38. številka. V Trstu, v soboto 10. maja 1890 / V Tečaj X¥v's , „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, vsako srede io »oboto oh 1. uri popolndn* „Edinost" stane: za vse leto gl. 6.-; «"en Avst. jI. za polu leta „ 3.—: . , 4.50 , za četrt leta „ 1.50; . „ 2 25 „ Posamične Številke h« dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trste po a nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se npravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila *e račune po 8 nov. vrHtica v petitu : za naslove t. debelimi črkami no plačuje proator, kolikor bi ga olmesjlo navadnih v rutic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd račune po pogodbi, V ni dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Carintia it. -a Vt*ako pUino mora biti frankovano, kur nufrankovana ne ne npre-jemajo. Kokopi«i He ne vračajo. Naročnino, reklamacije in innerato pre-jem« upravništvo v ulici Carintia •■!«. Odprte reklamacijo hh prtmte poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. > V cditoit je mri Italijansko vseučilišče v Trstu. Ko smo prvokrat v „Politiki" čitali vest, da je vlada Italijanom dala neke obljube glede osnove italijanskega vseučilišča, nas stvar ni prav čisto nič vznemirila, ampak prav prisrčno Brno se zaeme-jali. Res je sicer, da so je pri nas že marsikaj dogodilo, in se še vedno dogaja, kar se človeku zdi naravnost neverjetno in nemogoče, toda rečenej vesti vender-le nesmo mogli verjeti navzlic vsemu skepticizmu, s katerim sledimo korakom in ukrepom naše vlade z ozirom na Primorske odnašaje. Videči pa, da se vest ta trdovratno vzdržuje na površju in ker se je bavila tudi prezaslužna »Naša Sloga* v svojej 16. številki s tem predmetom, smo uverjeni, da mora na tuj govorici vender-le nekaj biti. Zadeva ta je neizmerne važnosti, katerej posledice — ako bi se vresničila — bi znale za nas postati usodepolne in katerih posledic danes niti ni mogoče v polnej meri oceniti. Uverjeni smo, da uetrežemo našim čitateljem, ako tu podamo doticen „Slogin" članek : Italijani mislijo še vedno po Bvoje prikrojiti evropsko karto, kakor da ni prešlo Že 15 vekov, odkar so Slovani in Germani zrušili rimsko gospodstvo ter po nekaterih deželah tega pustega in tiranskega cesarstva ustvarili nove narodnosti, nove države in drugače uredbe, nego so latinske. Po mnogih krajih, kjer bo nekdaj gospodovali Rimljani, molijo Boga v hrvatskem jeziku. Narodi ne bodo z lahka opustili onega, kar so si pridobili in za kar so prelili potoke krvi, najmanje pa za neko slabo umljeno ljubav ali prijateljstvo, PODLISTEK. Na jadranskej obali. Povest; spisal Slavoljub Dobriivec. V. „O, ve prokleto črne vrane, Ki ste mi deklo zapeljale ; /daj bodote račun dajal', Ker ste mi dekle zapeljal1!" Narodna pesem. Skoro da so sosedje zavidali kame-narja Tkalca, ker ima tako lepo hčerko. Res, da mu je bilo mnogo prestati, prej ko se je razvila v tako lepo dekle, a zdaj je pozabljen ves trud, vse britkosti. Tudi sam je nekako ponosen na njo. Malo hišico z vrtičkom za najpotrebnejšo zolenjavo oskrbuje mu sama in on prišedši domov zvečer spehan od dela, mnogo lažje diha kot nekdanje čase. Čaka ga, če že ne večerja, pa kaj druzega za prigrizek. Ljubljena hčerka ga prijazno sprejme ter mu pripoveduje, kaj novega se je prigodilo v tem času, ko je bila sama, kaj je počenjala in celo kaj je mislila. Seveda pozneje v nekem ča»u ni bila več tako odkrita svojemu očetu. Tkalec se je čutil, kakor pomlajen. Odkar mu je umrla žena, ni imel take postrežbe. Njegova pokojna družica bila je res pravo revče, potrpežljivo, kolikor more sploh človek biti. Mnogo let jo služila v mestu, prislužila si marsikak novčič in lahko bi bila prišla kam na „trdno*, tako ; ali bndi-si zve/o z bližnjimi sosedi. Za rodnega, ampak na temelju občevalnega 1 vse one dobe, ko je Venecija obračala jeziku. svoje oko po naših ubalih in ko jo ho-j Slovani se ložje priuče ptujeuiu je« tela vse pod-se spraviti, vidimo zgodovin- ziku, ali ako ga rabijo v občevanju se ske čine, kateri se temu protivijo. Tudi | sosedi, ne sme biti to temelj za številje-patrijarhi oglejski in knezi goriški, in celo nje njihove narodnosti, municipiji tega Primorja kratili so Ve-1 Na to bi morali misliti naši odloeu-neciji gospodstvo, dokler sti v njih živeli joči krogi, kajti braneči svojo kožo, bra-moč in ljubezen za svobodo. Ko je hotel nimo mi tudi njih kožo. Karol V. to svoje Primorje pridružiti Ita-; Bo teh opazek prisilil na? je nastopni liji, odrekli so Kranjski stanovi bratu mu govor sicer vrlo zaslužnega profesorja Ferdinandu posluh in podaništvo in na- Tullia Martella v Bolonji. kana ta se jc za vedno razbila ob trdnej V tem nastopnem govoru nam je si-volji tedanjih zastopnikov naroda, jajno pojasnil zgodovino klasičnih naukov Pravimo „za vedno*, kajti takrat je in nastanek in znamenitost vstučilišč, kale Ljubljana čutila potrebo, da ostanejo kor tudi njih znamenitost v političnem vrata na Primorju, to je Trst in ostala življenju naroda. okolica, pod isto vlado, a sedaj čutijo Tudi tu j«' govor o našej koži. Rt'k»;l potrebo to tudi na Dunaju in v zlatej je: Tudi Avstrija priznava u n i- Pragi. Za Časa Karla V. govorili so shuio v e r z a m toliko znamenitosti, deželni stanovi, to je: gospoda in visoki da je ni hotela nikdar v Trstu dostojanstveniki, a sedaj ne gre beseda osnovati, d a-s i jo je v t. o silil samo njim v imenu naroda, ampak vsemu narod (?) po Goriš kej, ob Soči, narodu. v Istri in Tridentu. A v b t r i j a A ta narod hrvatsko-slovonski zašel ve prav dobro, dn ne bi z ničem je nepregledne krajine na sever in iztok, drugim tako lahko izgubila kjer prebivajo njega bratje Hrvatje in italijanskih pokrajin, (čujte!) Slovenci; ta narod, kateri čuti svojo moč podvrženih njenemu b v i n č e- in začenja razumevati, da tudi on ima n e m u ž e z 1 u , n e g o z ognjiščem pravico živeti, ta narod opazuje paznim višjih naukov, kajti prema- | očesom one spletke, katere so se nam g a I o bi se po s a mej naravi kazale v raznih trgovskih zvezah in krva- stvari slovanski in nemški vih navalih Venecije in ki bo nam danes upliv — in bodi-si še tako silen — javljajo pod plaščem hlinjene obrane ita- kakor tudi vsako obvezo ita- ijanske narodnosti in kulture. lijanBke zveze, in naj jo