Poštnina plačana v gotovini
Cena -
Štev. 164
F Ljubljani, v soboto, 19. julija 1941-XIX
Leto VI.
[zkljndni pooblaščenka m oglaleranje Italijanskega la tujega izvora: Uniona Pnbblicitt HaHana S. A«, Milano.
(JrodoiltTO In iptifii Kopitarjeva 6, Ljubljana, Redaziono, AmmlnUtraalonai Kopitarjeva 6, Lubiana.
Concessionaria escluriva pet la pnbBHdtš dl provenlenza italiana ed eatera: Uniona Pubblieitš Italiana S. A~, Milano.
Razvoj velike ofenzive na Vzhodu
Smolensk, vazna postojanka na poti proti Moskvi, zavzet Srditi boji v baltiškem predelu, na srednjem bojišču in okoli Kišinjeva
Hitlerjev glavni stan, 19. julija, s. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo snoči naslednje uradno vojno poročilo:
Sedanja mogočna vojna delavnost na vzhodnem bojišču se na vseh odsekih nadaljuje v našo korist.
Hitlerjev glavni stan, 19. julija, s. Nemško vrhovno poveljstvo je pomoči izdalo naslednje izredno uradno poročilo:
Prodiranje skozi zelo utrjeno Stalinovo črto med Mogilovim in Vitebskom se je raztegnilo onstran Smolenska. Smolensk sam, ki ga je sovražnik trdovratno branil, je bil zavzet 16. julija. Vsi sovjetski poskusi za zopetno osvojitev tega mesta so spodleteli.
Rusija, 19. julija, e. Kakor javlja nemški poročevalski urad, se je med včerajšnjimi srditimi boji jugozahodno od Smolenska posrečilo nekemu bataljonu nemške pehote vdreti globoko v sovjetske črte. Pred neko vasjo je nemška pehota naletela na silovit odpor, ki je bil zlomljen po trdih bojih moža proti možu. Pri zasledovanju sovjetskih čet po tamošnjih gozdovih se je nekaterim nemškim oddelkom posrečilo obkoliti in zajeti vse poveljstvo neke sovjetske divizije.
DNB poroča dalje, da so nemški oddelki med čiščenjem na bojišču pri Kišinjevu ujeli že več tisoč ruskih vojakov, med njimi tudi polkovnika Valentina Gavrilova. Ta se je v raztrgani uniformi oglasil pri nemškem poveljstvu in povedal, da se je po več dni trajajočem begu v neredu odločil, da prostovoljno gre k Nemcem. Ni mogel verjeti divjim štorijam glede Nemcev in se zaradi tega ni ubil kakor so storili mnogi drugi častniki. Izpovedal je, da vojna zanj ni bila nobeno presenečenje, zakaj častniki so vedeli, da je vojna pred durmi, odkar je Stalin prevzel predsedstvo vlade.
DNB poroča, da so nemške čete, ki napredujejo proti Leningradu, v okolici Pejpuškega jezera naletele na odpor nekaterih sovjetskih oddelkov. Razvila se je kratka, toda silovita bitka, ki je prinesla Sovjetom hude izgube. Zajetih je bilo 1500 mož. Kakor so Nemci ugotovili, so to bili sami bivši kaznjenci, ki so jih politični komisarji izpustili iz ječ ter jih uvrstili med napadalne oddelke.
Včeraj sta nemško letalstvo in protiletalsko topništvo sestrelila 66 sovjetskih letal. 15 jih je bilo uničenih na tleh.
Pri včerajšnjih nemških letalskih napadih na progo med Smolenskom in Moskvo je bila ta zveza na več krajih pretrgana in zadeti številni vlaki. Nekateri so bili uničeni, drugi pa so morali skočiti s tira. Pri tem je bilo prisiljenih k molku 9 sovjetskih protiletalskih baterij.
Helsinški, 19. julija, s. Finski državni poročevalski urad javlja: Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da je finska ofenziva v predelu ob Lado-skem jezeru, ki se je začela 10. julija, že prinesla zaključne izide. Finske čete so začetne uspehe spremenile v popolen zlom fronte. Važnim sovražnikovim enotam je bila odrezana pot za umik. Nekateri finski odelki so med temi vojnimi nastopi v Šestih dneh prehodili do 150 km. Zasedeno ozemlje se čisti.
Berlin, 19. julija, s. Nemški poročevalski urad javlja, da so se nemška letala 17. julija vzhodno od otoka Oesela v zalivu pri Rigi zaplela v boj z enotami sovjetske vojne mornarice. Nemška letala so takoj planila v napad in spustila svoje bombe na ladje. Dva rušilca sta bila hudo poškodovana, v drugem napadu pa so bili resno zadeti še trije rušilci.
Med boji pri Pejpuškem jezeru so nemški pehotni odelki zajeli štiri 6totnije mladih komunistov, starih 16 in 17 let, ki so bili pod orožjem od februarja meseca dalje.
Po poročilu finskega lista »Kaupalehti« so nemški motorizirani oddelki nenadno prišli na sovjetsko letališče v neimenovanem kraju pri Lenin-
gradu ter zajeli zelo veliko nepoškodovanih sovjetskih letal, v okolici letališča pa jim je padlo v roke veliko četveronožcev z vozili.
V	zadnjih 24 urah je Helsinški imel dva letalska napada, a brez znatne škode. Nova spuščanja sovjetskih padalcev 60 docela spodletela.
