GROZD« GOSTILNA »LOVSKI ROG« ČRNOMELJ RESTAVRACIJA RUDNIK KANIZARICA
sprejemajo abonente in Jim nudijo hrano s SS*/i popusta na običajne cene.
Točimo prvovrstno kapljico!
Obiščite nosi
Logarski tečaj v Dolenjskih Toplicah
2e večkrat Je bilo poudarjeno, da so za Dolenjsko, ki nima razvite industrije, njeni gozdovi velikega gospodarskega pomena in je treba z njimi smotrno gospodarita. Posli upravljanja ln gospodarjenja z gozdovi so poverjeni gozdarskemu strokovnemu in pomožno tehničnemu kadru. Za uspešno opravljanje te odgovorne službe pa Je potrebna ne le primerna splošna, ampak Se posebna strokovna izobrazba Vendar ravno pomožno tehnični, to je logarski kader, ki Je najštevilnejši in ki neposredno izvaja nadzor nad gozdovi ter razna dela pri gojitvi, negi, varstvu in Izkoriščanju gozdov, po svoji strokovni sposobnosti ni dorasel danim nalogam. Temu se končno niti ne smemo čuditi, ker se Je zaradi pomanjkanja šolanega kadra sprejemalo in se še sprejema v gozdarsko službo ljudi iz vrst gozdnih delavcev ln drugih poklicev. Dasi Imajo nekateri od njih mnogo smisla ln veseli a za logarski poklic, vendar kljub dobri volji brez osnovnega strokovnega znanja ne morejo dobro in uspešno opravljati svoje službe.
Da bi se temu vsaj deloma od-pomoglo in v skladu z danimi pogoji nudilo posameznikom možnost pridobil si vsaj skromno strokovno znanje, je novomeška sekcija Društva inženirjev ln tehnikov gozdarstva in lesne industrije L RS organizirala v Dol. Toplicah logarski tečaj, na katerem se udeležence seznanja z osnovnimi pojmi gojenja gozdov, to Je semenarstva, gozdnega drevesni-čarstva, pogozdovanja, . nege ln čiščenja gozdnih kultur, varstva gozdov pred požarom, škodljivim mrčesom in nalezljivim boleznim,
Prva sejo Šolskega odbora v Susju
24, februarja se je sestal k prvi seji novoizbrani šolski odbor za šolsko področje osnovne šole Sušje. Odbor šteje 11 članov, ki zastopajo šolstvo, organizacije, društva in starše otrok.
Na seji je upravitelj šole SuŠje tov. Grebene obrazložil delo in pomen šolskega odbora v smislu družbenega upravljanja. Nato se je konstituiral odbor. Izvolili so predsednika in tajnika. Novi šolski odbor je nato sestavil šolski proračun za osnovno šolo Sušje v I. 1935. Proračun je deloma višji od lanskega. Po sprejetju proračuna je odbor razpravljal tudi o drugih vprašanjih v/.goje šolskih otrok. Novemu šolskemu odboru želimo najlepši uspeh pri delu.
urejanja gozdov po načelih trajnega gospodarjenja, smotrnega izkoriščanja gozdov za dosego čim večje vrednosti gozdnih proizvodov, upravnega poslovanja pri gospodarjenju z gozdovi ter gozdne in splošne zakonodaje. Ker je podoben tečaj bil že lani v tem času, se Je za udeležence lanskega tečaja in tiste, ki Imajo nižjo gozdarsko šolo, predavanje prilagodilo v skladu z njihovim strokovnim znanjem, d očim se ostalim, ki nimajo ni.kake strokovne gozdarske izobrazbe, predava navedena snov v ožjem merilu.
Kakor lani, sta tudi letos dva zaporedna tečaja: prvi Je trajal od 24. januarja do 23. februarja, drugi pa se Je začel 28. februarja in bo trajal do 30. marca. Tečaja se udeležujejo logarji okrajne uprave za gozdarstvo pri OLO Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in Krško, Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje ln Državnega posestva »Snežnik«. Na «pr-vem tečaju je bilo vsega 81 udeležencev In so ga vsi z uspehom končali. Na drugem pa je zopet 80 udeležencev, ki prav tako kot prvi z zanimanjem slede vsem predavanjem. Zavedajo se, da jim je za uspešno opravljanje logarske službe to znanje nujno potrebno, ker bodo le tako svole delo ne le pravilneje, nego tudi lažje vršili. S tem pa se bodo sredstva, ki Jih daje skupnost za njihovo strokovno usposabljanje, visoko obrestovala in vračala skupnosti nazaj.
V prepričanju, da bo odgovorne naloge pri gospodarjenju z gozdovi lahko uspešno opravljal le strokovno sposoben gozdarski kader, smo mnenja, da Je z organizacijo in uspešno Izvedbo logarskih tečajev novomeška sekcija DIT gozdarstva ln lesne Industrije svojo n^go dokaj uspešno izvršila. Zelet' pa bi bilo, da bi Jo v tem prizadevanju mero-dajnl organi z večjim razumevanjem podprli. Le s skupnimi močmi nam bo tekom časa uspelo dvlfiniti proizvodno zmogljivost naših gozdov ter Jih ohraniti sebi in bodočim rodovom v korist.
V. Carman
Tudi v Ponikvah je padel
V nedeljo, 13. februarja Je družba trebanjskih lovcev odSla
na lov v gozd pri Ponikvah. 2e dolgo so sledili divjega prašiča, ki je delal veliko Škodo na njivah vse okolice. V majhnem, gosto zaraščenem gozdičku so psi zalajali. Lovci so brž obkolili gozd. Kmalu se je prikazal iz gošče star merjasec, lovec Jože Florjančič iz Ponikve mu Je poslal v prsi dobro merjen strel. Padel je prvi praSlč v našem okolišu, težak 122 kg.       P. J.
Rojaka Jože in Ana Martinčič iz Francije sta se lani mudila doma na obisku v rojstnem kraju v Stopičah. Z novim letom se je Martinčič naročil na naš list in nam pred kratkim poslal tudi daljše pismo obenem z naročnino. V svojem zanimivem pismu pdše med drugim:
»Z veseljem sem sprejel prvo in drugo številko Dolenjskega lista, za katerega vam pošiljam celoletno naročnino. Želim, da ta moj dopis objavite v listu v vzpodbudo vsem rojakom doma in opozorilo vsem onim v tujini, ki se ne morejo sprijazniti z novim družbenim redom v naši dragi domovini. Jaz in moja žena sva lani preživela prvič po 32 letih nekaj tednov doma v Stopičah. Z velikim veseljem sem opazoval vaš novi družbeni red na socialističnih temeljih in s presenečenjem ugotovil in videl, da je prav ta temelj pravi in da mu ni enakega v svetu. Jaz sem že 35 let pristaš take družbene ureditve, toda sem pa tudi na svoji lastni koži poizkusil brezobzirnost kapitalističnih režimov, ki je naperjen proti vsakomur, ki se ogreva za tak družbeni red, kot ga imate vi. Mislim tu predvsem na socialno zaščito delavcev, pa tudi gospodarska načela pri industrializaciji in drugih delih. Upam si trditi, da ste glede splošne socialne zaščite prvi na svetu. Pri nas v Franciji, ki se smatra za rojstni kraj demokracije, smo v tem pogledu daleč za vami. Ce je pri nas delavec v bolniškem stanju, prejema samo eno tretjino rednih prejemkov in to samo od četrtega dneva bolezni dalje. Bolniška blagajna mu povrne le 60 do 80 4/o izdatkov za zdravnika, zdravila adi bolnišnico. Večkrat se dogodi, da se delavec ne more do kraja pozdraviti, ker so zdravila predraga, podobno, kot ne more na operacijo iz istega razloga. Kar se tiče starostne pokojnine je tako, da se ta izplačuje samo do višine ene tretjine minimalne plače ter po navadi šele pri 60 ali 65 letih starosti. Edino rudar gre lahko v pokoj s 50. leti, to pa zato, ker jih malo dočaka tako starost.
Će primerjam te stvari z vašimi razmerami, lahko samo pri bi jem, da vaša Ustava in družbeni red dajeta socialno zaščito od zibelke do groba. Ko sem to povedal tu v Franciji na sindikalnem sestanku, so vsi ostrmeli. Se verjeli mi ne bi, če me ne bi dobro poznali. Da tovariši, vem, da bo pri vas kateri rekel, češ v Ameriki je lepo in dobro, tam ima vsak tretji delavec avto. Vsi ti bi si morali zapomniti, da v Ameriki niso samo nebotičniki, ampak tudi primeri, da tri družine stanujejo v starem avtobusu. V Franciji je na stotisoče delavcev, ki ni-
majo nobene pokojnine, ne strehe nad glavo niti sedaj, ko je zima.
Res vam še veliko manjka, ali temelji, na katerih gradite, so močni in zdravi, ker so socialistični, vodstvo države pa v dobrih rokah. Jaz sem prepričan, da boste dosegli svoj cilj, ter da boste v doglednem Času država najbolj zadovoljnih delovnih ljudi na svetu. Oči delavcev vsega sveta so obrnjene v vas. 2elim vam v letošnjem letu veliko zdravja, uspehov in napredka. Vaša Jože in Ano Martinčič, Lens Pas-de — Calais, Francija.«
Več skrbi za varnost otrok
Kakor v vseh letnih časih, tako je tudi pozimi narava nad vse zanimiva in privlačna, posebno za našo mladino. Res je, da starši ne bi imeli prav, če bi kratili svojim otrokom zdravo zimsko veselje na svežem zraku.
Tako sem razmišljal, ko sem na republiški cesti 1. reda na
Nesreča nikoli ne počiva, pravi pregovor, zlasti je ta izrek dobro znan pri šoferjih.
Oglejmo si torej prizor na Hate/u. Na ovinku je šofer nenadoma močno pritisnil na zavore. Avtomobil se je ustavil tri metre pred 5-letnim Janezkom ini Tončkom, ki sta se z sankami pripeljala iz-
Taki nevarni primeri na naših cestah so kaj pogosti. Preprečimo jih!
Ratežu doživel prizor, ki naj bo staršem resno opozorilo za skrb in varnost otroka.
Mnogo se govori in piše o zaščiti otroka, o čemer razpravljajo tudi svetovne organizacije za pomoč in varstvo otroka. Prav posebno pa morajo o tem razmišljati starši, ki čestokrat iz malomarnosti ne pazijo dovolj na svoje otroke.
Kaj je s kult. prosvetnim delom v Črnomlju
Črnomelj kot politično ln gospodarsko središče Bele krajine Je tudi, ali bi vsaj moral biti kulturno središče okraja, kot je b:l dolga leta. Za leto« tega ne bi mogli trditi. Kulturno prosvetno delo Je v Črnomlju popolnoma zaspalo. Kje so vzroki?
Ne da se zanikati, da Je center prosvetnega dela na gimnaziji in da ravno gimnazija nosi levji delež sporeda pri vsaki proslavi. Razumljivo Je, da to terja od profesorjev obilo truda, za kar jim je treba dati priznanje. Toda prosvetno kulturno delo samo v okviru gimnazije Je mnogo premalo. Tudi preprosti ljudje lz proizvodnje se žeMJo kulturno udejstvovatd v kulturno prosvetnih organizacijah, pa jim manjka potrebnega znanja. Tu je prav tako potrebno požrtvovalno delo prosvetnih delavcev. Brez njih ne more biti uspešnega dela tega ali enega kulturno umetniškega društva. Prav v tem pa bo glavna ovira za uspešnejše kulturno prosvetno delo v Črnomlju.
Na lanskem letnem občnem zboru kulturno umetniškega društva »Miran Jarc« Je bil izvoljen
KREMEN66
Pralnica kremenčevega peska v Mokrem polju
Rudniki kremenčevega peska Novo mesto so danes zelo rentabilno in znano podjetje. Kremenčev pesek predstavlja največje rudno bogastvo Dolenjske. Strokovna raziskovanja so pokazala, da bo tudi v bodoče tako. Poleg leiLšč premoga, gline za izdelovanje opeke in še nekaterih rudnin, ki nastopajo v manjših količinah, so ugotovili bogate zaloge kremenčevega peska.
PRED VOJNO DVA VAGONA NA MESEC
Rudnikov kremenčevega peska v sedanjem smislu pred vojno še ni bilo- Zanje naziva rudniki sploh ne srrtomo uporabljati. Kopali so pesek v majhnih količinah. Lastniki »podjetja«, ki je zaposljevalo le kakšnih pet delavcev, je bil privatni Nakopali so povprečno dva vagona peska na mesec- Izkoriščanje Je bilo ze-
lo primitivno, na izboljšave ali organizirano proizvodnjo ni nihče mislil.
SEDAJ PA PETNAJST VAGONOV DNEVNO
Nacionalizacija. 1948. leta Je registrirano podjeje Rudniki kremenčevega peska Novo mesto. Sprva je šlo bolj slabo, lani pa je podjetje kar presenetljivo razvilo industrijsko dejavnost. Osnova je še vedno kremenčev pesek, zelo donosna je tudi dopolnilna produkcija bentonitne gline, s katero so osvojili Jugoslovanski trg. V letu 1954 je znašala produkcija peska 30000 ton letno, kar pomeni, da so nakopali povprečno deset vagonov na dan. Načrt za letos predvideva 40000 ton letine produkcije «11 petnajst vagonov dnevne. S toliko proizvodnjo bo postalo podjetje največji rudnik kremenčevega peska v državi.
PRALNICE IN PESKOLO-MI
Nakopani pesek je najrazličnejših barv — poznajo se mu vplivi ilovice, blata in drugih primesi, s katerimi nastopa v rudnikih. Treba ga je oprati, da je lepo bel, predno ga pošljejo na trg. Pralnice zahtevajo razmeroma precej naprav, vendar razpolaga podjetje s štirimi dokaj dobro opremljenimi: v Novem mestu, na Gradišču in Mokrem polju pri Šentjerneju, kjer pero pesek v dveh krajih. Poleg pralnic ima podjetje še precej tako imenovanih deiovišč — peskolomov in ležišč bentonitne gline. Taka delovišča no » Ratjah (Suha krajina), Mokronogu, Leskovcu, Birčni vasi. Mokrem polju, na Cika vi in Gradišču.
ODJEMALCI PO VSEJ DRŽAVI
Produkte Rudnikov kremenčevega peska uporabljajo predvsem steklarska, livarska in keramična industrija. Ni kandijski postaji se dan za dnem kar gnetejo vagoni naloženi s surovim, presortira-
nim, mletim kremenčevim peskom, kamnom in prahom, surovimi in mletimi bentoniU, namenjeni v Hrastnik, Panče-vo, Litostroj in druga industrijska podjetja v Jugoslaviji.
IN CELO V INOZEMSTVU
Pred kratkim Je »odpotovala« prva pošiljka bentonitne gline, s katero si je podjetje osvojilo domači trg, v Južno Ameriko, v Brazilijo. Verjetno je, da bo Brazilija postala stalni odjemalec te surovine. Tudi iz Italije in Avstrije so Rudniki kremenčevega peska v Novem mestu dobili odje-malske ponudbe. Kaže, da se je podietje z izrednim dvigom kvalitete in količine svojih produktov solidno plasiralo doma in v inozemstvu.
ZALOG JE SE ZA 500 LET
Ko takole govorimo o uspehih podjetja, se nehote vsili vprašanje, kako dolgo bo še to trajalo, kolikšna so ležišča kremenčevega peska v novomeškem okraju? Strokovnjaki so ugotovili, rta je zalog ori povečanem Izkoriščanju še za 500 let torej na izčrpanost rudnikov še dolgo ne bo treba misliti. Nasprotno, ogromne zaloge so na j solidne i §a osnova za Še večji razmah podjetja, ki postaja najmočnejši tovrstni producent v Jugoslaviji.
Rudniki kremenčeve^ :: peska Novo mesto
prolzvajafo turov, presortiran in mlet kremenčev kamen, pesek ln prah, surove ln mlele bentonite
nov odbor s predsednikom prof. Erkljavcem  na  čelu.   Na osnovi
skromnega poročila načelnika tajništva za prosveto ln kulturo pri OLO Karla Strbenka in razprave
0 delu društva, so biLi sprejeli sklepi, ki naj bi poživili delo društva. Med drugim je bil sprejet sklep, da se ustanovi režiserska skupina in dve dramski skupini. Eno naj bi vodil Lojze Zupane, drugo pa Julij Mller. Skratka, vse je kazalo, da bo slo poslej boljše naprej in v tem upanju smo z zadovoljstvom odšli z občnega zbora.
Sedaj pa lahko postavimo vprašanje, ali so vsi, ki so tako lepo govorili in sprejemali sklepe, to tudi spravili v življenje? Ne, niso! Zakaj ne 7
Prva dramatska družina pod vodstvom Lojzeta Zupanca Je takoj pričela z delom. Od 16 Igralcev so bili le trije Intelektualci, ostali pa delavci. Za prvo predstavo so st izbrali komedijo: »Za stanovanje gre.« Čeprav Je bil čas do 22. Julija zelo kratek in so bili člani tudi drugod zaposleni, Je pod vodstvom režiserja in ob pomoči tov. Milerja ln Bogatajeve šlo ln ludl uspeh je bil lep. Gledalci so bili z uprizoritvijo zadovoljni. Izjema so bili le posamezniki, ki mislijo, da morejo Igralci, ki so prvič na odru, zadovoljiti prav vse, bilo pa Je med nilml tudi takih, ki so na vsak uspeh drugih ljubosumni. Uspeh je bila najboljša pobuda za delo dramatske skupine.
Toda, kaj pomaga uspeh, če pa Imamo ljudi, kl lepo in veliko govorijo, delajo pa po vsem drugače ali pa nič. Vsakdo razume, da Je zdrava kritika sredstvo, ki pomaga organizacijam ln posameznikom izbollšatl delo in se približati cilju. Nasprotno pa kritika, ki je napisana lz osebnega sovraštva ln ljubosumja, pripelje do razdora ln vzame ljudem dobro voljo in zdrave pobude za nadaljnje delo. Kritika, kl je IzAla mesec dni po predstavi, Je vsebovala očitke, kl niso bil! nlM umestni niti resnični, če kritik prt tem nI upošteval prej navedene težave režiserja In Igralcev Edini njen »uspeh« je bil, dn 1e zamorila dramatsko delo v Črnomlju.