še i Kjer ni napadov, tam ae ne more t a k o s p o s t u j e j o in zahtevajo, govoriti o obrani, sicer se obrana sama da sejo spoštuje, prevrže v napad. i Ta očitna i/.poved italijanskega pro- Mi Slovani srno na Primorskem v fesorja je jako važna ne samo za nas večini, čeprav je bil poslednji popis izvr- Sloveno-IIrvate, živeče v obsežju Trža- ' šen čudnim načinom: ne na temelju na- škega namestništva, ampak tudi za druge Slovane in celo za Menice v državi. Kajti tudi oni bi izgubili morje, ako so vres-ničijo želje Italijanov in ako bi ee potegnilo rimsko gospodstvo čez julske planine. Vsi Italijani delajo vzajemno, nekateri očito, drugi tajno. S tem merilom moramo tudi moriti zahtevo Tridentinske „Pro Patria* za italijansko vseučilišče v Trstu, katero ne bi imelo nikake pravice do obstanka, kajti, ako si kdo želi naukov v italijanskem jeziku, ta ima šol po Italiji v italijanskem jeziku kolikor hoče. Kdor si pa želi izo-bražbe za službe po Avstriji, je pa |treba, 1 da zna tudi nemški, hrvatski ali češki, kakor se govori v dotičnej deželi. Ni pa treba vseučilišča za prirejenjo komedij, izgredov, za italijanske agitacije v deželi, obljudenej večinoma od Slovanov — ni ga treba in ga ne sme biti. Hvaležni smo profesorju Martellu, da je govoril tako odkrito; zato odgovarjamo odkritosrčno njemu in njega somišljenikom. To pa ne zaradi njogovegu „svinčenega Žezla", ampak radi našega obstanka, radi pravice, katera ne dopusti, da bi na nas pod krinko obrane navalivat italijanski živelj in da ta živelj, ki je v manjšini, zase zahteva vseučilišča, (ločim I mi, večina prebivalstva, nemamo zadosti niti ljudskih šol. Sicer se pa tih nakan toliko ne bojimo, ker Bino prepričani, da bode narod v bližnjoj kraljevini od svojih osreči-t e I j e v kmalu zahteval kruha za-se, ne pa šol za „neodrešene brate". so trdili pobližje jo poznavajoči ljudje. | A bilo jej je tako sojeno. Kamenoseka Antona imela je med vsemi možkimi, kolikor jih je poznala, najraje. Okoli tridesetega je bila tedaj, ko sta se vzela. Tudi on jo je rad imel, če se sploh more trditi, da človek blizu štiridesetih let more koga v istini „rad imeti". Mnogo popolnoma zaslepi blesk denarja in bogastva. Pravo je trdil oni modrijan, rekši da je življenje v vsih treh dobah svojih udano v vsakej dobi posebnoj strasti : v mladosti prevladuje l jubezen, v možkej dobi častilakomost, v starosti pa skopost. S kratka: ona in on sta si verjela, da so ljubita in zadoščalo je. On ni imel druzega kot žuljevi roki, da-si je bil priden delavec. Dokler je bil samec, kazal mu je koledar le pet delavnikov v tednu, dva dni sta bila pa določena v to, da je zapravil v tednu zaslužene novčiče. Anton je tudi skrbno delal na to, da mu od sobote do ponedeljka ali vtorka ni ostalo „okroglega" v žepu. Za njen denar sta kupila hišico v Rojanu, sedanje bivališče. Tesno je bilo sicer, a vender še vedno nekaj boljše kot nič. Pravijo, da se je Anton po poroki popolnoma spremenil. No baš štedljivo urejeni koledar moral je pokazati pametnejše lice. Skrbna ženka ga ni puščala nikamor. Ob nedeljah ali o praznikih pila sta kolikor je bilo potrebno doma, potem jo dobil Anton nekaj desetič, pa ne mnogo, in s tem je bilo zavezano. S početkom je šlo malo trdo, a ker je bila žena previdna in — resnici na ljubo povemo — tudi jako stroga, da jo razvajenega Antona spravila v red, šlo je vender, da-Bi so v časih kolesa jako cvilila. Slednjič bo je soprog tako privadil rodnemu življenju, da se mu je zdelo skoro nemogoče, kako je nekdaj vozil. Zakonska sreča jo dosegla svoj cvet, ko jima je Bog dal ljubeznivo hčerko. Mater bi bilo rojstvo male deklice kmalu stalo življenje, vender je šlo vse srečno. Oba Bta bila vesela. Tkalec ee jo pozneje vpisal v novoustanovljeno slovensko rokodelsko družtvo, zahajal je k njegovim veselicam, čital časnike in kmalu je bil mej vsemi kameno-seki najbolj zaveden Slovenec. Toda sreča ga je kmalu zapustila. Ko je bilo mali Marijci štiri leta, umrje mu žena na porodu. llritko se je jokal prehudo zadeti mož. Malo so sicer imeli do sedaj, vender so se pošteno preživljali. Pokojna žena jo kupovala od svojih znank h Krasa raznovrstno drobnino, kakoršno prinašajo Kra-šovke vsak dan v Trst, ter jo potem po vefl ljubi božji dan sedela na trgu in prodajala svoje blago. S tem je tudi ona prislužila kakšen novčič. Zdaj jo pa revež sam z nedoraslo hčerko. Pri dobrih sosedih moral je puščati deklico, ko je odhajal na delo. Preveč jo je ljubil, da bi jo bil dal v sirotišče. Marsikatero grenko moralo jo otroče vžiti pri tujih ljudeh, a človek se privadi vsemu. Deklica je vzrasla ter za- čela, početkoma le za silo, očetu kuhati. Leto za letom je šlo bolje. V šoli se jo navadila šivanja in raznih ročnih del; s tem si je kratila Čas, bivajoč po celi dan sama v hišici. Razcvela bo je kot vrtnica. Njene vrstnice so jo zavidale, mladeniči so se jej pa radi bližali ter obče-' vali ž njo. Marsikomu je bilo žal, zakaj je Marijca Tkalceva hči; zakaj ni raje koga druzega, kakega bogatega kmetovalca ali vsaj malega trgovca, takoj bi jo prašni, j da mu bode družica. Kjer jo je srečal kak domaČ mladenič, vstavil se jo in razgovarat ž njo, Če je le tudi ona hotela govoriti ž njim. Zares pa nikdo ni mislil na njo; menda si ni upal ali mu je bila Marijca preuboga. Le Piščančov Fran, tisti, ki je pel v družtvu najlepši „tenor*, jo nekdaj sreča, ko so je zvečer vračala s posodo vode na glavi od Btudenca. Prime jo za roko in reče : „Marijčka, jaz bi te vedno rad imel, ko bi me le tudi ti marala". „Pojdi, pojdi France, ne bodi neumen!* odvrne mu ona; vender jo govorila b takim glasom te besede, da je imel mladenič še zmiraj iskro upanja do nje. Dober mladenič je Piščančov, reven sicer, a poštenjak. Rad je stopal za lepo Marij co. — , Kar so začeli sosedje nekega dne opažati, da stopa se nekdo drugi za Tkal-Čevo hčerjo — Albino Donghi. Kadar je slutil, da ni njenega očeta doma, prilezel Politični pregled. Notranjf delal«. Kakor se čuje, prišla bode zadeva Ga liske zemljišne odveze ven-der-le v tem zasedanji drž. zbora v obravnavo. Tudi Mladočehi in klub Tridentin-cev bodo zanjo glasovali. Češki klub namerava pri volitvi v delegacije tudi letos Nemcem ponuditi kompromis. Nemci mislijo vzprejeti kompromis, kar so do-sedaj dosledno odbijali. V 400. seji drž. zbora se je nadaljevala proračunska debata o proračunu finančnega ministerstva in sicer je bila se na dnevnem redu točka ,8 ol". Vladni zastopnik je zatrjeval, da je vlada uverjena o potrebi in koristi soli za živinorejo iu da se je že obrnila do ogrske vlade s predlogom, naj bi se zopet vpeljala sol za živino in prodajala po istej ceni, kakor pred letom 1867. Po točki „sol" prišla je v obravnavo točka „tuba k". Za letošnjo leto prora-čunjeni su dohodki za tabak na 82 rnilij. 463.300 gld. in stroški za njega pripravo in prodajo na 29,346.100 gld., torej bi ostalo čistega dobička 53,117.200 gld. Ni li to lepa svota, ki jo pokadimo?! Pri tej priliki je vladni zastopnik Krikel zatrjeval, da so ženske mnogo spretnejše za prirejenje smodk, nego možki. Poslanec Chamiec stavil je nasvete, kako bi se dala pospešiti tabačna produkcija. Pri „pristojbinah" tožil je posl. Mauthner, da gosposke mnogokrat ljudem nakladajo pristojbine, katere neso nadomestiti dohodke, ki jim prihajajo od mitnic. Mitnice same na sebi neso nikaka krivica, ali stroški za upravo in pobiranje mitnine so previsoki. V seji dne 6. maja prešli so v obravnavo o proračunu trgovinskega ministerstva. Minister Marquis B a c q u e- h e m pojašnjeval je v lepem govoru svoje taka sodba, jaz takov , stališče in naloge, ki ga čakajo t bližnjej še nesem, in z manoj bodočnosti. Govoril je o građenju železnic drugi ne ! razmere „izpred in iz-za kulis", seveda iz sedanjega časa. . . . Kaj menite gospod urednik, da n a tem „polji" res ni zanimivih studij? Ali — kali? In da je tudi na tem polji „vse zlato, kar se sveti" ? — Svobodna Vam pohujšan optimist" tudi še marsikdo in izrecno omenjal železnice Ljubljana Kamnik ; rekel je, da so železnice z kim tirom jako prikladne. Od lanskega leta pričelo se je graditi 420 kilometrov Na deželi potrebni smo dokaj bolj oz- oficijelnega družtvenega življenja, nego vi v mestu, a tega nemamo, vsaj povsod ne; če je bilo to življenje in njega raz- železnic. Govornik konstatuje, da se je mere nekdaj v lepšem cvet j i, kaj pričela jako živahna diskuzija o trgovin- nam to mar, kar je b i 1 o, za to ne da Bkej politiki. Trgovinska pogodba se Sr-.žid — nič! Mi živimo v sedanjosti, in nam bijo preneha leta 1892 in jo bode trebalo' je zdaj s to računati! obnoviti; in tudi z drugimi vzhodnimi dr- Je družtev pri nas, ki imajo kaj lep žavami bode treba obnoviti pogodbe. Na zahodu bode trebalo leta 1892 obnoviti trgovinske pogodbe z Nemčijo in Italijo. odbornikih, ne pa družtveni-k i h in drugih! Zbog teh in enacih nedostatkov potem ni čudo, če nekatera družtva le še „živo* taiijo", pred ali slej nehala bodo pri ta-cih razmerah tudi životariti. Prosti narod itak nema primernega užitka od nekaterih naših družtev, vsaj se mu po nekodi uprav vrata zapirajo. I n-, t e 1 i g e n c a pa, mesto misliti i na prosti narod, koketira s polovičarsko gospodo, se druži z „gospodo" nemško ali nem-škutarsko, ter jej napravlja razne usluge ne le na ulici, temveč tudi v narodnih družtvenih prostorih. Nemško je občevanje, nemške so manire, ki i igrajo že po nekodi nekako novomoderno ulogo! . . . Tako smoter na svojem programu, *) a — druž- 8 e tvo programa ne izvršuje, ker — ga ne izvršuje odbor. A kdo vraga naj bi ga iz- j napreduj n j a š t v u ! e v našem naro d- Neče zanikati važnosti delalskega gibanja, vrševal, če ne baš ta! Vsaj od družtvenih a tudi to je velike važnosti, da si za našoi udov vendar ne bode kdo tega zahteval, trgovino pridobimo tal v orijentu. Minister tako gorostasno naiven vendar nihče ne konstatuje zadovoljstvom, da se sklepi Be- bode. Tudi pri teh družtvih bilo je nekdaj rolinske konferencije, tičoči se urejenja drugače: z vso silo in marljivostjo so de-nedeljskega počitka, in dela otrok in žensk lovala, kakor je zahteval od odbora druž-pri industrijalnih podjetjih gibljejo v okviru tveni program, udje družtveni pa so po-avstrijskega zakonodajstva. Velika je za- magali pri tem delovanji. A zdaj ? Kakšen sluga avstrijskega državnega zbora v tem ' pečat imajo zdaj po nekodi družtvene A še nekaj bi bil kmalu pozabil, go- pogledu, ker njega ukrepi segajo celo dalje, nego Berolinska konferencija. V očigled izgredom, katerim so se pa naši razmere ? ! — Povem Vam : prav dvomljive vrednosti! Fakta tako govore ! Zanimanje je izumrlo, temeljito delo- delalci izognili, bila je dolžnost vlade, da vanje tudi, na njijina sedeža pa je posadil po svojih ukrepih državljanom dokaže, da čas: malomarnost, brezbrižnost, licemer-atoje pod varstvom države. 1 stvo in dosta druzih „taužent rož", kate- P o s I. Stalitz povdarjal nost železnice čez Ture: vsled je važ-razcvita spod urednik ! V zadnjem času, odkar je jel kazati se pri nas na Kranjskem nek duh, po Goriškega ciklopa dra. Mahuiča fazoni skrpan, je opaziti tudi od te strani nek terorizem na naša družtva. Po nekodi utepli so si ti mladiči in kandidati v glavo, da je njih naloga uplivati tudi na naša družtva b svojo trdnoglavnostjo. — Diktirati hočejo in deloma tudi že uspešno diktirajo: kateri časnik, knjiga ali pesem se ima v družtvu naročiti, peti itd. in — katera ne, inače — nečejo družtva podpirati! Ako se po njih „komandi" ne vrši ves program, zgrabi tega ali onega z rudečico pobarvana jeza in togota, in s pestjo v žepu umakne opravičene v postavah. Vladni zastopnik vitez C h i a r i je obljubil, da bode vlada P°.tfedel,tTa? trSovine in »žustrije je ta kolikor moči uvaževala te pritožbe. t Zatem prišla je v obravnavo točka „loterija", to je oni konj, katerega jaše poslanec E o s e r, toda vse dosedanje jeremijade neso imele zaželjenega vspeha. Po njegovem menenju je loterija najpo-hujšljivejša igra na svetu, kajti, ko pričenja igro, sleparijo igralca, in ko neha, je sam slepar. Govornik je zahteval, da se odpravi loterija, katero je imenoval c. kr. brlog za igralce in e. kr. šolo za goljufe. O „mitnicah" sta govorila posl. U r s i n i n II e r b s t. Prvi je zahteval, da se odpravijo vse mitnice ter da se odpadek nadomesti z borznim davkom. Posl. Ilerbst bi tudi želel, da se odpravijo mitnice, a pomisliti je. da bi bili mnogi deželni zastopi v zadregi, kakim potem železnica sila važna za Avstrijo; vrhu tega bila bi to najkrajša zveza severa z