Se o delu KITO »Miran Jarc« lani. Novoizvoljeni odbor se je v«e leto sestal le dvakrat. Zbori, diužlne ln člani posameznih skupin so bili prepuščeni sami sebi. Za primer, koliko so se posamezni člani odbora s predsednikom vred zanimali za delo posameznih sekcij naj služi to. da vos čoa študija igre nI prišel nit' eden, dn M se pozanimal, kako gre, kakšne težave imajo In podobno. Vse to so lepo prepustili režiserju In Igralcem, naznmljlvo le. da 1e oredsednlk zaposlen tudi drugod, težko pa Je verlrtl. da cel mesec ne nalde toliko ča «a. da b! sklical odl>or In te r nllm pogovoril o delu društva Jasno Je. fe ne pride pobuda za aktivnejše delo od samega odbora, potem |e ne smemo pričakovati od posameznih Članov, tz tega sledi, da 1e treba kultUTtWi prosvetnemu delu v Crnomllu Dostaviti dobro ln delavno vodstvo kl bo delo usmerlnto rnvesfno In
1 nolnlm čutom odgovornosti. Pa še nekal   Enkrat za vsele:
1e treba prenehati z osebnostmi ki resno oviralo vsako delo. Potrebno 1e tudi dati vso nomo* tistim, ki so na čelu oreanlr.noH nevsklh rborov. skunln In re»l "..»rsl-emu kodru Prosvetr* de •lavcl. glavni nosilci kulturno orosvetneea žlvllenla. «<* morale vestneje rnvretl ra te naloge, toda ne z besedami nač oa t de-iMlttl Le tuko bodn do«**«ll. da bfi Crnomell tudi v bodoče ksr \r bil nred volno itMri o« nc VOlp! Ni 1e 1'ulturno •■»rlšče To', krallne Novi oder v Prosvelne-♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ domu čakal D.
za vogala hiše po strmini na cesto, tik pred avtomobil. Za njima* se je seveda po isti poti na sankah pripeljala še druga gruča otrok na cesto. V takih primerih le prisotnost duha in previdnost   šoferja prepreči
ftrometno nesrečo, ki bi se »hko končala s težkimi posledicami. Kdo bi bil odgovoren za tak primer prometne nezgode i, ni težko uganiti
Zal se slični primeri ne dogajajo samo na Ratežu, temveč na vseh javnih cestah in uJicah. Sta>rši brezskrbno puščajo na javne ceste predšolske otroke in se nočejo zavedati, da je varnost otroka na cee t i. zlasti tam, kjer ni hodnikov in pločnikov, resno ogrožena. Prav tak problem ie z šoloobveznimi otroki. Pogostokrat se opaža, da se otroci kaj radi obešajo na vozila med premikanjem ali se n u I a šč oziroma v zabavo naslavljajo pred prihajajoča vozila, polagajo na cestišče razne predmete in ovire, izkoriščajo cesto za igrišče, lučajo kamenje in pri tem seveda najraje uporabljajo za tarče prometne znake itd, P<*ebno poglavje je tudi hoja otrok po cestah, kjer je živahen promet, prehajanje če/ kri-ž.išcii. prečkanje ceste in ne-v.nnih cestnih objektov brez sleherne pozornosti, in predhodnega prepričanja, če je prclnd varen.
Teh nekaj primerov nediscipliniranosti otrok na javnih cestah je posledica težkih prometnih nesreč, za katere je poleg staršev odgovorna naš,i družba. Promet na naših cestah je iz leta v leto večji. Zato moramo z vso resnostjo poskrbeti za vHrnost otrok na prometnih ži-lah in jih poučevati tudi glede prometa.
Proslavo 8. marca v Bršlinu
V nedeljo 6. niurcu so lene terena Ursljiii skupno /, 1>PL) Svoboda priredile uspelo prošla, o H, marca, V pozdravnem govoru je tov. Angelca Pret-nerjevu orisal,, pometo oemef« marca -- praznika borbenih /ena. Ob tej priliki je prvič nafliopil m>\ oustanovljenižeu-ski pevski /bor Svobode, ki se je P<>d vodstvom prizadevnega pi-ol. Ja/brca predstavil številnim poslušalcem z makedonsko >Wcn mi leži« in go-M ujsko narodno >Ko bi jaz znala«. Mladi pevski zbor, ki j,, v enem leduu dosegel tako [«>p uspeh zasluži vse priznanje.
Sledile «o tri m-itacije, tamburaški zbor Svobode, ki ga vodi požrtvovalni toV. Vovk pa |e t tigra) t r i pesmi, za kanu- je žel med posliišalfUvom
veliko priznanja,   Sledil je dvotpev   tov.   Hrvatio« 10 t m 1 »I ja Mati pi«e pismo..., nato pa ie mošltj pevski zb°r
»Dnfean forehi  p/Mi vodstvom
tov. Marklja /apel več narodnih   in  parn/anskih pestili.
Po proslavi je sledila pogostitev ženn in vsi>h nnatopajo-1 Na praznik 8. marca p« s<> /ene obdarile vse atarC Ll) onemogle svojega terena, partizanskim materam |>a so «e se posebej zahvalile za njihovo pu/rt vo\alm«st in Ijube/en v NOB, ko »o frtvo-\al*' svoje najdražji' za bodo. -m
19
DOLENJSKI
ŠTUDENT
($e£a krajina nas pričakuje
Belokrajnski študentje smo Se pred dvema letoma združili v društvo, katerega glavna cilja sta: poživiti družabno življenje llelokrajncev v Ljubljani in spremljati ter sodelovati pri kulturno prosvetnem in družabnem življenju v naši rodni deželici — Beli krajini. Nočemo biti samo opazovalci iz daljave, nočemo gledati v Beli krajini samo oddaljene, idilične pokrajine, polne naravnih lepot in edinstvenih ljudskih običajev, marveč gledamo v nji delček naše domovine z ljudmi, ki se danes, kot še marsikje, bore s predsodki in problemi — dediščino družbene ureditve stare Jugoslavije. Mi Belo-krajnei nočemo gledati v naših rojakih ljudi, ki še vedno oblačijo svoje narodne noše in plešejo kola. temveč ljudi, ki so mnogo žrtvovali za svobodo in se še vedno mučijo z obdelovanjem zemlje, ki mnogokrat ne daje niti toliko, da bi preredila vsaj obdelovalce. Studentom, sinovom in hčeram te revne zemlje ni vseeno, kako živi in se razvija Bela krajina. Radi bi, da Iti končno le spremenila svojo podobo, da bi se otresla zaostalosti, da bi jo Čimprej prenehali imenovati »eden najzaostalejših predelov Slovenije«. Pot k napredku pa je dolga in težavna, zato hočemo tudi mi belokrajnskemu ljudstvu pomagati v vseh težavah.
Delo v našem društvu še ni tako razgibano, kakor bi moralo biti, predvsem zato, ker smo še vedno odvisni od tuje materialne pomoči Najprimernejša oblika dela se nam je zdelo kulturno prosvetno udejstvovanje, ker imamo zanj največ možnosti in sposobnosti. Društvo zajema tri sekcije: folklorno, dra-matsko in fizkulturno. Najlepše uspehe ima folklorna skupina, ki je lani že dvakrat nastopila v Ljubljani. Naši plesalci so prikazali bejo-krajnskn kola in želi z njimi nadpovprečen uspeh. Letos so se naučili nekaj gorenjskih plesov. Ze prvi nastop ob občinskem prazniku v Črnomlju ie pokazal, da s0 tudi Belo-krajnei z njimi zadovoljni. Letos se bo predstavila tudi dramska skupina z Molierovo
komedijo Prevarani soprog v Črnomlju in Metliki in v vseh večjih belokrnjnskih vaseh. Medtem, ko so se šahisti pomerili s prekmurskimi študenti, se fizkulturniki pripravljajo za tekmovanja v ostalih š|H>rtnih panogah.
Družabno življenje je revno, ker zahteva precej denarja. Organizirali smo dva bru-covska večera v Črnomlju in
Akademski ples v Ljubljani. V načrtu imamo družabni večer z novomeškimi študenti.
Ena veja našega udejstvo-vunja so tudi sestanki, na katerih rešujemo različna družbena vprašanja in razpravljamo o socialnem položaju naših članov. Lani nam je dajal štipendije OLO Črnomelj preko društva. Študentje smo sami  določili  višino štipendij.
Tudi sedaj, ko podeljuje OLO štipendije direktno, bi ne bilo napak, morda celo najbolj pravilno, da bi tudi študentje povedali svoje mnenje, ker se med seboj najbolj poznamo.
Bela krajina nas upravičeno pričakuje, toda pri tem ne sme pozabiti, da smo še študentje in je naša prva dolžnost študij. Nepravično bi bilo zanemariti učenje na račun
Trije štnclentje, trije prvaki
Na letošnjem šahovskem prvenstvu Dolenjske v Črnomlju so se zbrali najboljši dolenjski šahisti. Med šestimi Novo-meščani so bili tudi trije mladi študentje. Napovedi poznavalcev kraljeve igrej ki so jih uvrščale poleg ing. Volka Kob-larja in Hofa, so se uresničile. Ne samo to, še več: novomeška študentska trojica je zmagala. Niso se uresničili upi Ko-čevarjev ki so pričakovali, da bo ing. Volk odnesel šahovskega prvaka Dolenjske. Trije »mušketirji* iz Novega mesta so zmagali brez konkurence. Solidno teoretično znanje, precejšnja rutina in mladostni polet so bili njihovi plavni zavezniki. Vsi trije^ Mitja Sila, Tone Skerlj in Slavko Sitar so se držali pravila »bolje i.šta nego ništa* — in so raje sklenili premirje kot hazardi rali s točkami. Naslove i kralji remijev« so si razdelili Sila, Sitar in Koblair, vendar se oba študenta lahko pohvalita, da •»drina nista bil? »obdarovana c krompirjem«, kakor ničli šahisti.
Kaj naj še zapišemo o letošnjih prvakih? Njihov uspeh ui samo priznanje novomeškemu šahu, ki zadnja leta vidno napreduje, njihov uspeh je tudi dokaz, da študentje v športu in šahu mnogo pomenimo. Ob bleščečem uspehu vsem trem študentje iskreno čestitamo in jim želimo novih zmag. Predstavljamo vam naše prvake:
Tone Skerlj je študent drugega letnika pravne fakultete in nosi šahovski naslov prvokatergor-nika. Čeprav je star komaj 19 let, ima za seli o j že lope uspehe. Lani je osvojil na mladinskem prvenstvu LRS prvo kategorijo in bi moral kot četrti predstavnik naše republike sodelovati na državnem mladinskem prvenstvu, vendar je zaradi študija sodelovanje odpovedal. Odlikuje ga teoretično znanje, je vztrajen turnir-ski borec.
Leto starejši od Skerlja je drueokategornik    Mitja Sila, pravijo I študent drugega letnika medi-I cinske fakultete. Mladi medi-
cinec je že znan v šahovskem svetu. Več let se je udeleževal mladinskih republiških prvenstev in to ne brez uspeha. Bil je tudi prvak Novega mesta in Dolenjske, vendar je moral prepustiti ta naslov ing. Volku, saj ga zaradi mature ni mogel obdržati. Letos je to čast ponovno dosegel, čeprav se zaradi študija šahu manj posveča.
Tako kot Sila je tudi Slavko Sitar dober brzoturnirski igralec, saj se _ na brzoturnirjih dobro uveljavlja. Med prvaki je najstarejši, čeprav ima komaj enaindvajset let. Je slušatelj tretjega letnika pravne fakultete, kot šahist je drugo-kategornik. Kot lanski prvak Novega mesta je edini od No-vomeščanov sodeloval na lanskem dolenjskem prvenstvu v Kočevju in zasedel drugo mesto.
Upamo, da bodo vsi trije letošnji dolenjski prvaki, naši študentje na letošnjem* polfi-nalu prvenstva LRS potrdili svoj sloves.
Franci Mikec
družabnega in kulturno prosvetnega življenja, kajti naš cilj je: študij čimprej končati in se potem popolnoma posvetiti delu. To imamo pred očmi mi, to morajo imeti pred očmi tudi tisti, ki nas pričakujejo. Stane Grahek
Lado Lamut: TEŽKI POTOK PRI ŠMIHELU
Donkihotstvo ali •. •
Ko potrgamo in v martinova-nju krstimo kapljico, ki naj poslej zori in se medi, se pri nas na Dolenjskem borimo tudi nekoliko proti alkoholizmu.
Zmernejše življenje in ne-polite mize v ostali Sloveniji nas zbadajo v oči in nam vznemirjajo vest. Vsakodnevno trdo življenje mnogih dolenjskih ljudi je grenak film: mož pogosto pretepe ženo, zapd-je mesečno plačo, gre tretjega suh domov k sestradani družini. Pogosto pusti v gostilni še doklade. Zena pa medtem tolaži lačnega otroka s cunjicami, namočenimi v žganju, da bi otrok
Hiša
SEVERIN SALI:
atere
(Iz pesniSko-proznega
moje matere stoji
cikla:   »Leta o katerih sanjamo«)
HLša
gričku.
Zadaj šumijo borovci, spodaj teče Temenica, v jagnedih počiva sonce in mlin brizga srebrne bisere. Mati lomi dračje za podnet. Majhen negodš stojim pred njo s košarico jagod. Sosed vrača živino, postoji in kramlja o letini. Njihov Nejček ima ošpice in krava je povrgla telička.
Hiša Je lesena. Na strehi Štrli slama in zadnja stran se vesi
Ni vse res, kar pišejo o študentih
Pogoflto beremo v našem dnevnem tisku različne sestavke o življenju studentiov, ki ljene pojave in hote ali nehote ne posredujejo javnosti resnice- Tako je tudi v Ljudski pravici dne 20. januarja izšel čla-ndk: *A vendar se jim ne god. slabo«, ki je primer takega neodgovornega in škodljivega pisanja, zato je potrebno trditve članka v celoti zavrniti
Pisec v uvodu prikaže težavno življenje študenta pred vojno. Prav je, da naša generacija ve. kako težko so predvojni študentje, predvsem tisti pa delavskih in kmečkih slojev. Študirali. Dobro je. da ve posebno zab.. da bi znali ceniti naše sodobne pridobitve. Todr. primerjati predvojne in sedanje razmere res ni najbolje, saj no tudi objektivni pogoji dela drugačni. V letih po osvoboditvi so se izboljšale razmere na vseh področj.h družbene dejavnosti, zato je logično, da se je izboljšalo tudi življenje Studenu. Za pomoč, ki je mnogokrat presegla objektivne možnosti naše družbe, smo študentje hvaležni delovnim ljudem, ker smo že večkrat na različne načine izrazili-
Domovi in štipendije nekoč in sedaj.
Pred vojno smio imeli po študentskih domovih 3^5 mosT. zdaj jih je že 14H5, ko bo P* Studentsko naselje pod štreno, jih bo celo 2200. Tudi povojnih štipendij niknkor ne moremo primerjati s predvojnimi. V letu 19S4 so prejeli študentje petdeset miliVmov din v obliki štipendij in 66 milijonov v obliki Otroških doklad Vsa ta ma**rinln;i pomoč je zelo ugodno vplivala na Število studentov, saj nas je po znd nj.h podatkih v Sloveniji 6.900. poleg tlsočšeststo absolventov Pred vojno je bilo vpisanih na univerzi Ve nekaj nad tri tisoč študentov. Dediščin* pred-aprllske Jugoslavije na Je. dn uživa največji del teh soclal nifr» pomoči fttudentstvo iz Ljubljane in drugih večjih me*t, kajti socialni sestav kaže, da je največ študirajoče mladine lz. uradniških vrst. Oglejmo si |*>vprečje štipendij, ki jih prejemajo študentje:
1. državne ustanove   3943 din
2. zadruge 4.100 din
3. družb, organizacije 4-382 din
4. gospod, podjetja    5-723 din
Z atlaško doklado se vzdržuje 2.503 ali 36.3 % študentov-Povprečni stroški za hrano, stanovanje in kurjavo pa znašajo 4.100 din. Glede na to. da se večina študentov vzdržuje z otroško doklado- in da večino štipendij podeljujejo državne ustanove je jasno, da življenje študentov ni tako lahko ln da si zato mnogi iščejo priložnostni zaslužek- Tako se dvaj-jet odstotkov študentov preživlja od priložnostnih del, več kot Btfc študentov pa streže v študentskih menzah.
Kdorkoli trezno presoja, bo mijiul priznati, da bomo sio-c.alni sestav spremenili le s I pravičnejšim podeljevanjem socialnih pomoči. Način štipendiranja je zaradi vedno večOega števila dajatlcev štipendij rkrajno neurejen in zahteva čimprej ruovo zakonsko ureditev. 7nmlsel. naj bi studente vzdrževale posamezne komune, je v bistvu pravilna, vendar bo treba ta Problem gledati bolj široko. Univerza nI ozka ustanova, ki daje izobražence samo določenemu okraju, ampak vsej republiki- Po logiki, da naj vsaka komuna skrbi samo za svoje Člane, bi najboll zaostali predeli Slovenije ostali brev možnosti šolanja svoje mladine. Predvsem pa bodo morali
ia pravično podeljevanje štipendij vplivati tudi študentje sami  preko svojih predstav
likov.
Vse t p fttevjlkc in navedbe povedo, da je Življenje sodobnega študenta kiijub boljšim materialnim možnostim kot ored vojno drugačno, kakor pn ga je prikazal dopisnik Ljudske pravice v članku »A vendar se Jim ne godi tako slabo« Taki študentje, kl si lahko privoščilo bar. ali različne druge drage prireditve so silno redki študentje se zavedamo, da tako roportažn'r* površno nisa->ijp ne posreduje javnosti verne, statistične, dokumentarne slike o Studentovom življenju rnto ga ostro obsojamo,
nad kotanjo. Za tramom se sušijo tavžent rože. Veža je črna in jamasita, v izbi počiva somrak. Hudič na steklu se reži pogubljeni duši, Marijini Laski v kotu rahlo zašuštijo ob dotiku. Na skrinji leži moj lok s pšico in torba z učili. Na okencih zvonkljajo fuksije. Siro-maščina diši toplo kot kruh lz peči in je čista kpt studenec za hišo.
Hiša moje matere stoji na griču, okrog so domačije in bajte, kozolci so polni zlatega kruha. Doli na pašniku ponika potok, mimo zbeži vlak in zgine v hosto pod sveto Ano. Ob poti, ki pelje k nam, stoji bo-gec s polomljeno roko. Nebo nad gričem je visoko, le v daljavi se naslanja na sleme goric. Pod gričem krog cerkve leži pokopališče, podobno tihemu vrtičku, kjer mati sadi svoje najdražje rože.
Z materjo greva na visoko planoto; pot diši po smoli in mahu, obzorje se odpira. Mati pripoveduje stare bajke, govori o ponesrečencih, o zdravilnosti janeževe rože in arnike. Jaz pa gledam, samo gledam. Tako širok svet je odprt! Kako majhen bo nekoč, ko se bom povrnil iz daljav za obzorji, majhen in prazen, kajti le sedaj ga oživlja toliko čudovitih in nevidnih stvari. Kdo pa sem )az. ki živim v hiši na griču s svojo materjo, s svojo sivolaso
krušno materjo? Jaz sem kraljic vseh pravljic, mogočni viadar tujih otokov, iskalec skritih zakladov, gospodar vseh ptičjih gnezd naokoli, prijatelj vilam in škratom; jaz sem — otrok!
Mati nosi šest križev, mi pravi botar, lica so ji nagubana kakor skala, kjer domuje hostni mož, *?da glas ji poje sproščeno in v očeh ji sije zvezda, mila kot tista nad goro prot jugu, o kateri govori, da je moja ..
Hiša moje matere je stala na griču. Zdaj še očrnelih tramov ni več, na groblji raste prst in v mojem kotu diše koprive. Tisto življenje je pokrito s pepelom. Mati ne nosi več gub, roke so zgubile ji trudnost in zvezda njenih oči se je utrnila v tihi vrtiček pod rušo in križ. Jaz nisem kraljic — odšlo Je vladarstvo daljnih otokov, pogovor dreves sem pozabil, ne vem več, kaj potok mi poje, ne vem za imena vilam in škratom. Ko stopim po brvi spominov na grič sem ko tujec, ki bi rad odkril davno skrivnost, pa je ne najde. Le nekje iz potopljenih globin se zrcali hiša moje matere na griču in jaz in moje otroštvo. In kadar me zajame velika tišina, slišim biti staro uro s kukavico. In ura tajinstveno šteje v hiši moje matere na griču ure in dneve, o katerih sanjamo...
več ne kričal. Mnoge ženske tudi mislijo, da je črnina kri, zato natakajo med skorje predšolskih otrok mošt, da bi bilo potomstvo krepko, rdeče, zdravo in lepo. Ankete po dolenjskih šolah so nekaj čudovitega. Povedo na primer, da otroci v vinorodnih krajih redno pijejo. Recimo zajtrk: postani žganci in šmarnica. Otroci v razredu ne sledijo pouku, boli jih glava, zaspani so, brezbrižni, sno-*vi si ne morejo osvojiti. Osem obveznih šolskih let sedijo v prvih dveh, treh razredih. Poleg duhovne neuravnovešenosti in toposti pa so otroci in kasneje fantje iz vinorodnih krajev tudi telesno šibkejši. To ste lani lahko razbrali iz zdravnikove statistike nepotrjenih na dolenjskih jesenskih naborih.