orijen-tom in ne bi pospeševala samo razvoj Trsta, ampak vse mednarodne in sko-politiske interese Avstrije. da se je skrivaj k njoj. Ljudje so jeli stikati glave, da ne moro biti iz tega ničesar dobrega ; a Bog ve, Če ni vse to znano Tkalcu. O nekej priliki so mu prijatelji omenili to zadevo in Tkalec je vzrasel kakor puran, videč rdečo barvo, ozmerjal jo tovariše ter odšel domov, proklinjajoč, da so mu ljudje nevoščljivi ter da ga opravljajo. Po tem dogodku minila je neprijetna zima, ne da bi bil kdo več Tkalcu omenjal neprijetnega razmerja, dasi je po vasi bilo vedno polno o tem raznih novic, tako ali pa tako zavitih. Pride zopet ljuba pomlad. Solnce ljubo ogreva tržaški breg, vinogradnik stopa z lopato in motiko na rami v Hvoj vinograd, jutri nese že škarje in vezila. Prve pomladanske cvetice ljubko kažejo nežne glavice iz usehle trave in suhega listja. Vse se nekako oživljeno giblje in veseli prebujenja narave iz dol-zega zimskega Hpanja, Rojanska dekleta hodijo zvečer k studencu po vode. Marai-koja stopa domov grede po časi v družbi svojega ljubljenca. Zdi se, da morata tako delati s kratko potjo, kot otroci, kadar imajo kak dober grižljaj v ustih, da ga drže na jeziku toliko časa, dokler jim nehote ne spolzne po grlu. Največ jih pa hodi v družbi s svojimi tovarišicami, govoreč o tem in onem. Krasnojsi kot je pomladanski večer, glasneje je dekličje govorjenje in ščebljanje. (Dalje prihodnjič). Poslanec bar. Kiibeck želi, kmalu uveduje delalske zbornice in je1 gQ proti carinskej zvezi z Nemčijo in pripo-' roča, dasena a v s t r o-o grški L1 o y d ozir jemlje. Posl. K o z 1 o w s k y konsta-1 tuje, da se stranke strinjajo z vlado glede nje trgovinske politike. Potreba je. da se | ustanovi arednje-evropska trgovinska in carinska zveza kot obrana trgovine z žitom proti ruskej, amerikanskoj in indiškej konkurenciji. V 404 seji dne 7. maja nadaljevala ' se je debata o proračunu trgovinskega ministerstva in so poslanci izrekali razne želje. Posl. Burgstaller je tožil, da se ne uvažajo želje mesta Tržaškega glede građenje železnice čez Ture. j se..... Taki n j a j o Času z kladi, reče, da ni vzlato — kar eksperimenti ugase pri nasv zadnjem narodom in njega potem naj pa pri nas se sveti"! š e z a-kdo vse Možje, odborniki naših t rim niti primernega naslova ne vem, da bi jih človek označil, kakor zahtevajo. Z jedno besedo: Izvrševanje družtvenega programa je postalo tu in tam uprav irrevelantno, in nasledek temu je pač ta, da bode družtvo le toliko časa Še „živo-trgovin-; tarilo", dokler se število udov ne bode tolikanj skrčilo, da ne bode moč niti par časnikov več vzdrževati! — Le ti časniki po nekodi pri družtvih še tisti faktor, družtev: Vi glejte ki odločuje usodo družtva, ko pofde i za- __ dostno število udov, zginilo bode tudi j Qd meje Fur,an8ke 7. maja t. (lzv. edino jedro družtva - njegovo .me - Jako 8em Vam hyaležna g> urednlkr s površja življenja! ... ^ ^ mojega spisa vrgli v koš. Zato Narodnjaštvo naše v Kranjskih Slo- yam h0£em pa danes nekoliko bolj vese-vencih bi moralo biti vseskozi vzgledno, jegft pjaat^ odločno in neomahljivo, dane rečem: čiato j z ve8eljem namreč opazujem, da iz-kot zlato, iz katerega bi zajemali vire ginja ona mržnja tukajšnih Slovenk do svojega materinega jezika in da so jele vender-le zavedati se svojega rodu. ostali slovenski m tudi ne bo še bi zajemali vire rojaki, a to sedaj še ui, tako kmalu ! Dočim je jeden del naše inteligence j Pred enim letom namreč ni bilo sli- v celem pomenu besede: radikalno naro- eati niti ene slovenske besede, zdaj pa den, opazimo pri drugem že opotekanje in se veselijo svojega jezika. Tako hvaležne laviranje v vsakdanjem življenji iu drugod, 8o mi, videče, kako branim mili jezik svoj Milijoni, ki jih potrošijo za^pristanišče, ne | koketirauje z n*«>dnjaštvu našemu na; proti zagriženim nasprotnikom. Da! isti, ki skrbe za pri-> 8Protn'm' elementi, itd. — in iz tega pač 80 najbolj zabavljali čez Slovence, mi sledi in mora slediti, da trpi škodo le sedaj pritrjujejo, da imam prav. hasnejo prav nič, ako ne skrbe za pri kladne prometne zveze. Govornik se je obrnil proti slovenskim poslancem, češ, da Italijani čuvajo svojo narodnost, a da ne žalijo in sumničijo nikogar. (Gospodu banskemu lordu bodemo že odgovorili o priliki. Opomba vred.) DOPISI. Z Notranjskega, začetkom maja. [Izv. dopi«. j — (Pomladanske studije.) Kakor Falb s svojimi „kritičnimi dnevi", poln je prevare tudi letošnji mesec maj, in soditi ga po njega prvih dneh, mislil bi Človek Bkuro, da namerava ta nadaljevati, kar jo april — zamudil. No, prevari v naravi sledi kaj rada tudi prevara v — človeštvu : raznovrstnih marog polno je dandanes tu in tam, stopi potem že na narodno-gospodarsko, politično ali socijalno polje. . . . Za narodnjaka-optimista (katerih se zlasti v nas Slovencih ne manjka! —), vedel bi najzanimivejše polje pokazati —: peljal bi ga na polje n a r o d n o-s o c i-j a 1 n o g a ž i v 1 j e n j a, da bi na njem užil nekoliko praktičnih studij, katerih na-srkati se bi dale inu priliko raznovrstne stvar, v katerej je jedro narodov Previdno in zmerno je treba jih pre- naobraženosti in ukreplenje n a- pričati, potem sami pritrdijo, da so sloven-rodne zavednosti! Kar jeden del 8kega rodu. Možje mi celo pravijo, da inteligence naše koriBti, jej drugi škoduje, pred 100 leti ni znal nijeden mej tukaj-in zadnji pri tem večjidel nadvladuje! i šnem prebivalstvom furlanski govoriti; Kdo ne ve kolikega upliva na prosti Slovenci pa da so sami krivi, da je tako narod je petje izvežbanih pevcev?! Ali1 prišlo. Ako bi se ne bili sramovali svojega — koliko je družtev pri nas, ki to točko jezika, bila bi naša vas še zdaj čisto slo-svojegu programa v zadnjem času v iscini venska. še izvršujejo, t. j.: petje goje? Malo! jih je še! Zakaj li? Zato, ker ni mož, | ki bi se trudili vspodbujati na to delo, oziroma, ki bi s svojim uplivom in močjo sami tega se poprijel i. — Izgovarjajo se: „Saj ni moči, saj ni osobja, ki bi imelo do petja veselje, itd.!" — To so jalovi izgovori! Povsod se da kaj doseči, ali — voditeljev manjka! — Naudušujte in učite naš mladi zarod, in on bo s 1 u š a 1! Enaki izgovori glase se tudi glede druzih družtvenih točk. Povsod le prazno jadikovanje : „Ni Da, zares smo Slovenci sami krivi, da nas tujec tepta in zaničuje, ker se braniti nečemo. Kadar nas nasprotnik zaničuje, mesto da bi se ponosno branili, nam upade V6B pogum. Bila sem nekdaj v nekej družbi in prijazno smo se pri kozarcu vina razgovarjali. Tu pride neka ciganska družba, začne igrati in potem seveda v svojem jeziku se pomenkovati. Tu vstane neki gospod od naše družbe in reče bližnjemu ciganu „Kaj govorite ta jezik, ali ne znate druzega" ? ! Zdaj se vspne omenjeni cigan in se postavi po-sposobnih moči, oseb, j nosno pred našo družbo; spoštljivo se od-i s t i n i t i 6 i krivdai krivši pa reče omenjenemu gospodu : udov, itd., a v istini tiči krivda pač le v upliv n i h in poklicanih* Gospod ! jaz znam nemško, italijansko, slovensko in madjarsko ; ali jezik, katerega *) NumreS: Petje, dramatično predstave, na- mf} je mati mojft uži|a ]jubjm žez Tse } roiuiu-KUH{)uuttrxku predavanj«, deklamacije i. dr. " ^ Dopis. Se priklone in odide. Jaz nesem vedela kaj storiti, samega veselja. Prosila sem družbo, naj vendar ciganu poplača njegovo ljubezen, do materinega jezika, kar so mi z veseljem storili, in omenjeni gospod mu je dal lep dar. In jaz sem Se sedaj hvaležna onemu ciganu; kadar pridem med omahljivce, pa jim postavim cigana za vzgled. Ako cigan tako ljubi svoj materni jezik, zakaj bi se ga mi drugi sramovali ? Ako bi se vsak Slovenec in vsaka Slovenka tako zavedala, bili bi naši nasprotniki prisiljeni, nas Bpoštovati. Izginila bi boječnost in omahljivost, katera nas zares dela sužnje tujcev. In kadar bodemo zares zavedni potem ne bode Slovenec jemal si tujke za soprogo, dobro vedoč, da s tem narodu krivico dela, kajti: kako more mož tako soprogo unemati za naše idejale? Ali sme mož zahtevati, da bi ljubila naš toli zaničevani in prezirani narod ? Da bi učila otroke ljubezni do naroda, kateri narod ni nje narod ? Veseli moramo biti, da take žene vsaj naravnost ne zaničujejo našega jezika, ali vnemalo se ne bodo nikdar zanj. Mož naj ne vzame nikdar tujke za soprogo, kajti, kaj pomaga, da on ljubi svoj rod, ako pa njegovi otroci postanejo naši najhujši nasprotniki! Domače vesti. Imenovanja. O. gosp. Franjo Tomšič, župnik v Villa Vicentina, je imenovan kuratom v gradiškej kaznilnici. Za družbo sv. Cirila in Metoda darovali so: dobra volja 20 kr.; zgubljena partija 20 kr.; vsled govora g. I. M. 3 gld. 54 kr. Občni zbor Tržaške „Slov. čitalnice" V Trstli bode danes ob 8. uri zvečer v družtvenih prostorih. Odbor „Delal. podp. družtva" se je sledeče konstituiral: I. podpredsednik: V. M. Zivic; II. podpredsednia : Miha H e rvat in; knjigovodja: Jak. Gorup; knjižničar: Jernej Novak; gospodarji: Jak. P e r h a v e c, F r. L o v i š č o k, A. S 1 a j k o, F r a u j o Žitko; načelnik veseličnemu odseku: F r. Čargo; načelnica ženskomu oddelku: Terezija Meti ikovič. Vrhu tega volil je odbor izmed aebe zdravstveno komisijo, katera obstoji iz 10 članov. — Z ozirom na opis občnega zbora v zadnjej številki, pridodati nam je, da je bila tudi gospa Marija Čargo voljena za odbornico. Hvaležnost je primorskim Lahom ne znana čednost. Posebno se pa odlikujejo po grdej nehvaležnosti neodrešeni Italijani v Trstu. Izvestno bi Trst bilo še neznatno ribiško gnjezdo, ako bi mu avstrijska vlada ne bila pomagala do sedanjega stališča. Od Časov Marije Terezije sem se ista vlada ozira na potrebe Trsta, ter zanj skrbi liki mati za svoje dete. Denašnja vlada tudi žrtvuje ogromne Bvote v prid Trsta, ali tržaški Lahi — ona nesramna sodrga, ki se je vgnjezdila v mestno hišo in mestno zbornico, ki prevlada nad Trstom ter tu brezobzirno gospodari — ti ljudje sovražijo iflto vlado, ter gojč neke čudne nazore. Ali ne samo osrednjej vladi, ampak tudi slovenskim okoličanom se ima Trst zahvaliti nad svojim napredkom. Ako bi tržaški okoličani pred dvajsetimi leti odločno zahtevali ločitev od mesta, imeli bi sedaj v rokah njega boljši in lepši del, v kojem bi sami učinjali večino, ter upravljajoč se sami, bil bi v njem slovenski jezik znan in obče-valni. Ali teroristi v svojoj zvitosti napeljali bo vodo na svoj mlin. Videč, da se mesto širi v okolico, ter da seje v zadnjej vzbudila želja po ločitvi, vporabili so ugodni čas ter razširili mestno mojo v okolico izpastivši iz moBta samo one stavbe in kraje, koji najmanj nesejo ali za koje mora občina šo plačevati namreč: cerkve, šole itd. Vzeli so si levov del, rebra so pustili okoličanom. V zahvalo so pa šo dandanes istim logajo, nazivajoč jih „neumne ščave". Ker jim okolica v sedanjem <>b-sežku izvestno provzroča škodo, posebno pa iz razloga, ker se v tržaškej okolici la-ščina ne širi tako hitro, kakor bi oni hoteli, radi bi se sedaj administrativno ločili od okolice ter zadnjo pustili, naj se združi s Krasom. Umazanec „Mattino" je vporabil priliko govora g. posl. Nabergoja in njegove zahteve, naj bi vlada ustanovila v mestu slovensko ljudsko šolo, in v okolici iste zboljšala. Lahonsko glasilo očita okoličanom, da ne vplačajo v mestno blagaj-nico niti troškov za šole v svojih vaseh, ter da morajo meščani plačevati „slovenske šole" v okolici ! Gospoda Lahoni merijo veljavo Šolstva po denarjih, ki ga zanje izdajo ; mi pa presojamo šolstvo po načelih in načrtih, po kojih je urejeno. Šolstvo in vsa uprava v okolici ata piškava. Izvestno bi šole v okolici občino mnogo manj stale, ter bi boljših uspehov prinašale, ako bi bile vrejene po zdravih pedago-gičnih načelih. Sedanje šole bo pa prava neurejena zmes, naperjena v poitaljanče-vanje in nezadostujoča zahtevam slovenskega prebivalstva v okolici. Dajte nam čeloma slovenskih šol; nastavite v okolici sposobnih učiteljskih moči in ne izbirajte jih mej renegati in nasprotniki slovenstva; odpravite lahonske kapovile, ter dajte okoličanom nazaj staro pravico, voliti »i župane iz svoje Brede; odpravite nepotrebne črednike, komisarje, biriče, agitatorje, špijone in drugo lenuško sodrgo, koje v okolici mrgoli, ter ima mastne plače ; — zmanjšali bodete troške in zboljšali j upravo in pospešili duševni napredek okolice. Ali rudeČa gospoda v kolibi trdovratno neče slišati na to uho ! ! Iz Barkovelj nam poročajo, da veselica „Adrije* no bode, kakor so je Bvoječasno poročalo, že meseca maja, ampak v nedeljo dne 1. junija in sicer jv vrtu gostilno „Al Risorgi-m e n t o". Program bode