ŠTEVILKE SO MUČNE
Statistika pove še kaj več. Ne da bi nam bilo treba omenjati Švico, nam vsakodnevne izkušnje govorijo, da z gospodarskim, kulturnim ln političnim dvigom neke pokrajine izginja zaostalost, nevednost in pada potrošnja alkoholnih pijač. Statistika potrošnje alkoholnih pijač v novomeškem okraju, kl vse bolj raste iz gospodarske zaostalosti, pa govori ravno nasprotno in je za Dolenjce vse prej kot prijetna. Tako je na pr. novomeški okraj izpil v letu 1952 za 69 milijonov alkoholnih pijač, v letu 1953 za 115 milijonov, lanska potrošnja pa je posekala vse doslej, saj je dosegla že do 30.
septembra 106 milijonov. Ze polletna bilanca Okrajne gostinske zbornice lani je opozorila na mučne številke. Od 66 milijonov prometa z alkoholnimi pijačami odpade na brezalkoholne le 2,700.000. Sorazmerje med prometom pijač in drugimi gostinskimi storitvami s hrano vred pove, da so gostišča v novomeškem okraju prvenstveno točilnice, saj imajo % dohodka od alkoholnih pijač: z obroki hrane so imela gostišča v prvem polletju lani 15 milijonov 877 tisoč dinarjev prometa, s prenočišči 1,600.000 din, a z ostalimi uslugami 5 milijonov din. Vse te številke govore o čudnih potih gostinstva v novomeškem okraju. Gostinstvo hodi daleč stran od svojega pravega namena — nuditi tudi hrano, toplo in mrzlo in brezalkoholne pijače.
Toda pustimo gostišča! Trenutno so še vedno ustanove, ki izkoriščajo nagnjenost dolenjskega človeka k pitju ln že po svojem namenu skrbe za čim-večjo potrošnjo in dobiček. Kot zakonite ustanove imajo vso pravico zadovoljevati želje delovnega človeka. Ce si ia želi namesto izdatnega kosila liter vina, ga pač niso dolžna z moralnimi nauki pregovarjati, naj sd vzame raje kosilo namesto vina. To se ne dogaja nikjer na svetu in tudi pri nas velja še vedno zakon vrednosti, da krije ponudba le povpraševanje. Toda vprašanje je, zakaj je povpraševanje predvsem mladine po alkoholu veliko in kako odvrniti mladino od pijačevanja.
POPLAVA FRAZ
Dopisnik Dolenjskega lista I. S. rešuje v načelnem članku dne 3. XII. lani ta problem, ko ugotovi žalostno dejstvo takole: »Oglejmo sedaj načine in sredstva, s katerimi bi vsaj mladino odvrnili od tega zla. Ce hočemo vzgajati, moramo biti mi vsi, starši in vzgojitelji mlademu rodu dober zgled ... Poskrbimo, da bomo knjižnice obogatili z lepimi knjigami vključuj-mo mladino v prosvetna društva, kjer se bodo v igralskih, pevskih, folklornih, recitator- 1 vsemu skih, šahovskih, modelarskih, tehničnih krožkih razvedrili. Marsikje je v športnih društvih, v Partizanu, taborniški organizaciji, kulturnih društvih vse premalo vključene mladine. »Prav tako navedeni dopisnik želi, naj bi mladina uživala čimveč mleka in cenenih zdravil, brez alkoholnih pijač. Izraža tudi upanje, »da bo ljudska oblast v znatni meri materialno in moralno podprla vsa prizadevanja raznih kulturnoprosvetnih in športnih društev pri gradnji lepih in prostornih telovadnic in prosvetnih domov, kjer bo predvsem mladina našla svoj pravi dom«. Itd. Vse to je tako lepo in ganljivo povedano, da ni skoraj ničemur mogoče opo-
rekati. Vse pa Je tudi tako splošno povedano, da čisto nikogar ne zadeva, ampak nekako samo apelira na našo socialistično zavest, ki naj v nobenem primeru ne dopusti, da bi se naša mladina pokvarila. Tako se pri nas na Dolenjskem vsako leto nekoliko borimo proti alkoholizmu takole načelno, da bo volk sit in koza cela in še takole mimogrede, da bi potem življenje spet teklo po starih kolesnicah naprej.
ŽIVLJENJE JE TAKO
Omenili smo, da je v Novem mestu izredno visoka potrošnja alkoholnih    pijač. Foceželsko težko    registriramo.    Zato si oglejmo vzroke v Novem mestu: Novo mesto je poslalo z obnovitvenimi   gradnjami okrog Glavnega trga in okrog bivših Ljubljanski vrat nekakšno svojevrstno arheološko središče Dolenjske, medtem   ko   raste na obrobju mesta raznovrstna industrija, ki privablja lz pasivnih dolenjskih vasi vedno nove plasti delavstva in kaže, da bo postalo Novo mesto morda že čez deset let eno izmed osmih najpomembnejših industrijskih središč v Sloveniji. Z drugimi besedami:   Dolenjska   raste iz gospodarske zaostalosti  in delavstvo, ki dela v Novem mestu v industriji in raznln obr-tih že ustvarja dohodek, ki Novo mesto tlakuje, gradi, lepša in daje mestu tudi bogate možnosti za kulturni procvit. Resnica je, da pije v Novem mestu največ delavska mladina. Resnica je tudi, da prav ta mladina ustvarja največji  del dohodka v dolenjski industriji (v Novo-lesu in Novoteksu je zaposlena predvsem mladina). V trdih povojnih razmerah, ki so zahtevale na Dolenjskem naglo rast industrije, smo to mladino iztrgali iz podeželja, iz ozkega družinskega kroga, ki je mlademu človeku preje že stoletja uspešno posredoval klerikalno vzgojo. In zdaj dela. So tri izmene; vmes dnevne in nočne. I. S. piše v Dolenjskem listu, da »moramo biti mi vsi, starši in vzgojitelji mlademu   rodu dober zgled«. Kako bodo starši mlademu rodu dober zgled, če jim ga industrija pretežni   del že zgodaj trga Lz rok in ji zato ta mladi  rod pride fe malokdaj pred oči. Tako je hote ali nehote dolžna vzgajati v industriji in obrti  zaposleno mladino družba. Kako  se • ta družbena vzgoja delavske mladine manifestira na pr. v Novem mestu, bomo takoj videli. J. S. piš~: »Poskrbimo, da bodo knjižnice take in take, vključujmo mladino v te ln te sekcije,« in se pri svojem mogočnem apelu ne zaveda, da nagovarja s temi besedami predvsem mestno uradniško mladino, ki je že po svoji družbeni pripadnosti zavzeta za
Dopisujte v »Dolenjskega študenta«
Janez Kramarič:
Sem in tja po Beli krajini
Deželica potna prelestne lepote ■ cvetovi posuta, z gozdovi
pokrita
prežarjena z bleskom sončne toplote
tako preprosta, tako slikovita ...
Deželica sonca In grozdja, nizkih gričev z belimi ztdaulrami. vinogradi ln košatimi brajdaml, deželica Šumečih brezovih logov In zelenih steljnikov, kamnitih um- In sončnih rebri, tiha ln skromna ln vendar lepa. 8 Širokim pasom zelene Kolpe odrezana od Hrvatske, s poraslimi Gorjam t ln kočevskimi hrlhl ločena od ostale Slovenije, ždl vase zaprta, obsijana od toplUi žarkov belokranjskega sonca. Kdnr Ji le enkrat nžil lepoto tci»n koščka slovenske zemlje — »belega car-st\a pod Gorjanci« — se mu Je vtisnil v spomin z vso svojo domačnostjo In preprosto lepoto. Na* veliki rojak Je nekje zapisal:
... teh kdor i
krajev ne pozabi, s svetlobe njih Je nnsesai.
Skromen, a gostoljuben, delov-nlh rok, veder In vesel Je Belo-kranjce. Trda gruda mu Je dajala premalo, da hI mogel prehraniti Številno družino ln poplačati dolgove, odhajal Je v svet In njegova Kri Je napojila zemljo tujih dežel. Denar, kl ga Je trdo prislužil v vrstfalsklh rudnikih, v Ameriki In daljni Avstraliji. Je poSUJal domov, da bi poplačal dolgove, preživel družino, da bi si zgradil dom, nov In lep. podoben onim v tujini. Ko Je |> zadnjič pn-.ni vrh Gorjancev In se o? It,
vzravna se mu ponosni. Jaki stas, zaklljejo po prsih svetle nade ..
In odlel Je s trebuhom za kruhom. Novi rasi pa so prinesli novo življenje. Skromen belokranjski kmet Je vesel zastavil plug v
trdo zemljo ln s težkimi Žuljavl-ml rokami začel trgati bogastvo lz lastne grude.
Mišljenje, čustvovanje In notra-n i.i nagnjenja tega skromnega ljudstva se kažejo v njegovih šegah ln navadah, kl so Izraz njegove povezave z naravo. Mišljeni«' in čustvovanje pa Je v večnem valovanju in Izpremlnjanju — novo Izpodrlnja staro, dostikrat na Škodo lepili običajev in Izročil. Izginile so bele bregeše ln robače In le redko Se vldiS lz lanu stkana bela ženska krila zanj I c med zlatim klasjem, izginili so kolednikl z rogato zvezdo, ugasnili kresni ognji In utihnile pesmi Kresnic, utihnili so vriski fantov mlatlčev ln monotoni p1-ka-poka lesenih čepov Iz sked-njev, kl so tako čudovito odmevali v zgodnje poletno jutro. Polagoma Izginja poczHa te sončne deželice, kl Je s svojim pestrim življenjem, prenletenlm s Številnimi običaji, dala mnogim snovi za pisanje. Sege In običaji pa nas povedelo v davno preživete dn' tcea lludstva, kl Je dalo svojim notranjim nnrlhom Izraza In poudarka življenja ter opazovanja narave.
Prastar le običaj opevanja Zelenega .Turila. Pojavi se v zgodni' pomladi, odet z zelenjem ln ob dan od vesele mladine, ki pol' priložnostne pesmi
proSel Je nroSel pisani vuzem floScl Je doSel Zeleni  Jurij . . .
To pesem snremljalo glasov! svlrell. Pred Zelenim Jurijem ne-so zeleno hrero, okraSeno z barvastimi trakovi, lepo kakor mlado nevesto. Zeleni Jurij In r.ele-M breza sta v Bell krajini znanilca pomladi.
t'ovs>d so znane h e 1 n kr a 111 * Ir.I pisanice. Ni to UikSna trgovska obrt,  ampak Je  Izraz notranjih
Čustev mladine, kl hoče s svojo Iznajdljivostjo in spretnostjo pokazati svoje misli In nagnjenja. V AdleSičIh je središče te svojstvene belokranjske umetnosti.
Na kresni večer — Ivanje — so zažigali po gorah ln brdlh kresovi-,   ob   katerih  se  Je zbirala
Petje doni otožno ln valovi po seliti od hiše do hiše. Ob koncu pesmi pa ena izmed deklic pobere darove v košarico.
Stari običaji, ki segajo stoletja nazaj, so belokranjska narodna k6la. Vsak večji kraj Ima svoje kolo, kar je dokaz, da so se ljudje ob raznih prilikah zbirali (v Metliki na Belo nedeljo, v Črnomlju na florjanovo) ln tam zara-jali kolo, Nekatera kola spremljajo zvoki tamburic ali harmonik, druga pa zopet nežni glasovi mladenk, ki se vrte v svojem kolu. Zategnjenl »ki-ra-les« črnomaljskega kola nam priča, da je
mladina In pela posebne kresne pesmi. Nekoliko noveJSe so Kresnice. Kresnice predstavljajo v narodno noSo oblečena mlada dekleta, kl hodijo na kresni večer v skupinah od hiSe do hlJe in prepe vajo:
bog daj. bog daj dobro večer za večerom bole Jutro..,
to res stara cvetka na narodnem polju, kl Jo Crnomaljcl ljubosumno varujejo. Lepo Je metUSko kolo ln njihov petelinji boj. Tudi bojansko kolo nam priča, da so prisil z bratskega juga, od daljne Bojane, In prinesli svoj zaklad, kl ga deduje rod za rodom,
(Nadaljevanje na 4. strani)
V trdi zimi hodijo kolednlki nd vasi do vasi. vrtijo svojo zvezdo, pojo pesmi in dobivajo razna darila.
Z napredkom kulture so izginile tudi mnoge vraže — na kresni večer so metala dekleta vence ln Šopke cvetja na strehe; katere Šopek ostane na strehi — ta se bo kmalu omožila. Pa mnogo drugih še. Tudi pregovori se počasi Izgubljajo, čeprav pravi Sa-Selj o Belokranjcu, da govori v pregovorih.
Narodna pesem živi v Bell krajini bolj kakor v ostali Dolenjski. Združena Je z ljudskimi običaji, pojo pa jo tudi samostojno. Narodna pesem Je pogo-sto vezana na trto ln vino, pojejo Jo ob trgatvi In na Martinovo. Pesmi so vesele, saj so se rodile ob polni majoliki dobre kapljice. Druge so zopet otožne, umirjene ln se s Šumenjem zelene Kolpe prelivajo v čudovito harmonijo, se odbijajo od hrvatskih bregov in tonejo v zelenih steljnlkih in brezovih logih.
Resnično, Bela krajina Je dežela posebnosti, tu so se razvili običaji in navade, ki so nekaj svojevrstnega. Marsikateri običaj Je Izginil, drugi po so preSll v navado; žal se ljudje ne zavedajo njihovega pravega pomena. Da se Je belokranjsko narodno blago ohranilo do danes, se moramo zahvaliti prizadevnim zbiralcem In popisovalcem belokranjskih zanimivosti: Sašlju, Račiču, Zupančičevi, Tomcu, Maroltu ln drugim.
V grobih obrisih sem vam prikazal najznačilnejše običaje ln navade ljudstva te slikovite in preproste deželice, kl Je v zadnji vojni pokazala vso požrtvovalnost ln odločnost, ko je bilo treba žrtvovati za osvoboditev. O tem bi bilo treba seveda spregovoriti posebej. S temi vrsticami sem hotel le sprožiti zanimanje za naio ožjo domovino, saj Je naša dolžnost, da spoznavamo skrite ljudske zaklade, žlvljenle In napore, vso lepoto te sončne deželice In da Jo  p (bližamo Širšemu svetu.
Stran 4
»DOLENJSKI UST«
8tw. M '
Za pravilen odnos med profesorji in dijaki
Dober poznavalec šolstva bo na naših šolah lahko odkril mnoge dobre tU slabe strani. Veliko slabih stvari bi se dulo odpraviti z malo dobre volje. Pa će že ne čisto odpraviti, vsaj zmanjšati.
Eden teh najbolj vidnih problemov je odnos dijakov do profesorjev in obratno. Še vedno je čutiti, da so profesorji nekakšni volkovi, dijaki pa ovce. Ne trdim, da je ]«k>vsod tako, vendar odnos med obojimi ni v prid boljši vzgo-
i'i mladega človeka. Pri dija-u še vedno prevladuje nekak strah pred profesorjem. (Tu moram vzeti strah pred tablo). Ta neupravičeni strah bi moralo nadomestiti spoštovanje in zaupanje. Preveč se še vedno čuti nekak prepad med vzgojiteljem in njegovim gojencem. Vzgojitelj bi se moral bolj približati svojemu učencu. Več bi ga moral opozarjati kaj je prav in kaj ni prav, kaj je pozitivno in kaj negativno. Vzemimo primer branja knjig in časnikov na nižjih šolah. Vsak ve, da je v njih mnogo dobrega, pa tudi nekaj slabega, zlasti za dora-ščajočo mladino, ki hlastno sprejema vse, kar bere ali sliši. Ali ne hi bilo zelo koristno, če bi profesorji v šoli povedali mladini, kaj je v tem ali onem pravilnega in kaj napačnega. S tem bi našo mladino vpeljali v pravo pošteno življenje, ki ga od nj> zahteva socialistična skupnost, pomagali bi ji najti pravo pot.
Profesorji vse preveč skrbe samo za učno snov, ki jo podajajo dijakom, premalo pa skrbe za moralne in družbene nazore svojih varovancev. Mnogi se čudimo, zakaj so na naših šolah opustili pouk moralne vzgoje. Ravno ure moralne vzgoje bi veliko olajšale pravilen družbeni in moralni razvoj mladoletnikov. Koliko teh se mora zagovarjati pred sodiščem zaradi družbenega prestopka. To število bi se lahko z nekaj več
Brucovanje V Dobrepoljah
Veliko je bilo zanimanje v Dobrepoljah, ko smo študentje skupno z velikolaškimi na-
rnvedali brucovanje. >Kaj ue-i bo?* so spraševali ljudje. >Prav gotovo bomo šli, da vidimo, kaj so nam pripravili.« | Bilo je veliko ugibanja. Nič: čudnega, saj v Dobrepoljah še ni.io imeli prilike, da bi videli kaj takega, ker iz teh krajev do sedaj ni bilo dosti štu-1 dentov.
Brucovanje je za nami in z veseljem ugotavljamo, da trud ni bil zaman. Ljudje so z navdušenjem spremljali izvajanje na odtru. Velikokrat so s smehom dvignili prave aplavze, ko so videli, kako veliko je neznanje brticov. Se pač niso znašli. Izpit pred nezmotljivim iribiinalom in starimi bajtami je pač nekaj drugega kot matura. Bruci so morali odgovarjati na vprašanja, ki niso napisana v nobeni knjigi. Marsikatera bruculja je povesila tudi oči. Prehudo pa menda ni bilo. Ljudje so bili zadovoljni, mi pa tudi, ker smo tako poskrbeli za zabavo. Dubreipoljčanotn, ki so nam pomugali pri organizaciji brucovanja se študentje lepo zahvaljujemo.
dobre   volje in odgovornosti pri vzgoji znatno skrčilo, pri I čemer bi največ koristili pra- \ vilui odnosi med profesorji in dijaki,
Pogiejmo, kako imajo to urejeno v Zapadni Nemčiji. Tu imajo človeka, ki ni ne profesor ne dijak. On prisostvuje vsem dijaškim in profesorskim sestankom in tako zastopa ene in druge. Z njegovo pomočjo redijo inarsi-kak problem, ki bi ga sicer ne mogli.
Pametno in koristno bi bilo, če bi se dijaki in profesorji o vsem odkritosrčno pogovorili, in ne samo pred tablo. Dijaki in profesorji bi morali biti najbolj složni. Ob večjem medsebojnem poznavanju in razumevanju bi se prav goto-ga odkrili, dokaj odkrito priznal, je bil obsojen na deset vo odnosi popravili, ustvarilo bi se sožitje, kar bi no ugodno vplivalo učne uspehe v šoli.
Severin Šali - prevajalec
nedvom-tudi na
Dijak
Kako berimo knjige
Mnoge starše skrbi, kako navajati otroka na pravilno branje. Novomeška vzgojna svetovalnica svetuje:
Prvo, kar vam svetujem, je: navadite otroka, da bere počas. in s premislekom. Spomniti vas moram na vse tiste bralce, ki hlastajo po knjigah — seveda navadno ne po šolskih. Tako branje ni dosti vredno. Dobro je, da otrok bere včasih naglas. Poskušajte uvesti tako imenovane družinske bralne večere, kar je zelo koristno v družinah, kjer je več otrok. Otrok naj bere knjigo vsej družini. Tako boste lahko kontrolirali, kaj bere, kaj ga najbolj zanima, in mu boste lahko marsikaj svetovali in pojasnjevali. Zdi se mi, da so družinski bralni večeri neprecenljive vrednosti tudi zato, ker zbližajo starše in otroke. Knjiga, kl postane na ta način skupna last družine, je tista ve/, med staršema in otrokom, ki vnaša v dom toplino, kar je prvi pogoj za otrokov pravilni duševni razvoj, kakor nam to potrjuje in poudarja mentalna higiena. 2al, toplo in domače družinsko okolje manjka marsikateremu otroku. Razumljivo je, da naj otrok ne , bere preveč; ne smete ga pustiti, da tiči samo v knjigah, in se ne zmeni za nobeno delo. To spoznate na ta način, če opravlja vse ostalo delo površno in se ne uči za šolo. Zdrav otrok sicer čuti, da se mora gibati in želi poleg knjige Iti tudi v naravo, na igrišče, v družbo itd. Ce mu boste pravilno odmerili delo in ga pravilno zaposlili tudi z Igro. pa naj bo to na športnem igrišču ali igra katero koli igro z vrstniki, ga boste na ta način že obvarovali, da
Klub dolenjskih visokošolcev pripravlja AKADEMSKI PLES v Novem mestu. Sodelovali bodo priznani slovenski umetniki. Več v prihodnjih Številkah!
bi bral preveč. Ko sleherni dan stori svojo dolžnost in se pripravi za šolo, naj vzame knjigo in bere. Opozarjam vas, da otroci radi be rejo skrivaj, če Jim branje prepovedujemo.   Tak   otrok postane šoli raztresen, njegovo znanje je pomanjkljivo, posebno se to pozna pri   šolskih   in   domačih nalogah ki jih skrajno površno izdela. Bere tudi ponoči, včasih pod odejo ob žepni svetilki. Da tako branje s-ilno   kvarno   vpliva   na   vid, ni treba poudarjati, posebno ko leži na boku in sta očesi različno oddaljeni od teksta. Po takem »divjem« branju postanejo otroci kratkovidni in kar je še hujše — nervozni.   Zato   nadzorujte njegovo branje, da se vam ne bo odtujil. Pogostokrat začne namreč na ta način   brati   neprimerne knjige, živi v svojem svetu fantazije, uživa   ob   neprimerni   literaturi in plaži. Ko se bo na to navadil in ga  boste  zalotili  ter skušali podreti  njegov svet — vas bo sovražil. Da je to t«d> eden vzrokov laži, je razumljivo. Dalje morate paziti, da se koristna ljubezen do knjig ne Izprevrže v škodljivo strast. Skoda pa je manjša, re trok nekoliko preveč bere, kakor pa če bere premalo. Zelo lepo In koristno h: bilo, če bi ga navajali na to. da si počasi nabira svojo knjižnico, da si Jo urejuje, napravi   seznam,  da  lično zavija kn.rge   in   da   nekaj prihrankov žrtvuje za lepo knjigo.  Pri tem mu morate pomagati. Seveda mu boste za rojstni dan. za konec leta  ali  ob  kaki  drugi priložnosti kot nagrado za vestno delo doma ali v šoli ter za uspeh na igrišču tudi vi kupili knjigo, otrok mora ceniti knjigo kot vrednoto, ki mu mora postati  življenjska potreba. Vzgojiti  ga k temu   smotru, nI dblžnost   samo  šole,   ampak tudi staršev, starši preradi mislijo, da Je  z  vstopom   v  šolo prenehala njihova  vzgojna   funkcija. Dom mora podpirati šolo. In še to: S knVgami   ravnamo   na kulturen način.
Študentje bomo na svojih straneh govorili dolenjski javnosti tudi o umetnikih in kulturno prosvetnih delavcih, ki s svojim delom predstavljajo Dolenjsko vsej Sloveniji. Danes objavljamo razgovor Danice Zupančič, študentke slavistike, s pesnikom, prevajalcem in lanskim Trdinovim nagrajencem Severinom Salijem.
Severina Salija, dolenjskega rojaka, ki sedaj kot poklicni književnik živi v Novem mestu, slovenska javnost pozna kot pesnika (izdal je tri zbirke: Slap tišine, Srečavanja s smrtjo in Spev rodni zemlji), v zadnjem času pa je zlasti pomembno njegovo prevajalsko delo, posebno iz ruščine. Tako je nam poslovenil nekaj del Solohova, Gorkega, Tolstoja, Korolenka, Turgenjeva, Leskova, Vinogradova, iz srbohrvaščine Andriča, Matavulja, Budaka, Cesarca, Laliča, Senoo, Goran Kovačiča, od tujih pa še Gidea in Travna. Okrog 25 prevodov, kar pomeni že lepo prevajalsko žetev. In Sali je znan kot dober in vesten prevajalec.
Kdaj ste začeli prevajati?
»Kakor .pesmi delati' (za javnost), sem začel tudi prevajati precej pozno. Kaka pesem ter Budakova romana Ognjišče in Musinka je bilo vse moje prevajanje do leta 1941. Pravo prevajalsko delo se je začelo jeseni 1945, in od takrat je to moj poklic. Začelo se je s Solohovim Tihim donom. Sledila je precejšnja vrsta predvsem ruskih avtorjev (spet Šolohov: Zorana ledina, Tolstoj, Gorki, Turge-njev, Korolenko, Gogolj, Seskov, iz ukrajinščine pesnika Sevčenka ,Kobzar'. Od Srbov sem prevedel Matavulja, Laliča, Andriča, od Hrvatov Cesarca, Senoo, Kovačiča, od ne-slovanskih   Travna in Gide.«
Se   vam   adi prevajanje
težko delo?
»Kar precej. Nekateri menijo, da je prevajanje prepisovanje. Večkrat mi je že kdo dejal, da pač prepisujem knjige v slovenščino. Vendar ta reč ni tako preprosta. Tuje delo je treba predstaviti v našem jeziku, vendar mora ostati vidno in občutno vse tisto, čemur pravimo stil. Cim večji je umetnik,  toliko bolj
svojski stil, način pisanja ima. Tolstoj n. pr. piše povsem drugače kot Gorki, stil Matavulja je povsem nekaj drugega kot pri Cesarcu. Stil ni samo izraz avtorjeve umetniške osebnosti, ampak tudi izraz časa, družbenih razmer itd. Jasno je, da Balzacovi meščani govore drugače kot ,bosjaki' Gorkega. Okolje pri Tavčarju je drugačno   kot,   vzemimo, pri
Mišku Kranjcu, romantični Jurčičevi kmetje niso liki iz Potrčevih kmetov itd. In pri tujih avtorjih je prav tako. Naloga prevajalca je, da njihovo delo pove v našem jeziku, pa vendar ohrani tiste posebnosti, ki jih ima original, tisto barvo in ton, če tako rečem, isti Tolstojev, Balsacov stil,  ki je nekaj posebnega.«
Povem, da sem prepričana, da se tudi tujci, ki prevajajo naša dela v svoj jezik, mučijo s podobnimi težavami, gostač, graščina, grajski ljudje in podobnih. Srbi teh pojmov   nimajo,   kajti njihovo
»Seveda,« odgovori. »Srbski prevajalec Džuro Radovič mi je tožil, kakšne preglavice mu dela prevajanje Voranca in Tavčarja zaradi besed kot trg, družbeno življenje je imelo drugačen ustroj. Prevajanje je hudo odgovorno delo in, vsaj v nekem smislu, poustvarjanje, vendar v primeri z originalom še vedno prevod. .Prevod je podoben flamskemu gobelin u'v je čudovito jedrnato in točno napisal nesmrtni pi-satelj Don Kihota, Cervantes, .namreč gobelinu z druge strani. Sliko s prve strani je sicer lahko razpoznati, toda vse polno je raznih vozlov, odvečnih niti, in barve niso žive...«
Kako pa je s prevajanjem poezije?
»S poezijo je stvar še vse težja kot s prozo. Pesniški jezik je silno zgoščen (dobra pesem ima včasih vsebine za cel
roman), potem je tu melodika, rime itd. Pesem, ki nas v izvirniku prevzame, je v slabem prevodu postala več ko banalna, povsem prazna. Cim bolj zgoščena je pesem, tem bolj je neprevedljiva. Nekoč sem primerjal slov., hrv., i tal., češ. in francoski prevod slavne Goethejeve pesmice Popotnikova nočna pesem (t)ber alle Gipfeln). Noben prevod ni h;i tako blizu originalu, da bi vzbudil čustvo, ki ga je Goethe položil vanjo. Slovenci so jo prevedli že štirje, tudi Zupančič je med njimi, vendar tudi v njegovem prevodu konec pesmi nima odraza izvirnika. In Zupančič je mojster pesniškega prevajanja, se pravi, so umetnine, ki jih sploh ni mogoče adekvatno prevesti.«
Katero delo prevajate sedaj?
»Trenutno prevajam pri nas nepoznanega ruskega klasika Manin-Sibirjaka, roman Milijoni Privalovih. Odličen pisatelj, slikar življenja na Uralu proti koncu 19. stol. Izšel bo pri Državni založbi.«
Za prevod Goran-Kovačičeve pesnitve Jama je Sali prejel Trdinovo nagrado, za literarno panogo, ki jo je osnoval okrajni odbor ljudske pr os vete v Novem mestu z namenom, da bi se poživilo znanstveno in umetniško delovanje v novomeškem okraju. Ta Salijev prevod je odkupljen in ga bo izdala Trdinova knjižnica.
Kako se odločite za prevod tega ali onega dela?
»Prevode običajno naroče založbe. Prevajanje je pač ,kruh\ zato človek ne more eksperimentn-ati, s tem mislim reči, da ne more prevajati, ker mu najbolj ,leži', ker ne ve, če bi založbe sprejele. Sevčenka in Korolenka sem jim nas ve to val sam. Korolenko je čudovit pisatelj, posebno v svojih sibirskih zgodbah.«
...vsakoletni boj z mlini na veter
ŠALE
V gostilni
Gost: »Au je to vino novo? Zelo dobro je!*
Natakar: »Ne, staro je, samo vodovod je zamrznil!*
Slikarska
»Danes sem prodal poslednje platno.* »Pejsaž ali portret?* »Ne, pregrinjalo s postelje!«
Stanovitnost
Pr+ifesor: »Zmagovalec te pravi latinsko »utetor«.
Vera (si misli): »To si bom lahko zapomnila, saj je njemu ime Viktor!"
Po neka? mesecih ...
Profeso*. »No, Vera, povej mi, kako se pravi po latinsko zmagovalec*.
Vera (■f"-'čna, ker ve): »Milan!«
Med štvdenti
Tehnlfc Tove vpraša nekoč jezikoslovca Tineta: »Ti, ki se učiš jezike, pa mi povej, kaj pomeni beseda štipendija.
Tine dolgo tuhta, toda ne zna povedati. Jato pravi Tone:
»Štipendija, to je vsota denarja, ki ftj navadno porabiš, preden jo dobiš!*
Izpit iz fizike
Profesor, sprašuje strojnika o oseh. Ko ta kljub dhlgotraj-nemu premišljevanju ne odpre ust, se profesor razjezi in reče:
»Zavrtite se okrog svoje \ oslovske osi in pojdite!*
Student, ki je uridel, da je padel, odloži krecb, stopi h katedru, se zavrti okrog profesorja in jo ubere \proti vra-bm.
Izšla je 1. številka DOLENJSKE PROSVETE (II. letnik) na 48 straneh. NaroČite jo pri okrajnem odboru LP v Novem mestu. Posamezna številka 50 din
(Nadaljevanje s 3. strani)
družbeno udejstvovanje in Ji pater familias že zaradi svoje družbene veljavnosti in neoporečnosti zapira gostilniška vrata. Zakaj, boste rekli, bi apeliral samo na mestno uradniško mladino? Lepe misli veljajo vendar za vse. Zato, ker novomeško družbeno življenje ne nudi tisti delavski mladini, ki ustvarja bogate materialne vire prav za to cvetoče družbeno življenje, skoraj ničesar. Novo mesto je doslej omogočalo delavski mladini predvsem delo. Na obrobju mesta smo ji postavili začasna zavetišča — barake, odkoder hodi na delo. Žigosamo tudi mesečne delavske železniške karte, da se lahko na delo vozi. Navsezadnje ima delavska mladina v Novem mestu tudi možnost, da prisostvuje raznim kulturnim prireditvam ln predavanjem Ljudske univerze, mi pa pravico, da se ogorčeni iz-prašujemo, kje neki je delavska mladina, če nas na teh prireditvah ne občuduje In če je nI, Družbena vzgoja delavske mladine, kl naj bo po Mancovem nauku nositeljica proletarske kulture, je v Novem mestu taka:
MED DELAVSTVOM PA TAKO CVETE
Pevskega zbora delavske mladine ni. Mešanega tudi ne (če naj smatramo, da na] bi bilo pri takem zboru vsaj pol delavske mladine). Folklorne skupine delavske in mešane mladine ni, recitacijskih krožkov, delavskih in mešanih ni, močnejšega šahovskega delavskega društva, ki bi zajemal vsaj nekaj podjetij, tudi ne. Ce se v Novem mestu delavska mladina bavl s športom, se kje bogu za
DANICA ZUPANČIČ
SLaicaj je
na desni strani Krke
tnalo polhov
Dolenjski polharji, ki žive na desnem bregu Krke, tam okoli Ljubenske gore, se večkrat jeze, zakaj je pri njih tako malo teh imenitnih živalic, njega dni ni bilo tako. Takrat, ko so še rastle stare bukve, ki so imele za komolec dolge veje, da, takrat je bilo življenje. Jeseni, ko so bukve začele dobivati tisto zapeljivo barvo in je žir postajal jedrnat, so iz vseh lukenj začeli lesti polhi, ki so imeli pod kožuščkom toliko tolsče, da s0 se kar tresli. Res jih je bilo veselje pogledati, starega polharja pa je ob takem pogledu kar pri srcu požgečkalo. Bili so večeri, polni veselja, pričakovanja in pametnih besedi.
Vso zimo so polharji pripravljali majhne škatlice, s katerimi so jeseni lovili polhe. Zbrali so se pri kmetu, ki je imel največjo izbo in toplo zakurjeno peč. Posedli so okoli peči, rezljali deščice in si pripovedovali, pripovedovali... Največ so seveda govorili o polšjem lovu, vse le prišlo na dan: kako ie lovil Franceljnov oče in njegovega očeta oče.
Cez poletje so se škatlice lepo posušile, da so bile lahke ln pripravme. Zložene so bile za streho, da so jih prepihali ttM vetrovi in jih utrdili za
i tako pomembno delo. Ko so I zapihale jesenske sape, so jih prinašali iz podstrešij, pogledali, če še katera ni v redu in jih naložili v oprtnjake Ln nara mne koše.
Sosedje so se pomenili, kdaj se bodo odpravili na prvi lov. To je bil praznik. V oprtnik so potisnili še zelenko slivov-ke, gospodinje pa so spekle sladko povitico. Tudi druge-krati so imeli seboj prigrizek, toda bil je bolj pohleven, samo krompir, ki so ga jedli z okusno polšjo pečenko, in pletenka cvička.
Nastavili so tam, kjer so bile bukve tako goste, da je bila Se podnevi tema pod njimi. Potem so nanesli dračja za cel kres. Zakurili so ogenj, ki se v hladnih jesenskih nočeh nadvse prileze. Tudi tla so že vlažna, zato so pogrnili kožuhe in polegli okoli ognja. Kmalu je začela krožiti zelenka in cula s tobakom, kajti polharji so vsi čikarji. Tudi želodci so se začeli kmalu oglašati, preveč jih je dražila potica in okusne klobase.
Okoli desetih so šli prvč pogledat. Niso še veliko ujeli, toliko pa že, da bo za prvo malico. Začeli so jih dreti, zelo paizljlvo, kajti lepe polšje kožice gredo dobro v prodaj,
pa tudi vsak moški se rad ponaša s toplo polhovko. Potem so romala mastna telesca na žerjaivko. Kdor polhov še ni jedel, ne ve, kaj se to pravi. Kar sami se tope v ustih, želodec pa prosi še in še.
Ob polhih in stari slivovki postane zgovoren še tako resen starec. Vrste se zgodbe o strahovih, o starih, dobrih časih, ko so bili polhi skoraj tako veliki kot zajci, grozdi na trtah pa kot mački. Takrat je bilo dela bolj malo, drugega pa vsega dovolj.
Neke noči, ko je burja prav pošteno drgnila, so naši polharji spet lovili tam pod Lju-bensko goro okoli Boričevega. Noč je bila tako mrzla, da ?e dolgo ne tega. Ura ie šla že na polnoč, pa niso Se nič ujeli.
»Danes jih ima gotovo hudič v oblasti,« je modroval Marko, star in izkušen polhar OČe mu Je bil nekoč pripovedoval, da ima nad vsem, kar je seženj pod zemljo, hudič oblast. Tako je tudi s polhi, kl sci pozimi variti bos si ga vedi kako gleboko v zemlji, zato jih hudič Še poleti ne spusti iz svojih krempljev, ko žive zunaj kot vse poštene živali.
Nenadoma so zaslišali hudo žvižganje in pokanje z bičem-
»Na pašo jih žene,« je spet povzel Marko. »Morda jih bo gnal prav okoli nas.«
Marko si je urno začel slačiti kožuh in sezuVati čevlje, drugi polharji pa za njim. Tudi oni so vedeli, da bodo mnogo ujeli, če jih bo gnal mimo. Polhi bodo namreč zašli v obleko in čevlje, tam pa vrag nima več moči nad njimi.
To leto je bilo pravo polhovo mo njih, kot bi se utrgal plaz, vmes pa se je slišalo pošastno pokanje in tleskanje z bičem Ko se je nevihta pomirila, so kmetje zadovoljni pobrali ob leko in obutev, ki ie še bila polna sivih živalic, tako reje-nih, da ti je srce zaigralo.
To leto je bilo prvo polhovo leto. Vse dupline so jih bile polne. Gotovo je njihov pastii najel kakšnega pomočnika, kajti sam gotovo ni mog.;l vsem kaj. Kmetje so bili cele noči na lovu. Pasti jim je primanjkovalo, pa ni bilo nič zato, saj so šli skoraj vsako noč mimo njih na pašo. pa so jih nalovili polne koše, da so prihajale žene ln jih sproti odnašale domov. Nekateri kmetje so imeli prave polšje klavnice. Cele kadi so jih nasoliVi (paca) in spravili, pozimi pa je bilo skoraj vsak dan meso na mizi. Gospodar in vsi otroci so imeli tople sive kučme, za ostale kožice pa so dobili v mestu lepe denarce.
Poljšemu pastirju je bilo nenadoma dovolj- Toliko polhov su mu kmetje že polovili ko jih je gonil na pašo, da jih je sklenil pošteno kaznovati.