jako zanimiv in ga bodemo priobčili v kratkem. Signum temporis. „Slov. Narodu" se iz zanesljivega vira poroča, da menijo trije duhovniki poreško-puljske škofije in II družili Slovanov iz Trsta in Reke prestopiti v pravoslavje, koji čin namerujejo izvršiti dne 5. julija na dan sv. Cirila in Metoda, in to radi nezakonitega in grdega ravnanja poreškega škofa dra. Flappa Brez dvojbe bodo nekateri nemški in laški časopisi in z njimi tudi nekateri slovenski, tudi o tej priliki zagnali krik ter jeli pisati dolge članke o panslavizmu in njega razširjavi. Mi le naznanjamo to namero imenovanih slovanskih rodoljubov, v katere izvršitev ue verujemo. Vendar pa ne moremo si kaj, da bi o tej priliki ne izrazili svojega obžalovanja, da je tej nameri kriv pristransk in očitno polaščujoč katolišk duševni pastir, kateri bi moral svojim ovčicam biti vzgled strpljivosti in miro« ljubja. Iz Zagreba se nam piše : Prišel je ' Tako težko pričakovani prvi maj je vender le prišel. Kakor skoraj po celem svetu, tako je bilo tudi pri nas: na jednej Btrani obilo pripravljanja in veselja, na drugi pa straha. Pred enim mesecem bil je sklican prvi delalnki sestanek v restavraciji „Kola", na katerem je bilo zaključeno, da so 1. maj svetkuje kot praznik delalskega stanu in da se uvede 8 urno delo. Odbor, kateri je bil izbran pri tej seji, skrbel je za priprave, za oglasivanja in za dozvolo, da se sme prvi maj praznovati. Odbor dobil je od glavarstva povolen odgovor in svečanost vršila se je v najlepšem redu. — 1. dan maja zjutraj bil je zopet v dvorani „hrvatskega doma" sestanek, na katerem je predsednik pozdravil prisotne, opomnil jih na red, ter objavil, da je od glavarstva prišlo povoljno rešenje molbo za svečanost. Popoldne ob 2>£ ure dobil je vsak delalec karto z napisom: „1. svibanj 1890.! Radnički blagdan ! Napred braćo sumo složno, jer sa slogom sve je možno !" Ob 3. uri šlo je kacih 3 do 4 tisuČ delalcev skozi Ilico in po Ji'lačićevem trgu v Maksimir. Tu je počela prava svečanost z glasbo in petjenj. Mnogobrojni gotori bili ho umerjeni in lepi. Mestni župan, g. dr. Amruš, pripeljal se je sam v Maksimir, ter je vsakega delalca pozdravil in podal mu roko. Ko se je odpeljal, pozdravili so ga burnimi živio-klici. In naša vlada ?! Ta je bila zelo revna ta dan. Po odhodu delalcev odieli sti koj 2 kompaniji magjar-skih vojakov za njimi v šumo v Maksimir. Pri shrambah smodnika (Pulverthurm) kjer stražijo navadno 3 vojaki, stala je cela kompanija. V noči mej l.in 2. dnem maja bila Bta 2 bataljona vojakov (po 12 in 12 mož skupaj) raztrešena po raznih vrtih, vežah, za plotovi in celo po hišah, akoravno je bilo vse mirno in tiho. Stra-žili so do 2. ure po polunoči. Samim častnikom bo je stvar neumna zdela in je jeden izmej n jih vzkliknil: „Ajte momci 1cuči, ko bu več tu......stražil!" t Delalsko gibanje. Občni položaj obrača se očividno na boljše; hudi elementi so se po nekod pomirili. Oni delalci, koji so minole dni odpovedali delo, isto polagoma zopet nastopajo. Na belgijsko-francozkej meji bo izgredi ponehali; skoraj vsi delalci šli so zopet na delo. V Madridu so rabuke tudi nehale, ter bo se delalci zopet oprijeli dela; nemirnejše izgrednike je policija zapHa. V Filadelfiji v Ameriki je 2000 mizarjev doseglo osemurno delo. Kujajo ae šo v Pragi, kjer zmirom bolj narašča število tovarn, ki ne delajo. V Budapešti peki še nočejo odnehati ; kruh je jjznatno podražil; vendar ga pa izdelujejo pekovski pomočniki, ter žnjim mesto za silo oskrbujejo. Iz Gorice »e nam piše : Tukaj v Gorici in po Goriškej okolici težko pričakujemo, da bi se naše politično družtvo „Sloga*4 vender enkrat ganilo in kaj storilo. Ali zastonj ! Mi si že ne vemo kako pomagati! Sklicujoč se na družtvena pravila, katera določujejo, da se mora sklicati občni zbor, ako 30 družtvenikov to zahteva, hoteli smo že lansko leto prisiliti družtvenega predsednika, dra. viteza Ton-klija, da akliČe izvanredni občni zbor. ali želja naša sodo danes ni spolni 1 a. Prosim Vas, gospod urednik, podrezajte tudi Vi, da se enkrat rešimo trme tega „narodnegatt politika. M680 V Trstu je še bolj podraželo in bati se je, da mu cene še poskočijo. Draginji neso pa toliko krive visoko cene živiui, aiti previsok užitninski davek, ampak klanje in prodajo mesa ima sedaj v rokah nek konsorcij, kateri si je iz tega napravil nekak monopol. Omenjeni konsorcij obstoji iz treh sort Članov: treh začetnikov, nekoliko delničarjev in razprodajaleov. Urejeno je vse tako, da ni možno poštenemu mesarju shajati, ako se drzne na svojo roko živino klati in jo boljši kup razprodajati. Zadru-žarji dobivajo neki ogromne dobičke; lansko leto je klanje in razprodaja nesla čistega dohodka do 90.000 gld., kateri so se enakomerno razdelili mej omenjene tri vrste zadružarjev tako, da so trije začetniki dobili 66.000 gld. drugi pa ostalo. Mi Be čudimo, zakaj pač deželna vlada dopušča, da si nekateri sebiČniki nakopi-čujejo denar na tako nesramen način, vsem občanom v veliko škodo. Proti strupenej rosi. Strokovnjak v vinoreji nam piše: Z ozirom na notico, prijavljeno v zadnjej številki „Edinosti" pod gori naznačenim naslovom, izjaviti mi je, da je bakreni vitrijol v prahu in na-mešen z žveplom jako problematično, ker neizkušeno sredstvo proti strupenej rosi. Sigurno, vsestransko, osobito pa po Goriškem izkušano sredstvo je škropenje z zmesjo, v katerej se nahaja na 2 kg. bakrenega vitrijola 2'/« kg. ugašenega apna. Vinorejci pozor ! Kakor Čitamo v listih, opaža ae že strupena rosa po Belokranjskem na razvitih trsnib listih. Nit j Bi toraj vsakdo podviza kupiti modre galice ali bakrenega vitrijola, kateri je dosedaj edino istinito uspešno sredstvo proti tej bolezni. Kdor s zmesjo modre galice in apna pridno škropi trte, strupeno roso gotovo prežene. Pozor tedaj dokler je čas. Modra palica dobiva se v Trstu po 35—40 kr. kilogram. Poizvednli smo, da se je pokazala strupena rosa tudi v okolici tržaškej in blizu Čern č. Dolenjska železnica. Vlada zahteva pooblastilo podpirati zgradbo železnico na Dolenjskem s svoto milijona gold. Namenijo se zgraditi železniška črta od Ljubljane do Novega mesta in postransko črto v Kočevje. Glavna proga bode merila 82^" klm., postranska 49 klm. Stroški za zidanje te železnice so proračunjeni na 10 