»V Straške gore jih bom preselil, pa bo mir,« le tuhtal. »Tja ne bodo šli za njimi, pa tudi uganili ne bodo, kje so.
Kmetje onstran Krke so tudi preleni, da bi hodili visoko v Straške gore, kjer bodo moji polhi.« Ne bo jim slab6 tam gori. Hoste so bukove, nižje pa vinogradi in košenice, kjer je veliko kostanja, orehov in trtja. Se drevi jih preselim!«
Okoli polnoči je nekdo glasno zažvižgal na desnem bregu Krke in klical brodarja, naj gre vozit. Ze takrat so imeli v Lokah brod (pruke), zato je voznik pograbil kole in šel prepeljavat
Na bregu je stala čudna prikazen, ki je bila komaj podobna človeku. S seboj je imel toliko živalic podganje velikosti, da so pokrivale vse travnike v bližini.
»Do jutra vas bom lahko prevažal, ko imate toliko spremstva«, je potožil brodar
»Stisnili se bodo in vsi bodo šli enkrat gor,« ie odgovoril lastnik.
Res se je nakopičilo živalic, dn se je brod skoraj potapljal. Voznik je premišljal, koliko naj zaračuna za prevoz.
»Poceni no bom vozil ob taki uri«, si je na tihem dopovedoval in sklenil, da je najbolje če dobi nekaj polhov.
Ko sta se bližala bregu, se je vrag začel tipati po žepih in vprašal, koliko je dolžan.
Brodar je odgovoril: »Ne bo tako veliko, polhe bi rad imel. Ali lahko mahnem s kolom po čolnu in bodo tisti, ki bodo obležali, moji?«
»Seveda.« je prikimal vrag
Cola se Je zadel ob kopno In voznik je z vso silo udaril Začuden je opazil, da Je bil samo mršav rep. Ko je hotel zahtevati dtugo plačilo, ni bilo ne polhov ne gospoda, kl Je bil z njimi.
hrbtom. Na novomeški Loki so se razrastle čudovite športne naprave, toda delavske mladine ne pritegnejo. Vprašanje je, komu so namenjene: delovnemu ljudstvu (kako lepe besede, ki so jih naši listi polni, kadar je treba dotacij!), odbojkarski eliti, ali tistim »kogar bogovi ljubijo«? Dopisnik Dolenjskega lista I. S. vidi rešitev mladine pred alkoholizmom tudi v vključitvi v taborniško organizacijo in v bogatejših knjižnicah. Novomeška taborniška organizacija pa zajema izključno gimnazijsko dijaštvo, konkretneje — predvsem sinove in hčere uradnikov in bi se verjetno že zaradi svoje družbene lestvice ne lotevala kočljivega reševanja mladega delavca pred alkoholizmom. Knjižnice? Studijska je prvenstveno namenjena m odprta študirajoči mladini. Novo mesto še sedaj nima javne čitalnice za vso mladino in odrasle ljudi, Novo mesto nima niti ene mladinske sobe, kaj šele, da bi ime-
Ijevalo večino podeželskih ia mestnih veselic, predvsem gasilskih, ki jih prirejajo društva z edinim namenom, da bi prišla do denarja, in bodo predsedniki takih pridobitnih društev hkrati tudi člani kakega oblastnega odbora (na pr. Oblo), katerega prvenstvena naloga bi bila zatirati alkoholizem, ne bomo zatirali, kaj šele zatrli alkoholizma na Dolenjskem, pa čeprav bi si moral vsak Dolenje obvezno kupiti brošuro: Boj proti alkoholizmu! ali pa bi vsak teden poslušali predavanje: Boj proti alkoholizmu!
Dokler v Novem mestu kljub temu, da je mesto poljedelsko in postaja tudi živinorejsko središče, ne bo mlečne zajtrkoval-nice, ki bi nadomestila mlademu delavcu običajni jutranji frakelj in bodo trgovine novomeške Prehrane propagirale v izložbah kot glavni prehrambeni artikel vse vrste likerjev ln drugih žganih pijač, se potrošnja mladega delavca pač  ne bo pre-
lo mladinski dom. Novomeška delavska mladina ni priredila lani niti navadnega rednega mladinskega plesa, ki naj bi pomenil prehod od gostilniškega razgrajanja in prekomernega pitja k uspelim mladinskim družabnim večerom. Jasno je, da pomeni v splošnem kulturnem mrtvilu, ki je bilo posebno občutno lani v Novem mestu (če odštejemo nekaj odrskih predstav in kvalitetnih koncertov) že dobra kinopredstava veliko. Vendar pa so bili Novomeščani prisiljeni več mesecev obiskovati predstave v kinu Krka, ki Je predvajal večkrat Že stare filme, ker iz konkurenčnih razlogov kino Dom ni smel vrteti filmov za vse prebivalstvo. Sele na Intervencijo tiska, se je to spremenilo. Mladini smo vzeli tudi edini nogometni stadion.
Rezultati »družbene vzgoje delavske mladine v teh oblikah« so: alkoholizem In nemoralnost med delavsko mladino.
Dokler bodo novomeške množične organizacije za vsa ta dejstva in za vse ugodne posledice, ki lz njih Izvirajo, brezbrižne, bo alkoholizma med delavsko mladino samo več. Mlad človek je zdrav, močan, v nJem vse kipi. Ce ne more nikjer drugje sproščati svojih sil, jih bo v gostimi, pa Čeprav v tekmovanju, kdo ga več jprenese.
Dokler bo TajnlfttvAza gospodarstvo OLO Novo mesto dovo-
usmerila od teh doslej običajnih prehrambenih artiklov na druge po ostalih krajih Slovenija običajnejše in tudi zdravju koristnejše.
Dokler bomo odpirali nove gostilne ln kavarne (v Novem mestu smo dobili novo kavarno) v slogu tiste znane: »Mi Dolenjci vinca ne prodamo ...« predvsem pa, dokler ne bomo nudili delavski mladini tistih ugodnih življenjskih pogojev ln tistih razvedril, ki jih ima ostala mladina, je brez haska govoriti o vsakršni borbi proti alkoholizmu na Dolenjskem, konkretno v Novem mestu pa tudi o delavski mladini kot o nositeljici nove proletarske kulture. *
Poudarjam, da so vsa moja Izvajanja le Izraz mojih osebnih misij ob vsakoletn cm načelnem boju proti alkoholizmu ln ni zato nihče vezan, da z njim »o-Klaša. Nasprotno; vesel bom% če me bo kdorkoli v čemerkoli dopolnil ali popravil, da bo slik* vzrokov ln posledic alkoholizma med delavsko mladino, realnejša, vernejfta In učinkovitejša. Vsekakor pa Je v nafiem Javnem žlvllenju Se nastopila doba, ko lahko rešujemo pereče družbene probleme brez nekoč vsemogočne ln vsepovsod uporabljive načelnosti, ki samo t bobnečlml besedami zakriva čisto preproste resnice.
Vinko Blatni)*
Stev. 10.
»DOLENJSKI LIST«
Stran 0
Uspehi gradaških gasilcev
Taktni po vojni je bilo gra-daško, prostovoljno gasilsko društvo, več let med vodečimi v črnomaljskem okraju. Vendar, ryajbrž so jih ti prvi uspehi «spavali ali pa je bila morda krivda tudi kje drugje, da je do lanskega leta to društvo skromno životarilo in po svojem delu vedno bolj zaostajalo za ostalimi društvi v Bell krajini.
Stanje v društvu pa se je zopet občutno popravilo, ko je pil na lanskem občnem zboru društva Izvoljen nov upravni odbor. Prav vsi člani tega novoizvoljenega odbora so se zavedali dolžnosti, kl jih je pred njih postavila organizacija; takoj so zaceli z delom in si prizadevali, da se društvo spravi zopet v pravi tir, da poplača različne dolgove, kl jih je imelo. Kot glavno nalogo pa so si postavali skrb za čim boljše usposabljanje svojega članstva za požarno varnostno službo. V ta namen so imeli v preteklem letu več uspešnih mokrih in suhih vaj, kjer so praktično vadili najnovejšo tehniko požarne varnostne službe. Veliko skrbi je vodstvo društva posvečalo izpopolnitvi inventarja. Pri sredstvih za nabavo tega jim je priskočila na pomoč ljudska oblast, poleg tega pa so te stroške krili z dohodki od lastnih prireditev.
Na nedavnem 66. rednem letnem občnem zboru so gradaški gasilci sklenili, da ne bodo prenehali s tem svojim uspešnim ■ delom, pač pa se bodo še bolj zagrizli v delo. Veliko skrbi bodo še nadalje namenili disciplini, strokovnemu usposabljanju    (predvsem usposabljanju
mladega kadra) in vzgoji v zavedne gasilce socialistične domovine.
Vsi člani so na tem zadnjem občnem zboru sprejeli nadvse hvalevreden sklep, da se obnovi že obstoječi gasilski dom ln da se poleg njega zgradi dvorana, ki bo služila za prireditve gasilskega društva ln ostalim društvom ter organizacijam v kulturno-prosvetne namene. V ta namen so si Izmed svojih članov izvolili poseben iniciativni in gradbeni odbor, ki sta že pristopila k delu. Ta njihov sklep je naletel na zelo ugoden odmev tudi pri nečlanih, saj so vsi posestniki Gradaca, Vrano-vič, Kloštra in Okljuke obljubili znatno pomoč, ki samo v materialu presega četrt milijona. Zaprosili  so  tudi Okrajno
gasilsko zvezo Črnomelj za denarno pomoč za še preostali potrebni material. Ves dovoz materiala in vseo stalo delo pa bodo aktivni gradaški gasilci opravili brezplačno.
Pri vseh naštetih uspehih ima največ zaslug aktivni upravni odbor društva, za kar mu gre vsa pohvala. Gradaškim gasilcem želimo tudi mi pri izvajanju njihovega obsežnega načrta čim več uspehov. —a—
NA ZILJAH
imajo letos krojni in šivllski tečaj. Svoje prostore ima v lepo urejeni šoli na Ziljah. Za tečaj je precej zanimanja, zato lahko upamo, da bo uspel. Domača učiteljica se trudi, da bi posredovala tečajnicam čimveč koristnih nasvetov za njihovo gospodinjsko delo. L.
Sentrupert
Ustanovili so pevsko I društvo
KUD »Jože Slak« v Dobrniču je delavno. V dobrih treh tednih so odigrali dve igri: Meškovo dramo »Mati« in tuje delo »Mladost pred sodiščem«. Pred kratkim pa so ustanovili mešani pevski zbor, kl ga vodi tov. Petek. Veliko zaslug za ustanovitev, društva imata tovariša Stjrn SP.
Precejšnji mesec je kmetijska zadruga priredila tridnevni splošno kmetijski tečaj. Za tečaj je bilo zlasij med kmečko mladino veliko zanimanje, zuto je bilu tudi udeležba skoraj prevelika. Vsakodnevno je poslušalo predavanju strokovnjakov iz okrajne zadružne zveze Novo mesto okoli 160 tečajnikov, tako, da je bilu učilnica v šoli premajhna. Udeleženci na tečaju so bili iz vasi občine Rakovnik.
Predpustne norčije so za nami, zato je sedaj čas tudi nekaterih resnih vzgojnih problemov. Kakor ima šentruper, mladina veliko dobrih lastnosti, je tu tudi nekaj slabih, ki jih je treba odpravljati. Borba proti alkoholizmu je prav pri mladini še najbolj potrebna. Kako je v tem oziru s šentrupersko mladino:
Vse prireditve in veselice, ki jih prireja mladinu, so združene s točenjem alkoholnih pijač. Na tukih prireditvah pridejo do alkoholne pij a-če tudi mladoletniki. Veselice s pijančevanjem res ne morejo biti nič vzgojnega, pue pa mnogo nevzgojuega in kvarnega.
Ali ne bi bilo bolj pametno, da bi mladinu, ki izdaju denar za nialovredtie in škodljive-alkoholne pijače, raje dala ta denar za nakup dobrih knjig, ga zbirala za kake poučne izlete v druge kraje, od česar bi več imela kot od take vesel i-ce. Poleg tega bi lahko imela zdravo razvedrilo v drugih oblikah, kot je šport telovadba in podobno. Tudi plesne prireditve ima lahko mladinu, suj ji tega ne more nihče zameriti uli odkrekati, lahko pa so te brez alkoholu.
V Ziljah je zasvetila elektrika 19. februarja je bil v Ziljah velrk praznik — zasvetila je elektrika. Ta osredni dogodek so vaščani dostojno proslavili. Sodelovale so tudi tečajnice krojno - šiviljskega tečaja-Tov. Košir je orisal delo ljudske oblasti na gospodarskem, porlitičnem in kulturnem polju. Poudaril je, da bo še letos dobila vsa Bela krajina elektriko, če bodo domačini tako marljivo sodelovali, kot so to storili Ziljarri. To je potrdil tudi zastopnik DES. Domačin iz Zilj je v imenu vseh vaščanov povedal, da bodo pri vsaki pomembni gospodarski akciji delali vsi kot eden.
Ta nesrečni paragraf 226
Po 226 čl. kazenskega zakonika se kaznuje, kdor se peča z trgovino kot poklicem, ne da bi imel zato dovoljenje oblasti. Kazni so denarne ali zaporne do dveh let, blago, ki je bilo predmet trgovanja ali 'zamenjevanja, pa se odvzame. Naša sodišča sodijo precej prestopkov po tem členu.
Za kaznivo dejanje dedo-voljenega trgovanja se je zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Novem mestu tudi Jandre Babic iz okraja Livno. V Zagrebu in Karlo/cu je nakupil 3 zapestne ure, 4 pare uhanov, 2 prstana, verižico z obeskom, 3 metre blaga in 280 kamenčkov za vžigalnike in se podal na krošnjarenje v okolico Drganjih sel. V Drganjih
selih je prodal eno zapestno uro za 3000 din in dva para uhanov za 700 din. Seveda so vsi predmeti kaj dvomljive kvalitete, kot je to vedno pil taki trgovini. Gotovo bi še krošnjaril nekaj časa, da ni s'.učajno zajadral tudi v stanovanje organa Ljudske milice. Takrat je bilo trgovanja seveda na mah konec in Babic se je znašel v priporu, kar ni bilo pri njem prvič.
Na sodišču se je zagovarjal, da je prišel v Slovenijo naku-povat krompir za svojo družino, vendar ni za njega nikjer vprašal. Taki Ln podobni zagovori so navadno triki ljudi trgovskega navdahnenja, ki jim nihče ne verjame, zlasti ker ni nobenih dokazov. Babic je bil obsojen na en mesec zapora, plačilo stroškov in 400
din povprečnine, pri njem najdeno blago pa mu je bilo zaplenjeno.
»Znajdi se ...«
Tudi Franc Meket iz Le-skovca pri Krškem je prišel navzkriž s členom 226. V okolici je nakupoval mlade prašičke in jih prodajal na sejmu v Novem mestu in Krškem, seveda z dobičkom. Na okrajnem sodišču v Novem mestu se je naivno zagovarjal, češ prej so rekli, da pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, sedaj pa pravijo, znajdi se. 8000 denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v 40 dni zapora, pogojno za dobo 2 let, plačilo stroškov in 300 din povprečnine jo prejel za svoj »znajdi se«.
SPORT IN m£SN A VZGOJA
Gorjanski veleslalom in okrajne smučarske tekme
Zanimiva prireditev na Gor. Sušicah
Zadnjo nedeljo februarja je mladinsko KUD uprizorilo dve enodejanki: »Krap« in »Šolski nadzornike ter folklorne plese ob spremljavi harmonike. Obe igri je spretno zrežirala Marta Tučko, gospodinja, plese pa je nuštudi-
V Beli cerkvi so se razživeli
KUD Krka, kl ga požrtvovalno
vodi predsednik Albin Robič, se trudi, da bi čimprej uredil dvorano za igre- Čeprav nimajo drugega kot kulise za eno sobo, so letos priredili več Iger ln proslav, pri katerih je nastopala tudi domača folklorna skupina. 20. februarja so igrala
Iz Velike Loke
Naša občina ima dva logarja: Ignaca Praznika in Antona Medveda. Prvi je pri ljudeh zelo priljubljen, drugi pa cel6 osovražen. Vprašujemo se, kako da tako odgovorno nalogo, kot je za kmeta sečnja lesa, poverijo takemu pristranskemu človeku. Medved je uslužen samo poe-dincem, ki ustrezajo njegovemu značaju po besedi in kozarčku. Drugi pa morajo čakati doma in na mrazu pred njegovo hišo. On lepo mirno naroči: »Me ni doma!«, medtem sedi pri topli peči prepričan, da ni nobeden njegovih podložnikov tako predrzen, da bi stopil v hišo in ugotovili njegovo odsotnost, če je že dobil prijazen odgovor, da ga ni doma ... Prizadeti
Kurja kuga v Metliki
V Metliki in nekaterih okoliških vaseh se že nekaj let kdaj pa kduj pojavi kokošja kuga, ki je nikakor ni moči zatreti, pn/.adeva .»a precejšnjo gospodarsko škodv
Pred nekaj tedni se je bila spet pojavila v Metliki, se razpasla in mnogim gospodinjam pomorila vso perutnino.
Gotovo bi bilo kurjo kugo mogoče preprečiti, če bi bili ljudje tnalo bolj previdni ter imeli več socialnega in gospodarskega čuta. Vsaka gospodinja ko opazi, da se je pri njenih kurah pojavila kurja kuga, bi morali to takoj javiti občinskemu odboru in ne-nnulomu obvestiti svoje sosede, da bi lahko zaščitil«' svojo perutnino. Tako je pa na žalost večkrat vmes precej škodoželjnosti.
Tudi občinski ljudski odbori bi morali za to zadevo bolj skrbeti in izdati potrebna navodila in predipise, ljudi, ki teh predpisov ne bi upoštevali, pa poklicati na odgovornost in jih denarno kaznovati. Seveda je treba najprej poskrbeti da bo cepiva proti kurji kugi vedno dovolj na razpolago. in.
dekleta, ki obiskujejo zimski izobraževalni tečaj, »Nevesto iz Amerike«. Režirali sta učiteljici Meta Kovačič in Majda Borčič, in sicer zelo uspešno. Za dobiček prireditve so si že kupili nekaj zaves, ki bodo omogočale boljšo scenerijo.
Naj bo KUD Krka za zgled vsem tistim odrom, ki razpolagajo z večjimi sredstvi, pa vendar ne dajo nič od sebe.   K. M.
75 letnica prve električne žarnice
Preteklo je 75 let, odkar so 1879. leta v Meulo Parku (New Jersey) posvetile prve električne luči. Prižgal Jih je Thomas A. Edison. Takrat je bila to velika senzacija, nihče pa nI slutil, da bo ta zgodovinski eksperiment tako hitro osvojil ves svet. Edisonu v čast so v Meulo Parku postavili spomenik v obliki prve električne žarnice, kl služi, danes za orientacijo letalom.
rala Pavli R. po idejni zamisli 90 letne »Stončeve mame«, ki se kljub visoki starosti še vedno živo zanima za kulturno delo mladine.
Dekleta gospodinjskega tečaja so svoje vloge zaigrale doživeto, čeprav so bile nekatere šele prvič na odru in so igrale (prav dobro) celo moške vloge   nekatere  kar po dve:   Jankp Micka (Učitelja Petroviča   in   stanka), Zina Krese (kmet Pania), Beg Mic-ka( župana in šolskega nadzornika), Olga Hrovat (Stan ko). Od ženskih vlo<g so bile najboljše Saveta (Milena Bu kovec), Ana (Verouka Zupan čič) in Kata (Nada Kužnik).
Prireditev je skratka uspela, v zadovoljstvo gledalcev in igralcev  ter  pomeni znaten korak   v kvaliteti prireditev 1 našega mladega   društva. U speh je igralke spodbudil, da bodo šle gostovat še v sosed nje kraje. Prireditev je poleg gospodinjskega tečaja   v januarju,    ponovno izpričala, kako koristno in uspešno je združenje mladine iz več vasi pri kulturnem in prosvetnem delu. R
Zastrupljen volk
Ze zadnjič smo poročali, da se v dragaškl občini pojavljajo volkovi, kl prihajajo verjetno iz hrvaških gozdov. Državni lovec Ivan Clmprfč Iz Podpreske pri Uraai je nastavil volkovom mrhovino s cianovodikoviml am-pulicaml. Pri zastrupljeni vabi je našel približno 35 kg težko volkuljo. Lovec Oimprlč je uničil že 8 volkov. Ko bo ubil desetega, ga bo dal nagačlu. M.
V nedeljo dopoldne bo na Gorjancih tradicionalni gorjanski veleslalom z udeležbo številnih tekmovalcev, obenem pa smučarske tekme za partizanska društva okrajne zveze Partizan Novo me-
sto. Izhodišče bo Paderšičev dom prt Gospodični. Za tekmovalce in .obiskovalce bo oskrbljen prevoz do Gaberja. od koder je lahek dostop do tekmovalne proge.
»TRIJE MUŠKETIRJI« iz Novega mesta — prvaki Dolenjske za 1955
Kakor smo že poročali, je bilo Črnomlju končano individualno prvenstvo Dolenjske. Bivša dvakratni šampion Dolenjske, ing. Volk lz Kočevja, je letos odpovedal in prvenstvo Dolenjske se je po treh letih spet preselilo v Novo mesto. To prvenstvo držijo kar trije mladi, a izkušeni šahisti, »trije mušketirji«, kakor so j itn rekli v Črnomlju — Sila, Skerlj in Sitar. Največ upanja na prvo mesto je imel Skerlj, kot smo pisali, toda v zadnjih kolih ni igral najbolje in je pustil, da sta ga dohitela oba vztrajna zasledovalca — Sila in Sitar. Pred zadnjim kolom je kazalo, da bo zasedel prvo mesto Sila, ki je vodil s pol točke naskoka. V tem ko sta Skerlj in Sitar v zadnjem kolu zmagala, je Sila samo remi-ziial in tako postal le »tretjinski« prvak Dolenjsike. Vsi pa priznavajo, da je imel Sila najsolldnej-še partije in da bi bil z več borbenosti sam osvojil prvenstvo. Pripomniti moramo, da je vse šahiste ovirala huda utrujenost, saj so igrali po 8 ur na dan.
Četrto mesto je zasluženo osvojil Safar, ki smo ga po krivici
podcenjevali. Igra oster šah, kar dokazuje osem zmag (največjo število zmag na turnirju). Peto do sedmo mesto si delijo trije prvaka dolenjskih centrov — Hof, ing. Volk in Kobter.
Bivši prvak ing. Volk letos ni uspel, V razgovorih je povedal težave, ki so v glavnem vzrok njegovega neuspeha. Zaradi prezaposlenosti se sploh ne utegne ukvarjati s šahom, nima nasprotnika, s katerim bi vsaj malo igral in je prišel na turnir docela nepripravljen.
Ribnica je dobila novega drugo-kategornika — Karblnerja, kd je zasluženo osvojil osmo mesto. Manjka mu predvsem teoretičnega znanja. Klemene in Malerič sta zadovoljila, odpovedala pa sta Novomeščana Prime in Fink, ki sta dosegla 11. oz. 13. mesto. Za Princa je značilno, da dobro zaigra šele, ko mu gre že za nohte, ko Je boljši pa odpove in zgubi. Fink je dobro gradil pozicijo, pozneje je pa napravil težke napake in moral kapitulirati. V zadoščenje so mu lahko remiji z vsemi prvokategorniki.
Puka i Radio Bela krajina
Današnjega življenja v mestu in na deželi si ne moremo misliti brez radijskega sprejemnika, m lavno to Je vzpodbudno radioamaterje Crncmija, da so pred proslavo svojega občinskega praznika nuzlieno delali in teđko P"-čak ovali, kdaj se bo oglasil njihov oddajnik. Ce bi v dneh pred proslavo vstopili v študij belo-krajnskega radijskega oddajnika, bi se začudili, da iahko v taku »nali sobici oostoja tak Studio.
»Tukaj radio Bela krajina, poskidajte nas na srednjem valu 2>12m...« bi slišali gla* napovedovalca, kt je tiste dni imel ogromno dela ter se je potil in izrekel marsikatero pikro na račun oddajnika in rad1 .-amaterjev, vendar ko se je spomnil svoje naloge je utihnil in oddaje so šle kot do maslu, kakor Je sam trdil Material, material ... to je bil edini SOS mladih radioamaterjev pa tudi tega so nekako »pravili skupaj, čeprav niso modi ustreči Vf«m željam poslušalcev. Kam bi pa prišli, če bi vse poslušali? Sne-manle na magnetofonski trak jim ni delal toliko preglavic kot stare »izgubljene« plošče. Začetek je povsod težak in že prve dni oddaj so dobili nekaj izkušenj, da se ne bodo v*e napak« ponavljale. Da b; vse težave premagali, pa bi bila potrebna Se vetja finančna sredstva. Zato so se nameravali priključiti radiu Ljubljana. Ker pogajanja v tej smeri niso bila urepešna, poleg tega jim je bilo prepovedano oddajati na srednjih valovih, češ da delajo motnje, so oddajnik predelali na kratke valove, na valovni dolžini amaterskih frekvenc 42 m. S tem pa nastajajo Se večje težave. Oddajnik bo imel domet 100 km
ln s tem vse področje Dolenjsike, del Slovenije do Kranja, Celja in HrvaŠke, zato bo moral s svojimi oddajami zadovoljiti vse poslušalce.
Kakor so bile doslej vse težave premagane, upamo da bodo tudi te, Ko sem pregledoval popravila, sem prosil »šefa« radiooddajne postade tov- Gabrijela Lumbarja, naj mi kaj pove o radijski postaji, Zvedel sem marsikaj. Vse delo Je amatersko, le precizmeJSl aparati so kupljeni- Tudi te so montirali amaterji. Radio Bela krajina bodo lahko poslušali po vsej Sloveniji, vzhodni Hrvatski in Dalmaciji. Z boljšimi sprejemniki oa ga bodo lahko poslušali tudi Izven naše države. Velike težave imajo tudi z električnim tokom, ker napetost pade na omrežju na. 150 W, » za oddajnik Je potrebno 240 W napetosti. Zaradi tega so montirali M .isebne transformatorje za ojačanje toka, k) 1'«n bodo za slilo kar primerni.
»Oddajn'k ima moč 100 W«, pravi tovariš Lumbar ModelacUa Je dobra 10.000 do 12.000 Hr. Nn|bol]-še Je, da ga poslušate In se prepričate o na-šem oddajniku«. Je zaključil, čez čas pa dodal: »Ce boste o nas kal pisali, napišite naj nam ljudje »poročijo kakšen program si žele ln naj nas oirldno noslttšajo na kratkem valu 41 m. Tudi svoja mnenja naj povedo o naši radlooddalnt DOstaJI Skušal! lim bomo ustreči.«
Tovartl Lumbar ima nrav. Cim boVUe bo sodelovanle med postajo ln poslušalci, tem boljši bo spo. red. Poleg tega ml Je omenil tudi, da bo radio reševal vprašanja z vseh področij. Ne dvomim, da v tem ne bJ uspeli.
Marijan Telatko
Organizacija Črnomaljskega furnirja
Zanimanje za turnir je bilo med domačini zelo veliko. Upamo, da je dosegel svoj cilj: dvigniti kvaliteto in zainteresirati širše kroge. Organizacija turnirja je bila brezhibna in so se vsi počutili dobro. Okrajni ljudski odbor je turnir podprl finančno, prav tako domača podjetja splošno trgovsko podj et j e »Potrošnik*, »Belokran j k a« in »Belsad«, katera so darovala bogate nagrade ter tako gmotno podprla prireditev. Turnirski sodnik Slavko Vrhovec lz Ljubljane je vodil turnir s spoštovanja vredno avtoriteto. Prihodnje leto bo prvenstvo igrano v Novem mestu, i. k.
. Občni zbor ŠD Novo mesto
Upravni odbor Šahovskega društva Novo mesto Je sklenil, da bo letošnji redni letni občni zbor v torek, IS. marca ob 19. uri v prostorih Docna JLA. Vabljeni vsi šahisti!
Dolenjski atleti uspešno nastopili na državnem prvenstvu
Državno atletsko mladinsko prvenstvo v dvorani velesejma v Zagrebu je za nami. Od Dolenjcev jih je nastopilo malo, a U uspešno. Ker je bilo vreme slabo in hladno, so bili temu primerno doseženi tudi rezultati. To prvenstvo je bilo prvo take vrste v državi. Ker je dvorana pokrita s parketom ln ima ostre zavoje, rezultati na 1000 m ne usti ezajo kvaliteti posameznih tekačev ln so približno za 15 sekund slabši kot bi bili doseženi na tekališču Najboljši Je bil Miler (Mladost—Zagreb) 133 cm skok v višino, zmagovalec v teku na 60 m in zaprekah. Od dolenjskih atletov se Je najbolj izkazal Simonič, kl je v ostni konkurenci med 12 tekmovalci osvojil tretje mesto in to med starejšimi mladinci. S tem uspehom Je Simonič kandidat za državno reprezentanco, ki bo imela dvoboj z Avstrijo v Celovcu Tudi Vardjan (Črnomelj) Je dosegel lep uspeh, S skokom 105 cm v višino Je dosegel 4—6 mesto ln bo letos verjetno preskočil 170 cm. Svetličičeva iz Novega mesta, ki nastopa za »Svobodo« je zelo razočarala, sicer Je res, da je osvojila na teku 00 m s časom 8,7 4. mesto, ampak je tudi res, da že tretje leto dela iste taktične napake, zaradi česar je izgubila naslov državne prvakinje v skoku v višino. Z značko 130 cm je zasedla 6. mesto. Priporočal bi JI, naj pred skokom v višino ne teče 100 metrov s tem je čisto po nepotrebnem zapravila 1. mesto. V splošnem je Partizan Črnomelj zadovoljil in je bilo edino TVD društvo, kl Je nastopalo na prvenstvu. M
Namizno teniško prvenstvo Bele krajine
Pred kratkim so se v Črnomlju sestali najboljši igralci namiznega tenisa iz Črnomlja ln Gradara Nastopilo Je 35 tekmovalcev Satno finalne borbe so bile zanimive, ostale pa so bile pod povprečjem. Opaziti je bilo, da se Je raven namiznega tenisa v Bell krajini dvignila in se bo čez par let zelo visoko dvigni'-a, ker sedanji igral, cl so skoraj snmi pionirji. Najlepše Igre je pokazal Klopčič a tudi nadarjeni Boljkovac nI za njim zaostajal. Najboljši med pionirji Je bil Klemene, med mladinci pa Klopčlč. Telatko, BalJ-kovec in med člani Klopčlč, Balj-kovec, Selar. Itd Med člani v dvojicah ie prvo mesto osvojil par Klopčlč-Cop. njima sledita BalJ-kovec - Roštohar in Telatko - Se-lan. Najlepše igre so bile med člani. Sodniki so bili odlični. M.
Rokomet in odbojka med pionirji
Pionirji obeh nižjih gimnazij v Metliki in Črnomlju so imeli med seboj dvoboj. Obakrat so zmagali pionirji Črnomlja z rezultatom 10:8 (7:5) v Črnomlju in 10:6 (3:4) v Metliki. Posamezniki iz metliške gimnazije so zelo dobri, toda treba je, da se vigrajo kot celota. Prvi dan so v Črnomlju odigrali tudi tekmo v odbojki. Tu pa so se metliški pionirji revanžirali za poraz v rokometu. Zmagali so z 2:1 (7:15, 15:13, 15:8).
M.
TVD Partizan Črnomelj zmagal na pokalnem turnirju
V telovadnici gimnazije Črnomelj je pred nedavnim bil turnir v odbojki za pokal ljudskega odbora mestne občine Črnomelj. Najbolj zanimiva je bila tgTa med TVD Partizan Črnomelj in črno-
maljsko gimnazijo v drugem setu. Ostale Igre so bile nezanimive. TVD Partizan Črnomelj je zmagal prepričljivo. Lestvica je naslednja:
TVD Partizan Črnomelj 330 6:0 6, Gimnazija Črnomelj 321 4:3 4, Garnizon Otovec 312 2:5 2, Garnizon Črnomelj 303 2:6 0.
Zmagovalec je prejel pokal LOMO. Udeležba ni bila zadovoljiva, predvsem od strani Metli-čanov in Semičanov. Ostale ekipe so dobile spominske diplome. M.
SMUČARSKO PRVENSTVO Novega mesta
Vse je kazalo, da tekem zaradi modnega sneženja ne bo mogeče izvesti. Zaradi novega snega, ki je popolnoma zametel trasirano pro'go, so bili teki preloženi. Namesto celotnega sporeda smučarskega prvenstva TVD Partizan Novo mesto, so bile tekme le v ajpskih disciplinah (smuku in slalomu). Proga na Potočarjevem hribu je bila zaradi slabega snega precej počasna, tako da so morali tekmovalci skoraj na vsej progi uporabljati palice. Proga za smuk za člane in' mladince je bila dolga približno 500 m, z višinsko
razliko blizu 80 m. Tekmovalcem se je poznalo, da še n;so dolgo časa na snegu, zato je bilo precej padcev. Med člani so bili najboljši Neno Peric in Marijan Sonc, ki pa se je slabše pokazal v sial.miu. Najboljši čas dneva v smuku in slalomu je dosegel mis'dmec Medle, ki je premagal nekatere znane tekmovale.
Rezultati: Smuk — član.'> Marijan Sonc 29.9, Neno Peric 31.5, Medved 32.0.
Mladinci: Medle 23-9, Petrincič 46.5.
Pionirji od 10 do 14 let: Zbač-
nlk 11.0, Turk 11.4, Saje U.7
Pionirji do 10 let: smodej 10.7, Pavlin 11 ;6, More 12.5. {Tekmovali so na progi dolgi približno lOOm).
Mladinke: Furlan Miša 49.9.
Slalom — člani: Medle 40.9, Neno Peric 41,0, Milan Cočarič 42.8,
Mladinci: Petrincič in Kos 8.9. — Pionirji nad 10 let: Turk 9.5, Kejžar 9.6 Pionirji nad 18 let: Pavlin 9.2. More 15,2. Mladinke: Furlan 28.2.
Alpska kombinacija — smuk ln slalom: člani: Medle 1:09.5, P_eric 1:12.5. Sonc 1;15.0, Medved 1:17.7. Mladinci: petrincič 55.4, Kos 1:00.», Mladinke:  Furianova 1:18.1.
— M.
Pojasnilo in dopolnilo
Na navedbe v zadnjem prispevku pod naslovom Drobtine iz Dolenjske Popotne malhe, ki se nanašajo na neki spor na semiški pošti, nam upravnica pošte pojasnjuje, da to ni bil noben hud spor, pač pa je pošta ravnala samo po predpisih. Ti menda določajo, da mora biti poleg naslova
£3 in
JE 101«°
TOVARNA
PROIZVOD
MARIBOR CTT ^^^^^^(^>f>]Brjtara«iap»v»>a
navedeno   še  tudi   »starejši« ali
»mlajši«, če sta dve osebi z enakim imenom pri eni hiši. Tega na tikajočem paketu hi bilo.
Je   oač tako,  da  življenje ne gre vedno po predpisih, zato se večkrat križata in nastajajo nesporazumi tam, kjer trčijo sku-kaj.   Ce   Je dovolj dobre     volje, se predoiad lahko vskladijo  z življenj em,   kajti resno dvomimo,    če vsi pošiljatelji  vedo za vse te predpise.
V zadnji številki Dolenjskega lista Je pod rubriko »Izpred sodišča« pod naslovom »Brezobziren kolesar« po pomoti izostala navedba kazni. Navedeni Anton Kastelic je bdi obsojen na 10 dni zapora, plačilo stroškov in 40 dinarjev povp rečmi ne. Starši omenjenega otroka bodo lahko pred civilnim sodiščem zahtevali odškodnino.
R1NQ
Kino KRKA Novo mesto
Od 11. do 14. marca: angleški film Pikova dama.
Od 15. do 17. marca: italijanska komedija On in sedem lopovov.
Kino Dolenjske Toplice
12. in 13. marca: Jugoslovanski film Občinsko dete.
Kino Crnome!)
Od 10. do 13. marca: Dobri vojak Bum.
15. in 16. marca: Jutri bo prepozno.
Kino Jadran KoEev|e
Od 11. do 13. marca: nemško-slovenski film Greh.
16. Ln 17. marca: Zlata mrzlica.
Kino Loški potok
12. In 13 .marca: Zadeva Pa-radin.
Dežurno zdravniSko služba
Do 21. marca dr. Vodnik.
Dežurna zdravniška služba se prične prvi dan ob 7. uri zjutraj in se zaključi zadnji dan ob 7. un zjutraj.
MALI OGLASI
DOZ — podružnica Novo mesto sprejme v službo: 1. kandidate z ekonomsko, oziroma drugo popolno srednjo šolo; 2. gradbenega tehnika; 3. kmetijskega tehnika. Plača po uredbi z dopolnilno plačo. Nastop službe takoj. Prošnje naslovite na po družnico ali se osebno zglasite pri vodstvu.
ZIDARJE, priučene zidarje tn delavce sprejmemo takoj ali kasneje v stalno zaposlitev. Delo Je V zaprtem prostoru. Priučeni zidarji lahko nastopijo k izpitom po izkazani praksi. -Sprejmemo tudi gradbene delovodje za takoj ali kasneje. Hrana ln stanovanje zagotovljena,
ENOSTANOV ANJSKO ENONAD-STROPNO HlSO z gostinskimi ln trgovskimi lokali ob zvezni ln avtocesti na Dolenjskem ugodno prodam. Ponudbe pof> »Zlata lama« pri upravi lista
KMETIJSKA ZADRUGA V Trebnjem razpisuje službeno mesto zbiralca, oziroma nakupovalca živine in poljskih pridelkov. Pogoji: 10-letna praksa* v tem poslu, oziroma strokovni izpit za mesarsko obrt. Interesenti na] se osebno ali pismeno javijo v zadružni pisarni s predložitvijo življenjepisa in kumentov.
PRODAM hišo z vrtom v centru Novega mesta. Naslov pri upravi Lista. (72-55)
Preklic
Podpisani preklicu jem neresnične besede, ki sem jih govoril zoper Plantan Marijo iz Težke vode ter se Ji zahvaljujem, da je umaknila tožbo. — Udovč Miha, Stoplče.
Zahvala
Tskreno se zahvaljujem tovarišu Petricu, ki mi je vrnil izgubljeno nalivno pero, ki ga je našla njegova žena. Njegovo dejanje naj bo vzgled poštenosti vsakomur. — Tanja Doiinar, nameščenka, LO MO Črnomelj.