milijonov gld. in vlada pripomore z milijoni, nakupivši akcij. Razni posestniki, trgovci in podjetniki po Dolenjskem so že podpisali za 550.000 delnic, Kranjska dežela pa za 500.000 gld. Tr-bovljski premogokopi bodo dajali državi premog po najnižjih cenah. Vlada upa, da se potrebna glavnica kmalu skupi ter delo čim prej prične; građenje se izroči domačemu podjetju. Železniški odsek, kojemu se je predlog izročil v presodbo in poročilo, izbral si je poročevalcem državnega poslanca g. Sukljeja. Srčna želja zapuščenih Dolenjcev se bode vendar slednjič obistinila ter zanemarjeno a rodovitno in lepo dolenjsko stran združilo po najkrajšej poti s širjiin svetom, Železnica bi nesla po motivnem poročilu do 275.000 gld. brez obzira nn lokalni promet v Ljubljani, na prevažanje premoga iu na ugodnost kupovanja premoga v Trbovljah. F. Mayfarth & C. Ta tovarna strojev za prirejenje vina in mošta, odlikuje se posebno. Ta tovarna je dokazala, da glavna stvar pri kupovanju stiskalnic ni cena, ampak dobrota stiskalnic ; dokazala je, da iz tvarine, katere puščajo razne stiskalnice, so da iztisniti še toliko soka, da so pridelek zvekša za 20°/0. Resnica je, da je vsaka stiskalnica — in bodisi še tako cena — vender-lo ie predraga, ako ne iztisne soka do skrajnega. Vsakdo, kdor to resnico pozna, gledal bode na to, kako stiskalnica vrši svoje delo, t. j. v kolikem času in s kako silo; kajti v prometnom življenju ni samo čas zlato, ampak tudi delalska sila. Gori rečena firma uvažuje vse te okoljščine, zato bo pa nje produkcija vedno vekša, kajti izvrši na leto nad 1000 stiskalnic iu mlinov za sadje in prekosi s to številko vse druge tovarne. Naslov te firme je: P h. M a y f a r t h & C. W i e n II. Taborstrasse 76. Razpust družtev. Tukajšnje namest-ništvo je razpustilo v smislu § 24. zakona od 15. nov. 1867. podporno družtvo tržaških težakov in podporno drnžtvo krojačev. Razpust teh nepotrebnih družtev je bil menda odločen že uiinolega meseca: ali namestništvo neki ni hotelo z odlokom na dan pred 1. majnikom, boječ so izgredov. Kakor se nam vidi, pa ni bilo skoraj treba teh družtev razpuščati, kajti hirala sta oba. Poskusila se je umoriti neka 26letna gospa Jos. Degrassi v ulici Chiozza izpivši kozarec ostrupljene vode, ali še v pravem čaHU rešila jo je zdravniška pomoč. Uzrok nesrečnemu sklepu bile so nekda razprtije mej njo in soprogom. Igrala Sta se dva štiriletna dečka na železnej cesti pri sv. Audieju. Nakrat je priletel hlapen in zu nit bila bi oba pod kolesi, če bi ju ne bil z neznansko drznostjo rešil nek stražnik. Tržno poročilo. Cono ho ra/.umo, kakor ho prodaju na dobelo blago za gotov denar). C*n> od far. do tor. Sav* Mocoa.......luo K. 133.— 134.— Rio biner jako firia . „ —.— —.— Jara „ ' „ „ . „ 12H— 127-— Santo* tlaa..........„ 112.— 113.— „ srednja ... „ 107,— 108.- Guatemala..........„ 11;").— 117.— Portoricco..........„ 183,— i35.y San .lagti do Guba . , 1 0.— 137.— Ceylon platit. fina . . „ 132.— 1!5.— Java Malang. zoloua . » 118.— 1:20.— CampinaH ..... „ —. — — Kio oprana .... ,--—.— „ Una............„ 113.- 113.— „ srednja .... „ 106.— 108.— Ca"la-ligH8» * zabojih . . „ ^{».00 30.— X acitov cvet....... 40O. - 410.— Inger Bengal..............22.— 23.— Papar Singapore............66.— fc>7 — Penang...... „ 54.— — Rata vin...... m f>5— 56.— Piment Jainaika..... „ 39.— 40.— Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 7.75 — .— „ v zabojih . w 9.-- —. - Ulje bombažno amerik. . . „ 32.— H4.— Lecce jedilno j. f. gar. , 41.— 42 — dalinat. a certifikat. . , 44.— 45,— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 53.— 54.— Aix Vierge .... „ 64— 66.- fino..... „ 60 — 62.— Božiči pulješki ..........„ 7.50 7.75 dalmat. « cert. . . w —.— —.— Smokve pulješke v sodih . „ —.— —.— v vencih . „ 12.25 12.50 Limoni Mesina......zaboj 4.— 4-50 Pomeranče sicilijansko . . „ 425 4X0 Sasdljl Bari I.a.....100 K. 100.— 102.- dalm. I.a, s cert. „--—.— Plgnolli..................„ 69.- 71.- BiŽ italij. najtineji .... , 18.50 19.- „ srednji .... „ 17.— 17.50 Rangoon extra .... „ 15.25 15.50 I.a..........„ 14.25 14.50 IU .... „ 12- -.— Sultanine dobre vrsti . . „ 38.— 40.— Suho grozdje (opaia) ... , 24.— 25.- Clbrte....................22.- 23. - Slanikl Yarmouth .... sod —.— — .— Poltnovke »redne velikosti „ 33.— — .— velike..........w —.— —.— Sladkor centrilug. v vrečah cei-tifisk. ... 100 K. 31.50 —*- Fažol Coks..............„ 10 75 Mandoloni ..... „ 8-'-'5 —.— svetlorudeči .... » M.50 — temnorudeči .... m 8.25 —. bohinjski............„ 9.— —.— kanarček............„ 9.— —.— beli, veliki .... „ 9.50 -.— zeleni, dolgi .... „ 7.— —.— okrogli ... n 6.25 —.— mešani, Štajerski . . „ 6.— —.— Kaalo . •..................96.- 98.- Seno konjsko..............„ 2. - 3.00 „ volovsko............„ 2.10 «.40 Slama ................... 3.— 3.90 Dunajska borca 9. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 89.45 „ v srebru — — — w 89-S5 Zlata renta--------„110.10 5% avstrijska renta — — — — — „ 101.65 Delnice narodne banke--— — „ 943.— Kreditne delnice — —--— — „ 300.^5 London 10 lir sterlin--— — — „ 118.15 Francoski napoleondori — — — — „ 9 39'/j C. kr. cekini — — — — — — — „ 5.57 Nemške marke — — — — — — — _ £8.— Vabilo k posvetovanju, katero bode prihodujo nedeljo, t. j. 11. maja ob 4. uri popo-ludne v dvorani hotela „Europa". Ker je na dnevnem redu velevažna stvar za Tržaške Slovence, vabijo podpisani vso rodoljube, da se v uinogobrojneni številu udeleže tega shoda. Trst 6. maja 1890. Sklicatelji shoda. Spomladansko zdravljenje. Čaj „Tisoč cvetlic41 (Millefiori). Cisti kri. Izvrstno sredstvo, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zubasanju in hemoroidom. Kn zavitek, zadosten za zdravljenje, stane 50 kr. in se dobi v odlikovane) lekarni Praxmarer „Ai due Mori" Piazza Grunde. 6—10 Mirodilnica G. 13. Angeli v Trstu Piazza ilella Legna štev. 1, na debelo in drobno združena z odlikovano izdeloval- nico čopičev (pinzeljnev) in z veliko zalogo barv in olja lastnega izdelka Lakov z Angležke, Franoozke, Nemčije itd itd. kakor tudi z veliko zalogo m i 11 e r a 111 i h v o d a dobljenih neposredno od izvirov in jamo one svežosti, in romanskega žveplja za žvepljanje trt, pomešanega z modro galico in namenjenega v zatiranje peronospore. Zaloga v lastnej, v Logu pod Ricmanjih ležečej hiši. 8-4 iRiccardo Oinellii Lfl Via 8. Lazzaro št. 15, Trst. pf| Zaloga nlabastra vsake kvalitete p^l in oblike. Hpj I Tovarna za gips I m mu m Liil različnih vrst na drobno in debelo, fTii j|j| Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih j=jj fiUJ cenah. 