Dražbenl oklic
JAVNA DRAŽBA HlS NA MIRNI
Občinski ljudski odbor Mirna razpisuje na podlagi člena 3 Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja (Ur list FLRJ štev. 17-101-53) ln dopolnitve te Uredbe {Ur. list FLRJ Štev. 31-264-53)
javno dražbo v petek, 1. aprila 1955, z začetkom ob 8. uri zjutraj v prostorih občinskega ljudskega odbora Mirna Na javni dražbi bo prodana enostanovanjska hiša:
l. Na pare. štev. 52-2 vlož. štev. 941, K. o. Mirna — enostanovanjska hiša na Mirni štev. 47a — Izklicna cena 196.663 dinarjev.
Dražba bo na podlagi pismenih ponudb, ki se morajo predložiti najkasneje do 25. marca 1955 blagajni občinskega ljudskega odbora Mirna.
Vsak ponudnik mora plačata 10V« Izklicne cene pred dražbo
Natančnejši popis dražbe, plačilni pogoji ln drugo Je razvidno lz sklepa se]e občinskega ljudskega   odbora   Mirna   o prodaji
Gibanje prebivalstva v Novem mestu
Pretekli teden je bilo rojenih 16 dečkov in 15 deklic. — Umrli so: Rigler Ivana, gospodinja, 58 let, lz Dolenje vasi pri Ribnici, tozadevnih do- i Djurašinovič Miluša, gospodinja, 29 let, iz Bršljina pri Novem mestu. Martinčič Janez, delavec, 48 let, iz HrvaŠkega broda.
V Ribnici
Meseca februarja sta bili rojeni dve deklici in dva dečka. — Poročili so se: Kocjan Albin, delavec iz Ribnice, in Kljun Marija, gosp. pomočnica iz NemSke vasi. Mišmaš Jože, zidar, in Krampelj Ana, kmetica, oba iz Ribnice. Fajdiga Miroslav, mesar iz Nove Štifte, in Trdan Marija, gosp. pomočnica iz Kota. Vesel Anton, kmet iz Brež, in Andolj-šek Ana, gosp. pomočnica iz Jur-jevice. — Umrli so: Dejak Janez, kmet, 68 let, iz Otavic. Campa Marija, 72 let, iz Brega. Della Schiava Elizabeta, 72 let, iz Hro-vače.
Iz novomeSke porodnišnice
Pretekli teden so rodile: Kovačič Marija
(70) i stanovanjskih hiš splošnega IJud-UGODNO PRODAM posnemalnik —skega premoženja, ki je razobešen za mleko, zmogljivost 225 litrov   na razglasnl deski ter Je na vpo
na uro, malo rabljen. Ogled ln Informacije v Kmetijski zadrugi Črnomelj. (64) UGODNO PRODAM hišo t vrtom v predmestju Novega mesta najboljšemu ponudniku. Naslov pri upravi lista. (63)
gl^d   tudi  v  pisarni občinskega ljudskega odbora  med uradnim4 urami. Del. štev. 107-7-55. Mirna, dne 5. marca 1955,
Tajnik občinskega LO: Darko Krištof, L r.
Regerče vasi — deklico.  Ficko Marija iz Smarjete
— deklico. Sercelj Marija 12 Smarjete — dečka. Boh Marica iz Drganjih sel pri Straži — deklico. Matjašič Angela iz Novega mesta
— dečka. Hruševar Ana iz Kr-žišča pri Krškem — dečka. Erjavec Marija lz Morave pri Kočevski reki — dečka. Rakoše Marija i». Sel pri Straži — dečka. Gorše Ana lz Zajčjega vrha pri Črnomlju — deklico. Kruh Rozalija iz Regerče vasi — deklico. Berkopec Frančiška iz Koroške vasi pri Stopičah — deklico. Gal Marija 12 Zbur pri Smarjetl — deklico. Znidaršič Marta iz Postojne «t deklico. Jakše Jožefa iz Krke pri Novem mestu — deklico. Posavec Alda iz Novega mesta — deklico« Brajčlč Mara iz Doljani pri Ra-datovičih — dečka. Mavern Jožefa iz Dragovanje vasi pri Su-horju — deklico. Volčjak Zofija lz Gor. Mokropolja — deklico. Babic Vida lz Metlike — dečka. Prešeren Jožefa iz Dol. Kronovo
— deklico. Nardin Marija 1z Novega mesta — dečka. 2n1daršie Terezija iz Osredka prt Krškem
— dečka. — Čestitamo,-
Stran l
Drobci iz zgodovine novomeške gimnazije
Število in nazivi
razredov
Novomeška gimnazija je Jjmela od 1746 do 1853 različno število razredov od 2 do 6. Nazivi posameznih razredov so se često menjavali. Nižji se navadno imenujejo gramati-kalni, višja pa humanitetna razreda. Večkrat so se meščani potegovali, da bi dobili humanistični študij t. j- 7. in K. filozof siki razred; toda ker zato frančiškani niso hoteli nič prispevati, se jim želja ni izpolnila. Sele leta 1854 je odprt sedmi in naslednjega leta osmi razred. Takrat sta maturirala tudi prva dva kandidata.
Povečanje oddelkov je bilo zaradi naraščanja števila dijakov tudi potrebno. Tako je dobil leta 1908 prvi razred pa-rarelko, v naslednjih letih se pararelke še nadalje mnež°-Ko je prišla vojna, je število vzporednic nazadovalo in se nato zopet začelo dvigati leta 1917. Leta 1933 ima gimnazija 12 oddelkov, leta 1940 13oddel-kov. Letos ima gimnazija v I. razredu 5, v IL 4, v III. 3 in od IV- do VIII. razreda po dva oddelka. Dijakov je v 22 oddelkih 661.
drž. šolske reforme in gimnazija
Ko so se jezuitje od druge polovice 16. stoletja pri nas naseljevali, je prišlo šolstvo docela pod njihov vpliv. Državna oblast jih pri tem ni ovirala in se ni vtikala niti v način poučevanja niti v šolske predpise. Sele v dobi Karla VI. se je jela država bolj zanimati za Šolstvo. Nekateri veljavni možje, ki so bili v državni službi in so poznali slabe strani jezuitskega šolstva, so začeli zbirati gradivo in o pomanjkljivostih obveščati cesarja. Zato je ta leta 1735 izdal patent, s katerim podreja jezuitske šole, zlasti gimnazije državnemu nadzorstvu. To pa ni mnogo zaleglo, ker je bila državna oblast preveč zaposlena s perečimi zunanjepolitičnimi posli. Več uspeha je imela Karlova naslednica Marija Terezija, ki je leta 1752 odločno nastopila proti mehaničnemu učenju na pamet. V vseh razredih je bil doslej glavni predmet latinščina. V 5. razredu so poučevali nekaj zemljepisa, v 6-nekaj matematike, zgodovine, naravoslovja in drugih realij 6koro nič. Marija Terezija je postavila predvsem zahtevo, naj se da v šoli nemškemu jeziku ista veljava kot latinskemu in naj se več pozornosti polaga pouku zemljepisa ln matematike. Ob koncu vsakega šolskega leta bo poslala država posebnega odposlanca, ki bi se naj uveril, v kalki meri so se državna navodila upoštevala. Dvajset let pozneje leta 1764 je izdala državna oblast nov učni načrt, s čimer je prevzela šolstvo v svoje roke. Ker se je jezuitski red temu upiral, so nekateri predlagali, naj se duhovniki in predvsem redovniki odstranijo s šol; zamenjajo naj jih laiki, ki bodo laže zagotovili nemškemu jeziku prednost pred latinskim. Toda država, izčrpana vsled številmih vojn in reform, ni mogla sprejeti v celoti, ker bi jo preveč stalo. Nehote pa ji je ustregla cerkvena oblast sama, ko je papež Klemet XIV-lota 1773 razpustil jezuitski red. Odslei je imela država svobodne roke. Ko se je ukvarjala s preosnovo ljudskošol-skega pouka, je mislila na to, kako bi ga čim tesneje poveza. Ia z gimnazijskim študijem. Po nalogu tedaj ustanovljene študijske dvorne komisije sta se ukvarjala z novim učnim načrtom za srednje šole dva univerzitetna profesorja. Njun predlog je državna oblast leta 1776 le delno sprejela. Dosedanjih šest razredov so skrčili na pet- Pi'ejšnji prvi razred so reducirali v normalno šolo. Zanimivo pa je, da je latinski je-
zik zopet prišel do večje veljave. Pri tem je ostalo v Novem mestu v glavnem do leta 1807. Tega leta se je izvršila temeljita reforma. Novi učni načrt, ki ga je sestavil piarisit Franc Inocenc Lang in ga je državna oblast potrdila že leta 1804, so na novomeški gimnaziji uvedli šele leta 1807. Namesto razrednih učiteljev se uvedejo predmetni učitelji- Lang je postavil načelo, naj da srednja šola učencu neko splošno izobrazbo. Toda še preden je bil novi učni načrt na novomeški gimnaziji dodobra uveden, so prišli Francozi. Ti so gimnazijo sicer obdržali, vendar močno skrčeno. Po vrnitvi avstrijske oblasti je odpor proti Lango-vemu načrtu vedno bolj rasel. Naposled so leta 1818 Langov
predmetni učni sistem zamenjali z razrednim. Takrat so tudi odredili, da razredni učitelj vodi svoj razred skozi vse gramatikalne razrede in se nato vrne v prvega. Enatko si sledita učitelja v humanitetnih razredih. Latinski jezik zopet pridobi na veljavi, a še ona malenkost naravoslovja, kolikor ga je doslej bilo. je odpravljena. V dobi 1819—1849 so spremembe v učnem načrtu prav neznatne. Leta 1849 je prišlo spet do večjih preosnov. Število razredov se od šest dvigne na osem. Pouk je deljen na nižji in višji- Namen gimnazijskega študija naj bi bil, da nudi dijakom neko višjo in splošno izobrazbo na osnovi klasične književnosti in klasičnih jezikov in tako pri-
pravlja dijake za študij na visokih šolah. Nižja gimnazija naj bo priprava za višjo, a vsaka zase tvorita neko celoto. Obvezni učni predmeti so bili: verouk, latinščina, grščina, nemščina, zemljepis, zgodovina, matematika, fizika in filozofska propedevtika (uvod v filozofijo). Drugi živi jeziki, lepopis, risanje, petje in telovadba niso obvezni, vendar naj se po možnosti in potrebi poučujejo na gimnazijah. — Nastalo je vprašanje, ali bo ta reforma na novomeški gimnaziji v celoti mogoča, ker je manjkalo prostora in učnih moči. Potrebno je bilo vsaj 13 profesorjev, za katere pa v frančiškanskem samostanu ni bilo dovolj prostora.
(Se nadaljuje)
Koristni nasveti za gospodinje
Kdaj bo zaživelo kulturno-prosvetno delo v Kočevju?
Po čudovitem, do neba se-gajočem hvalospevu v lanskoletni »Ljudski prosveti«, o novi dobi v kočevskem gledališču po temeljiti »reorganizaciji«, bi človek pričakoval, da se bo iz vsega tega le iz-cimilo nekaj, kar bo opravičilo nekdanji sloves kočevskega gledališča (znano je namreč, da je gledališče v preteklosti doseglo lepe uspehe).  Žal    se   je  bila ta,
Deio DPM v Metliki
Minilo je leto dni, kar je bilo v Metliki ustanovljeno Društvo prijateljev mladine. Nekaj easa v društvu res ni bilo prave aktivnosti, v zadnjim mesecih pa so doseženi že lepi uspehi. Treba je le čvrste volje in zaupanja v uspeh, zlasti od vodilnih ljudi v odboru. DPM deluje v povezavi z mladinsko organizacijo, ki je v letošnji zimi precej delavna. Starejši ji radi pomagajo. Organiziral; so razne kulturne skupine, v katerih se mladina z veseljem udejstvuje. Poskrbljeno je tudi za zabavo mladine. Skupaj z zastopniki JLA so organizirali plesne in zabavne večere.
Precej uspeha je doseglo DPM zlasti v povezavi s šolo. Roditeljske sestaruke starši obiskujejo v čedalje večjem številu. Razna socialno zdravstvena vprašanja rešuje DPM skupaj z učitelji in starši. Društvo je priredilo novo-lento Jelko, lepo je uspela tudi otroška maškerada.
Društvo ima štiri sekcije: sekcijo za ureditev o-troškega igrišča, ki zaradi objektivnih težav ni mogla izvesti svoje naloge, sekcijo za urejevanje socialno zdravstvenih vprašanj (v tej sekciji so bili delavni le poedini člani), in sekcijo za pomoč ori vzgoji otrok, ki se pa doslej še ni sestala. V nji so poleg staršev predvsem prosvetni delavci. Njena naloga je ustanovitev vzgojne posvetovalnice. Upravni odbor društva je o tem že razpravljal in si osvoj;l predlog upravnice dijaškega internata, da bo začasno posvetovalnica v tem internatu. Najbolj delavna Je bila organizacij, sekcija. Imela Je več n>:*svetovanj itr» izvedli a Je tudi vse srvoje nartoge. Ureditev denarnega fonda, novoletna jelka, otroška maškerada — vse to je. hkrati z upravnim odborom, izvedla organizaciiska sekcija. Tako je društvo prebrodilo eačebne težave in gre z ljudmi, kl z veseljem delajo v orid mladini, novim uspehom naproti.
r. r.
s fanfarami napihnjena novica, hitro razpočila, kajti nove dobe še nismo dočakali.
Kočevje je mesto burne preteklosti. Kočevarji, ki so stoletja gospodarili pri nas, so odšli. Na mestu, kjer je stal srednjeveški grad, danes stoji spomenik padlim žrtvam NOB. Kočevje se po neštetih rušenjih razvija v moderno me-ki mu kroji novo podobo Zidar«. In vendar je kljub vsej razgibanosti v mestu čudno mrtvilo. Kulturnega razvedrila človek zaman išče. Moderna dvorana z opremljenim odrom zaman čaka na človeka, ki bi ji vdihnil življenje. In zakaj? Smešno. Dva režiserja .se prepirata in poskušata najti vsak svojo skupino — pa navsezadnje popustita. Ta prepir, ki se že menda vleče od lanskoletne predstave »Svejka«, ni rodil nobene pozitivne stvari, kvečjemu je razbil še tisto skupino, ki je bila pripravljena delati. Igralci sedaj nihajo med enim in drugim režiserjem in čakajo. Ce greš k enemu, se drugemu zameriš in obratno.
Svetel sončni žarek je prodrl to meglo, ko se je raz vedelo, da bo stopil pred publiko »Hudičev učenec«. Pa je tudi ta »podvig« ostal samo
Izžrebani reševalci mladinske križanke in ugank v 8. številki »Dol. lista«
Od reševalcev križanke ln ugank so bili izžrebani štirje; vsak prejme po 1 .knjigo in sicer:
1. PodTžaj siavica. Novo mesto, Kom. Staneta 22 — Taras Bulba.
2. Barle Vera, Naklo, p. Kranj
— Guliver med pritlikavci in velikani.
3. Gacnlk Marija, Novo mesto, Krekova 5 — Srebrni slvec.
4. Butala Milena, Črnomelj 246
— Kaj nam je popisal Jakec.
Ce katera od teh izžrebank to knjigo že ima, naj sporoči, da po-Sljemo drugo.
Ne pozabite: vsak naročnik Dolenjskega lista ie ZAVAROVAN!
Ameriška vlada razmišlja, kam zalogami
Da bi obdržala cene na višini in s tem pomagala kmetom, ameriška vlada že več let odkupuje od njih viške pridelkov po visokih cenah, jih vskladi-Šči in pozneje razproda po smešno nizkih cenah. To je sicer začasna rešitev, toda kmetovalcem je pomagano in, kar je glavno, vlada si zajamči glasove teh proizvajalcev. Trenutno ima vlada na zalogi za šest in pol milijarde poljedelskih dobrin. Kmetijski tajnik pri federalni vladi je takole ocenil te zaloge: Pšenice imamo tol'iko, da pride na vsako ameriško druži-
no 1400 štruc kruha, bombaža toliko, da bi lahko dobila vsaka ameriška družina 117 srajc ali 91 oblek iz bombaževine, s koruzo bi lahko hranili šest mesecev vse ameriške prašiče, svežega masla pa dovolj za vso Ameriko za tri mesece. Tajnik za kmetijstvo se vprašuje, zakaj dajati še naprej podpore kmečkim proizvajalcem, ko so že te zaloge prevelike. Toda navzlic tem zalogam, ki propadajo, je v Ameriki veliko ljudi kl bi te dobrine potrebovali, pn ne pridejo do njih po primernih cenah.
fraza, »umetniški svet« pa išče »nekaj primernega«. Edino tov. Kranjc je s svojo zasedbo »Komedijanta Herme-lina« stopil pred gledalce in jih bo gotovo osvojil, kot jih je osvojilo uspešno gostovanje DPD Dolenja vas s Schil-lerjevo dramo »Kovarstvo in Ijii bežen«.
Zadnji čas se je tudi delavstvo začelo zanimati za igre in je potrebno, da se tudi na odru pokažejo njihove sposobnosti in moči. To je mnenje občinstva in mnenje ljudi, ki bi radi igrali. In to ne glede na to, kdo ] »proletarec« in kdo »nialomeščan«,
Nino
Da olupke pomaranč koristno uporabimo, skuhajmo iz njih dober pomarančni liker.
Olupke desetih pomaranč očisti bele kožice, jih popari in nadevaj v kozarec za vlaganje. Na nje nalij 6 del dobrega žganja, zaveži in postavi na vrh štedilnika za deset dni. V 6 del vode prekuhaj 1 kg sladkorja in ohlajenega nalij v kozarec. Olupke čez nekaj dni iztisni, liker precedi in vanj vlij 1 del ruma.
Iz lupin petih pomaranč ter sokom ene pomaranče narediš lahko tudi mlečni liker Na pomarančni sok in zrezane lupine nalij pol litra močnega žganja, steklenico ali kozarec zaveži ter pusti na toplem 10 dni. Pol kilograma sladkorja zmešaj z 1 litrom mleka, nalij na liker in čez 10 dni precedi v steklenico.
Morda ne veš, da nabeljeno platno, bombaž in slično lepo obeli lunina svetloba? Obesi perilo, ki ga želiš obeliti, na prostor, kamor bo sijala luna, podnevi pa na sneg, da bo nanj sijalo sonce. Platno bo obeljeno kot sredi poletja na travi.
Da pri cvrtju porabiš manj maščobe, daj v testo pol žličke žganja, iz ponve pa nikoli ne vzemi vseh ocvrtih kosov peciva hkrati, da vedno plava v masti testo, ki se cvre.
Pri cvrtju mesa, zelenjavnih zrezkov, kruhovih rezin in si. ne pomnoži jajce z mlekom, ker bi ti drobtine lahko odpadale, če bi bilo jajce tako
preredko, pač pa kani vanj' nekoliko olja.
•
Mišje luknje uspešno zamašiš, če natlačiš vanje vejice brinja.
Sive ribice, kl se najraje zarede v vlažnih kotih stanovanja, nam morejo narediti v oblekah hujšo škodo kot molji. Zatirajmo jih povsod, kjer se pojavijo.
18.000 din invalidske pokojnine brez dokumentov
Revizija, kl Je v teku, bo pokazala, na kakšni osnovi je dobil odločbo o 100"/» vojni invalidnosti J. J. iz Sentruperta. Po tej odločbi je navedeni vse do zadnjega časa prejemal polno vojno invalidsko pokoj.lino v znesku 18 tisoč dinarjev, dokler je bila lastnik posestva mati, pa še otroške doklade.
Odločbo o višini invalidnine za Jakliča je izdala Invalidska komisija v Ljubljani. S prenosom nekaterih poslov na okrajne ljudske odbore pa so bili med dru-gimd tudi spisi invalidskih upravičencev preneseni na Tajništvo za zdravstvo in socialno politiko OLO. Odločbe o invalldnosU so navadno izdane na osnovi izjav dveh verodostojnih prič na sodišču   ali  drugih  dokumentov. V
MLADINSKI AKTIV BROD—IRCA VAS
O Brodu se kaj malo sliši, še I manj pa piše. Je pač kraj, ki ne sodi ne v mesto, ne na deželo, ni »ne krop ne voda«. Irca vas Je po upravni razdelitvi vključena v Novo mesto, sicer pa je po socialnem sestavu zelo podobna Brodu. Zato sta organizacijsko vasi v mnogih primerih združeni. Tako je tudi. z mladinsko organizacijo.
Mladinskt in pionirska organizacija v Irci vasi in na Brodu sta bili osnovani že takoj po osvoboditvi. Bilo pa je tako kot marsikje: veliko navdušenja, pa premalo znanja in resnega dela,
OKROGLE BODIČASTE
SUMLJIV IZGOVOR »Oprostite  no,  prosim, da vas včeraj, ko sva se srečala v parku, nisem pozdravil. Veste, nisem vas spoznal.*
»Hudirja, kako pa potem veste, da sem bil jaz?«
PREDRAGA SMRT Skot je hotel »storiti smrt« pa je stopil v lekarno po strup. »Za dva penija mi ga dajte,* je dejal.
»Oprostite, prodajamo ga samo v zavitkih po šest penijev.* »Potem pa ne, je predrago. Ze rajši še živim!*
TEŽAK ODGOVOR
»No, Boštjanček, kakšna se ti zdim: lepa ali grda?* je teta vprašala malega nečaka.
»Veš, teta, si ne upam povedati ...«
»Zakaj pa ne?«
»Ko si pa prec užaljena,*
ENA O PLACI
»Gusti, kako si pa razdeliš svojo plačo?«
»Hm, kakih 30*1* za stanovanje, 40*/* za obleko, 50'/* za hrano, kakih 30*1* za cigarete, radio, časopise itd....«
»Ja, saj to je že 150'!»!«
»Zal res ...«
SAMO DO 10. APRILA JE ČAS, da se vpišete v PREŠERNOVO DRUŽBO in si zagotovite za članarino 300 din 5 knjig in udeležbo pri velikem nagradnem žrebanju!
Pri svojem delu sem se res zelo povzpel. Začel sem kot Čistilec
čevljev.
KAR JE BILO, JE POZABLJENO
»Oh, Tinca, nič ni tako lepo kot prva ljubezen...«
»Res je, Cene, ampak jaz te imam zato vseeno rada.«
NI ŠKODE
Poročajo: »Iz banke v TJ. je pobegnil blagajnik z direktorjevo ženo. Kot je direktor izjavil, škoda ni velika .. .«
OTROŠKA MODROST »Mami, poglej: tištale velika opica je čisto podobna stricu Servaciju,« pravi sinko v živalskem vrtu
»Sinko, tako pa ne smeš govoriti!«
»Mami, saj sem rekel potiho; misliš, da je opica slišala?«
ENA O OSLV »Tole tvoje početje kaže, da
si cel osel, tak z rogovi!« »Saj osel nima rogov .. .< »No, potem si pa čisto ta
pravi...«
NESREČNA ŠTEVILKA »Očka, ali se spominjaš, kdaj
si spoznal mojo mamico?« »Oja, se. Na neki gostiji, za
mizo nas je bilo pa trinajst.«
SREČA
»Moja Sena ima to nesrečno navado, da me vselej ustaui sredi stavka.«
»Blagor ti! Jaz pa do srede stavka sploh ne pridem.«
CE MOZ SLABO PRIŠIJE...
»Moj mož je grozen. Vedno hodi brez gumbov okrog.«
»Ja, gumbe je treba pač dobro pribiti, Liza.«
»Saj to je, kar mu ne morem dopovedati..,
INFORMACIJA »Cujte, tovariš-.- rad bi prišel
na kandijsko postajo.« »Prosim, kar!   Nimam nič
proti.«
ki je porok za uspeh. Vse skupaj se je nekako »razlezlo«. Leta 1952 so se lotili organizacije aktiva mladinci, kl so imeli precej iz_ kušenj in znanja. Oboje so si pridobili po delovnih mladinskih brigadah in različnih tečajih. To pot jim je uspelo. Imeli so do-fcaj redne sestanke, na katerih so se v obliki predavanj ln političnih pregledov, ki so jih podajali sposobnejši člani, izobraževali. Omislili so »i tudi knjižnico, ki je zaradi pomanjkanja prostora in denarja slabo uspevala. Organizirali so redne plesne vaje, kl so privabile v organizacijo marsikaterega fanta in dekleta, ki se Ji je sprva odtegoval. Bili so na izletu na Gorjancih in Hmelj niku. Tudi mladinskega festivala v Kopru so se udeležili. Za vsak pomemben državni praznik so pripravili več kresov. Skratka, bili so delovni, za kar so dobili tudi priznanje: najboljši aktiv v novomeškem okraju.
Morda so se prevzeli zaradi po_ hvale, morda pa so imeli kakšen tehtnejši vzrok, da so popustili. Pa še »ohcet« je bila vmes. Celega pol leta se niso sestali; kot da bi vse pomrlo. Pred kratkim so vendar sklicali nekak obnovitveni sestanek, kd je bil plo-dovit. Izvolili so novi odbor, same zanesljive mladince, od katerih je pričakovati, da bodo delali in vodili organizacijo po pravih poteh: Dušan Pimar, Marija Luzar, Pavle Košir, Majda Mi-klič ln Zvonko Jerman. Sklenili so, da bodo spet najboljši aktiv v okraju. Organizacija mora biti močna, njeno delo in vzgoja idejno pravilna, da bo res postala pravno telo in se lahko potego_ vala za pravice svojih članov. To bodo lahko dosegli ob pomoči ostalih organizacij, na primer Zveze komunistov, s katerimi bodo stopili v »tik. Tudi za razvedrilo bodo poskrbeli. Organizirali bodo moški pevski zbor in plesne vaje. Mislijo tudi na kulturne prireditve. Zaenkrat je to še bloj v zraku zaradi pomanjkanja prostorov. Morda se bo dalo tudi temu odpomočl. Vsekakor so njihovi nacrti uresničljivi, če bodo složno prijeli za delo. -n-
gomjem primeru pa nI ne v spisu, odnosno mapi, m v arhivu bivšega OLO Trebnje navedenega nobenega takega dokumenta, kl bi opravičeval izdajo odločbe. Obstaja samo lastna prošnja imenovanega, odnosno njegova izjava, v katerih navaja, kjer se je zadrževal med okupacijo. Znano je samo to, da je bil nekaj časa pred nemško ofenzivo v jeseni 1943 v neki delavnici Gubčeve brigade pod Gorjanci, med ofenzivo pa zajet in odpeljan v Nemčijo. Kako in kje se je zadrževal potem do osvoboditve, ni znano, niti dokumentirano. Čudno luč na utemeljenost navedene odločbe meče že njegova lastna prošnja z dne 2&. februarja 1947 za podporo, v kateri navaja, da je že leta 1946 (!) zbolel na srčni napaki in sklepnem revmatizmu. Odločbo o invalidnosti Je namreč dobil pozneje.
Razumljivo Je, da se o tej zadevi v Sentrupertu precej govori, nekaj Javno, še več pa tajno. Za zadevo se je zanimal tudi predsednik občinskega odbora SZDL. In ker se je zanimal in o tem. tudi govoril, ima že tožbo na okrajnem sodišču v Trebnjem. Po svojem advokatu ga toži J. in zahteva preklic ter 11.500 din odškodnine. Gre za tožbo zoper čast in dobro ime. cela zadeva dokazuje, kako potrebna Je revizija socialnih podpor in invalidnin,, da se ugotovi upravičenost ali neupravičenost do njih.
Požar na Gor. Sušicah
z ognjem nikdar dovolj previdno ne ravnamo, ker nesreča nikoli ne počiva. To je skusil pri nas gospodar Martin Šmalc starejši.
y četrtek 8. marca popoldna je v svoji zidanici zakuril pečico. Ob 16. uri je odšel v 10 minut oddaljeno trgovino po oprav« kih. Pred odhodom je ogenj v pečici pogasil, daljše še nedogo-relo poleno pa je postavil v sneg ter ga prislonil na suho kolje pred vrati. Zaradi močnega vetra pa je poJrno tlelo naprej, vnelo se je suho kolje in vrata, Slučajno so 1r:je sosedje, ki so vozili gnoj v vinograde, opazili Čuden dim v Lubancu. Brezskrbno vračajočega se gospodarja so opozorili. Na njegov klic so prihiteli gasit in so preprečili, da mu ni zgorela cela zidanica. Razen vrat mu je zgorela še lesena stiskalnica, vnel pa se je tudi že leseni strop.
F. R.
Lena beseda lepo mesto najde
To pač dobro vemo iz izkušenj. Ce nas je kdo za opravljeno delo pohvalil, smo se ga drugič mnogo laže lotili, če nas je pri težavah spodbujal, so se nam zdele manjše. Ali pa znatno tudi mi svojcem in ljude m, s katerimi smo tako ali drugače vezani z dobro besedo vzbuditi voljo do premagovanja težav in dosego uspehov?
Učitelji bi lahko iz svojih delovnih izkušenj povedali,da bo dosegali dosti boljše učne uspehe z učenci, ki so jih pogosto pohvalili, kot s tistimi, ti so jih marsikdaj karali, t tudi n. pr. prvošolčkov«' črke /;t naše pojme nikakor niso lepe, mu povejmo, da zna napi-sati že mnogo lepše, kot jih je napisal pred pol leta, pa mu bomo s tem vzbudili veselje in vedel bo, da njegov trud ni zaman. V predmetu, ki gimnazijcu dela največ težav, najdimo tiste značilnosti, ki mu
Jože Dular:
Posekana hosta
(Zgodba iz 1913)
(Konec)
»Jaz vem, jaz,« je rekel Sko-pec mirno, ko da ga nI prav nič presenetil Brjevčev prihod. »Samo ti Imaš vražje kratko pamet.«
»Devet sto goldinarjev ste mi dali za tiste hraste, kl ste jih •ami zaznamovali. Zdaj pa sekajo vaši vse od kraja.«
»Kot sva se domenila, Brjevc! Rekel sem ti takrat: koliko češ za vse to? Ne samo hrastov, vse •kupaj sem mislil.«
»Samo za zaznamovane hraste rte mi udarili v roke.«
»Kaj nori*, Brjevc? Za tistih nekaj desetin hrastov naj bi dal devet sto goldinarjev?«
»Vredni so tega denarja! Drvarja sta pa za pričo In bosta lahftv povedala, kako sva se tV>m* ii! i t.«
»Nič drugače kot jaz ne bosta rekla.«
»Gospod Skopec, poslušajte me...« je znova zaprosil bajtar.
»Boš lahko takoj sam poslušal,« je rekel Skopec in odprl vrata v kuhinjo. »Reza, Mužnl-ka in Sajevca poklici! Naj prč-cej prideta v hišo!«
»Pa vendar, gospod Skopec, saj vendar vidite...« je spet začel Brjevc, ko je gruntar zaprl vrata za deklo.
»Tudi videl boš,« je rekel Skopec in obrnil bajtarju hrbet. »Samo ne bodi tako nepo-ćakan. Vse se ti bo še razjasnilo. Samo to pot si se urezal, Brjevc, če misliš, da imaš ti prav.«
»Saj vendar, če le malo premislite ...«
»Sem ie premislil, kar sem imel premisliti, Brjevc,« se je smejal bogatin. »Ne poznaš Je Skopča Skopec drži besedo ln če Je ti nočeš, te jo bo pa sodni ja naučila držati!«,
Vtem  sta   drvarja  stopila v
sobo.
»Kako je bilo zadnjič na tistem hribcu v Brjevčev i hostl?« se je obrnil k prišlecema. »AH sem takrat rekel, koliko hoče Brjevc za hraste, ali koliko zahteva za vse? No, Mužnik?«
»Kot vem, ste mislili vse.«
»Kaj sem rekel, te vprašam, ne kaj sem mislil! Sem rekel: za vse?«
»Ste.«
»Si slišal, Brjevc? — Pa t!, Sajevec! Sem takrat rekel tako?«
»Ste, čeprav se natanko niste n|č domenili.«
»Kupci nikoli ne čvekajo čez mero!« ga je ostro zavrnil Skopec.
Brjevc Je bil ves lz sebe.
»Ne lazita ln ne zavijajta besed!« se je razburil proti drvarjema. »Devet sto goldinarjev sem dobil za tiste hraste, kl sta jih takrat vidva obsekala. Gabri, bukve ln smreke niso bile vmes!«
»Takrat sem rekel: za vse I Menda ne boš zahteval, da bom pokazal In našteval vsako drevo in vsak grm posebej?!« je kričal Skopec »Priči, kot vldtf, govorita zame!a
»Ker se vas Dojita ln ste ju podkuj; ili !f
i »Brjevc, se eno tako,« jc grozeče dejal Skopec, »pa greš na sodnljo zaradi žaljenja moj* časti!«
Bajtar je prebledel.
»Zakaj pa govorita drugače, kot je res?«
»Povedala* sta, kar sta slišala. — Ves tvoj les sem takrat kupil in zato ga bom tudi posekal! S svojim lahko delam, kar hočem! Si razumel?«
Brjevc je gledal kot brez pameti.
»Ce je tako,« Je trudoma vlekel besede Iz sebe, »če mislite, da je pravica res na vasi strani ... potlej . . . potlej ... ml navrzite vsaj nekaj stotakov ...«
»Ne bom nič navračal, Brjevc! Kar Je, je! Sam bi premislil, preden si bleknli in udaril v roke!«
»Torej ne boste ...«
»Lahko greš,« je mrzlo rekel Skopec.
»Torej ml mislite hotto res požreti... vi Skopec ... vi pijavka lakotna . . . pes umazani! . . .« Divje je pogleda) Brjevc, stisnil pesti ln se zamajal proti Skopcu.
»Zamašita mu gobec! Vrzlta ga ven, svinjo pijano!« Je kričal bogatin  drvarjema   m se , ^tftlkai jpeđ razjarjeni m bajtar-
jem. »Zunaj naj laja, če ga je volja!«
Brjevc se je pognal za Skop-cem. Toda preden ga je dosegel, sta mu drvarja od zadaj spodbila noge, ga vzdignila in treščila venkaj.
Nov plaz kletvic ln groženj je bruhnil iz Brjevca, ko se je krvav ln prašen pobiral na dvorišču.
»Pa je tožil?« je vprašal mlajši.
»Kje neki! Ali nisem rekel, da je bil Skopec ves pasji,« je dejal Tončič. Ce bi Sel Brjevc na sodnljo, bi ga oni prlvil zaradi razžaljenja časti In napada. Da bi Skopec zgubi 1, še misliti nI bilo treba. Priči je imel na svoji strani. Drugače pričati bi se reklo, zgubiti kruh. To pa je končno . . , no, kaj bi pravil...«
Stari Je spet segel po kozarcu.
»Pa mu Je posekal hosto?« Je vprašal oni drugI.
»Vse, do zadnjega debla. Samo grmovje Je pustil.«
»Vražji človek!« Je rekel mlaj-šl.
»Bil Je. Pa »e J« nazadnje tudi z njim ln njegovimi vražje obrnilo. — Njega Je dve zimi n*t« »tis&ilo. lmoti je pasje...
kaj pasje, peklenske bolečine je Imel! Nekake rane so se mu naredile na želodcu, da n! mogel ne jesti ne piti. Od lakote je umrl, to je gotovo, kot sem lu. In pri vsej njegovi bogatiji, pri vsem njegovem zlatu in srebru! Da, občutil je še za življenja, kaj se pravi Imeti prazen želodec. In če ga povrh parajo še bolečine, prijateljčka, je to vse prej kot rajska zadeva.«
»Hm... tako se mu Je le obrnilo,« je spet rekel mjajšl ln prav nič sočutja nI bilo opazit! v njegovem glasu. Kvečjemu neko tiho zadovoljstvo.
»Obrnilo se mu je poAteno ln pri njegovi bogatiji se Je prav tako zasukalo. V prisilno vojno posojilo je moral dali denar, po vojni pa se je vse sesulo. Kot razsušen škaf, če popuste obroči. En sin mu je pustil kosti na fronti, drugI pa... no, saj sta ga videla ...«
Obadva hkrati tta •« <«rla proti oknu, ko da bi Skopče-vega še utegnila videti na cesti. Toda ta je bila prazna, samo burja Je znova razcefrala sivo zastavo dima na sosednji strehi in se nato sunkoma zagnala v topole onkraj cestnega ovinka,
bodo ia predmet znule prikupiti, pa bo vnaprej šlo laže. Ce se hčerka ubada s prvimi šivi, pa se vedno spet zateguj eni in preveliki, jo bodrimo z vzpodbudno besedo in kaj kmalu bo izvezla dokaj lep pitiček. Tudi v zakonu brez lepe besede ne gre. Mož, ki prihaja utrujen z dela, rad sliši ženino pohvalno besedo, ki mu, da čutiti, da razume jn spoštuje njegov trud in skrb za družino, ženino enolično gospodinjsko delo bo manj pusto, če bo deležna moževe pohvale zn dobro kosilo, lepo urejeno obleko, nov ročno pleten sviter ...
Pri nekaterem delu je že tako, da se ne posreči vsakokrat 'Tem manj sel>o posrečilo, de bomo nerodnežu ponesrečen izdelek redno »pei grajali, ne jm mu izražali naše zaupanje, dn more narediti to tudi boljši?. Vzpodbuda in pohvala je zlasti pOtrebhe vsem, ki se nečesa prvič lotijo: uradnici, ki jc šele /apnsiiki šolske klopi in ima dovolj teoretičnega pa nobenega praktičnega /n,i_ nj«, učetičku. ki je kr. popolno prošlosti zašel meo Šolske klopi, novoporoeeni ženi, ki n ima
/i\ BSOjj) zahtevno delo nobenih izkušenj, maleri ki povija novorojenčka, sinu ki se prične usposabljati za svoj poklic itd.
A če iin.Mito vedno pripravljeno besedo graj,. In potika, kako je nekaj mogoče boljšo naredili, priznajmo, da ii.mu (beseda pohvale gre kaj nerada iz ust. Zlasti s0 skopi nekateri oŽetje — ali matere — spo* hvalnmi. A prav naš otrok j« željan pohvale, saj niar^ik'»| naredi dobro prav EfttO, da bi
m bil karan pač pa pohvaljen;
krivično se mu zdi. da zahtevamo, da se nam za" uslugo zahvali, sami pa tega D« siorimo, ker vidimo v njem le majhnega človeka, ki je dolžan iz-polnjevati nnse uknze. Ko bomo spoznali, dn je t*k človek vendarle tudi bitje, ki nnj bi niinn bilo enakopravno, bomo spremenili naš odnos <N> njega in spo/nali. da l<-p.i beseda lepo mesto najde in ustvarja marsikje uspehe, kakršnih s karanjem nikoli   ne ukuciiio
doseči,
11} J