15—44 jtfs Znaten postransk zaslužek, ki se vedno vtkti in ki dolyo let traja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žandarji imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. - Vprašanja je pošiljati : „G. S. 1890" Grnz, postlagernd. 4-25 Suknene tvari ruzašilje za gotovo ili pouzotjem za jako jeftine cione i samo dobre vrsti 3.10 m za 1 odielo samo 3.10 „ „ „ , „ « » * « 3.10 3.10 2.10 2.10 1.00 6.30 » « n fino „ „ „ vrlo fino n n „ /u kaput fino „ „ „ vrlo fino darovao for. 2.20 — 3.20 kamgarn za prati for 2-80 for. 3 30 » 4.<>0 „ 6.80 „ 12.- • 15.— „ «.- „ 9 — Tvornica i skladišče sukna E. Flusser u Brnu Dominikanski trg 8. Uzorci badava i franko. 12-20-14 2-2 Sancin Anton, po domače Drejač, trgovec v Skednju, ima na prodaj naravno romansko žveplo, pomešano s 3°/0 bakrenega vitrijola. K WIZDE kornebursk zivinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako se daje živini redno livinorejn prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr. Kwizde krepčajoia krma za konje in govedo za brzo pomoč onemoglo živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 6 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwiziie svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.26, mali 63 kr. Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. I)a se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kvvizde preparate in pa se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju Franz J oh. K\vizda, c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravnižke preparate. TNieredna probava (zabasanje) ima resnih posledic, kar vekši del na tej trpečih dobro znn. Razne trpečine, kakor navale krvi. nezveatica, glavobol, srčna napaka, pomanjkljivost teka, trudnost telesa itd. se občuti, brez da so zna za uzrok temu. Vse te trpefine se lehko odstrani z pravimi švicerskimi krogljicami lekarničarja Ricltai'd Brnndta, katere se dobiva v lekarnah po 70 nč. škatljica. Naj se zmiraj zahteva etiketo z belim križem na rudečem polji in z imenom Richard Brundt. Odlikovan na 3vetovnej Parižkej razstavi 1889, prve vrste, dovršene po najnovejših Dunajskih modelih v vsakem zlogu, po nizkih cenah in prieti garanciji IGNACIJ KRON podružnica v Trstu Via del Teatro IV. 3 (T e v g e s t Katalogi na zahtevan je gratis . Pošilja se eolnine prosto o) Kraljica sesalk. SESALKAVERMOREL (zvana P Eclair) H*- ORIGINALNA Jedina z neprestajnim agitatorjem, bruhajočim tekočino, s prašnikom Eiley-Vermorel. Popolno in trdno izdelana iz rudečega bakra, dober poni o ček proti PERONOSPORI (strupenej rosi) tako na nizkih trtah, kakor nn visocih; jamči dobro delo in ekonomijo s tekočino za 317 daril poleg dekoracij za poljedelska zaalttgr NB. Tekmujemo v rabi te sesalko z v»ako drugo sesalko. CEIVA originalne popolne sesalko Vermorol s pridejanimi aparati in prosto eolnine £> k I'L ; zavoj brezplačno. - Razprodajalcem se dovoljuje navadni rabat. — Razpošilja se le proti prej plačane j gotovini. ENBICO PEGAN Trieste Palazzo del Lloyd. Navod in pouk o rabi to »esnlko in škropenju trt dajeta se brezplačno. I 5 GLASBENA ŠOLA. Samo za 50 kr. na teden pouk na vijolini, glasoviru, instrumentih za orkester in pihalnih instrumentih. Povprašati je v ulici Via Ghiozza št. 5. I. nadstropje. 4-2 Valentin Pressan, učitelj Prva Brnska firma za razpošiljanje manitakiuriiega blaga Bernhard Ticho — Brno 8 — 20 l' u H t ni a l' k t št. 1 A* — razpošilja po poštnem povzetju. RAJE CEEPE čista volna, dvojna airokost 10 metrov gld. 5. NOUVEAUTfcS snovij za ženske obleke: ■/. modnimi črtami in oarreaux, dvojna širokost, 10 m. gl.* PISANO praktična hiiov za hišne obloko 10 metrov gld. -t. Gladkobarvena modema snov v v,soh novih barvah dvojna širokost 10 met. gld. — CHEVRON nove vrste, črtana snov, dvojnoširokost 10 m. gl.5"50 Trožica (Drsidraht) dobrekakovosti lOin .g.«-80 ČRNI TERNO saksonski fabrikat, dvojna širokost 10 m. gld |'(*0 DOMAČE PLATNO 1 komad 30 vatlov gld. I SA 1 „ 30 „ „ SIFON 1 kom.30 vatlov I. vrsto g.5 50 najboljše kakovosti g. M.SO ZANEVAS 1 k. 80 vatlov lila gl. |-80, 1 k. 30 vatlov rudeč gl. S 20 Kane vas iz niti 1 k 80 vatlov lila in rudeč gld. O,— RAJE-RIPS v vseli barvah, 10ni.gl. 3 50 OKSFORD ki se more prati, dobre kukovo-vosti, 1 kont, 30 vatlov gld- -4*50 KING-WEBE huljo nego platno I kom. širok, 30 vatlov gld. O, - Zefir za srajce najboljše, kar se more priporočati, 1 k o in 30 vatlov gl.O&O BOSTON ki se more prati, najnovejši dušeni, 10 motrov gld. 3' - Jedna Rips-garnitura obstuječaod^pogrinjal za posteljo in 1 za mizo, se svilenimi fran /umi gtd. 1 — Tunis-portiere za 1 okno,kompletne? dela f.3'50 Jodna garnitura od jute 2 posteljna mi 1 namizno pregri-njalo z fratižani ffld.3.50 Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor ^ld v llolandske dolge preproge (o-| Stanki) 10—12 met. dol^'u 1 stanek gld » 0O Najnovejši francoski voili, kisel inorojo prati,krasnih načrtov, 10| metrov gld II SO Rjuhe brez šiva iz dobrega doma'1 čoga platna 3 kom. gld. 3'50[ Platneni iava-robcl z zavozlani mifranianiitikom. gld. 9 IO Ženske srajce iz S i fon a in platna! s lino štikarijo8 kom.gld. %-jiol Ženske srajce iz trpežnega plut. | obrobljene s čipkami ti k. g. 3-iJ5j Možke srajce lastnegaizdelkabo-j le alibarveue 1 kom. I vrste gld.| I -feO II. vrsto gld. I «0 Srajce za delalce iz rumburškegal uksforda. kompletne, veliko. 3l kom. gld — Normalna srajca kompletna voli ka. Ikoni.g 1.50Normalnehlačel komp. velike, 1 kom gld I f><)| l Polet no ogrinjalo'Jt4dolgo l konjska plahta najboljšega iz-| delka, I90om dolga, 180 om Ai-1 roka, ^l. i'»o. (Tank o rumena I plahta za fijakerje l kom g «r>o| Najboljša 12 — 40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna Hnega sukna Sigel-Imhof v Brnu. Za elegantno pomludno in poletno moško obleko zadosti je 1 odrozek v dolgosti 3-10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčje volno velja: ifHF £ld. l.WO iz navadno "TfcUf gbl. MTi iz line gl