DNB poroča iz pristojnega vira, da so pri operacijah za osvojitev letonskega pristanišča Li-bave Nemcem padle v roke krajevne ladjedelnice preden so jih mogli Sovjeti znatno uničiti. Nemci so dobili v roke tudi štiri sovjetske podmornice ter ladjo za pobiranje min »Lenin«. Sodijo, da so sovjetske izgube v Libavi tridesetkrat višje od nemških.
Vojno poročilo štev. 408
Letalske in pomorske zmage na afriškem bojišču
Uradno vojno poročilo štev. 408 pravi:
V	bližmi Malte so naši letalski oddelki imeli hnde boje s sovražnimi lovskimi letali, ki so bila v premoči. Pet angleških letal je bilo sestreljenih, eno nase letalo pa se ni vrnilo na svoje oporišče.
Severna Afrika: Italijansko in nemško letalstvo je pri Tobruku znova bombardiralo baterije in utrjene postojanke v trdnjavi, kjer so nastali požari in eksplozije.
Na jugozahodu od Sidi el Baranija so naše lovske edinice napadle v nizkem poletu avtomobilska vozila in sovražne čete. Med novim napa-
dom proti dvema ladjama, ki sta biti zasledeni na severu od Marsa Lucha — o čemer poroča včerajšnje uradno poročilo — so letala osi potopila še drugi parnik, nemški lovci pa so v spopadu s sovražno letalsko skupino, ki je skušala ščititi prevoz, sestrelili pet angleških letal vrste >Curtiss P 40«.
Sovražna letala so bombardirala Bengazi in Demo in povzročila nekaj žrtev med muslimanskim prebivalstvom v Derni.
V	noči na 18. julij je nekaj letal metalo bombe na Palermo. Tri osebe med civilnim prebivalstvom so bile ranjene.
Vzhodna Afrika: Položaj nespremenjen.
Vlada generalov in admiralov na
Japonskem
Tokio, 19. julija, s; Knez Konoje je včeraj sestavil novo japonsko vlado, katero je takoj predložil v potrditev cesarju. Novi ministri bodo danes prisegli. Člani nove japonske vlade so: predsednik vlade in pravosodni minister: knez Konoye;
zunanji minister in min. posesti onstran morja: admiral Teijiro Toyodn; notranji minister: Haromoši Tanabe; finančni minister: Masacuma Zgura; vojni minister:brigadni general Hideki Tojo; minister za vojno in mornarico: admiral Koširo Oikava;
prosvetni minister: dr. Kumihiko Hašida; minister za kmetijstvo: Hiroja Ino; minister za industrijo in trgovino: podadmiral Seizgo Sakonji; ministeT za promet: šozo Murata; minister za zdravstvo: brigadni general Šihiko Koizuimi.
Načelni govor španskega državnega poglavarja ob petletnici revolucije
Madrid, 19. julija, s. Španski državni po- | glavar general Franco je imel ob petletnici narodne revolucije na letnem zboru Falange daljši govor, v katerem je najprej poudaril, da je z revolucijo bila dobljena vojaška bitka za svobodo Špani je, zdaj pa se vojuje bitka za enotno politično ureditev. Odstraniti je treba spletke in izdajstva stoletnih sovražnikov Španije, ki niso nikdar mogli prenašati njene veličine.
Govoreč o notranji politiki je general Franco poudaril, da je Španija že prebila dve leti najtež-lega gospodarskega narodnega življenja. Gospodarsko življenje v Španiji je bilo še otežkočeno zaradi tega, ker so nekatere države — kakor na primer ^rgentina— hotele olajšati dovoz žita v Španijo, "ruge države pa — kakor na primei Amerika — •** hočejo v najtežjih trenutkih, ko primanjkuje eelo kruha, ovirati ves uvoz v Španijo. Kadar pa “a*adnje te države izjavljajo, da hočejo sodelovati pn obnovi španskega gospodarstva, tedaj se za ta-r. r,ea,en,‘°stjo vedno skrivajo zelo dvomljivi po-nameni, ki niso v skladu s suverenostjo in častjo svobodnega naroda.
Ure tedaj zato, je poudaril general Franco, da premagamo težave te gospodarske vojne, da ostanemo trdni in da gremo naprej po jasni poti zunanje politike, ki se ne da motiti po strasteh vojne.« razpoloženja. Španija mora na novo urediti svoje gospodarsko življenje in to v okviru strožje discipline- Vlada bo izdala izredno ostre odredbe proti motilcem in špekulantom.
Nemir Španije ne sloni na tem, da bi dvomila o izidu tega boja, ki je sicer že odločen, ampak ■Ioni na tem, da se ne mora izločiti domneva, da skušajo politični voditelji drugih narodov naložiti Evropi Se nove nesreče. Toda Španija se mora pripraviti in delati tako naprej, da bo nudila svetu jasen vzgled zedinjenega naroda, ki je pripravljen z vsemi sredstvi braniti lastno neodvisnost in svoje pravice.
General Franco je nato poudaril, da ne more nikdo drugi bolj ko Španija zagotoviti, da Evropa nima nobenih želja do ameriških posesti in je mnenja, da bi se vojna med dvema kontinentoma zožila na pomorsko vojskovanje, ki bi bilo precej dolgo, bilo bi pa brez slehernega praktičnega zaključka. Prav tako pa ameriški kontinent ne sme računati na poseg v evropske zadeve, ne da bi s tem moral prevzeti tvegano jamstvo za katastrofo. Zato ni
mogoče trditi, da bi se pri tem pačila resnica, da so evropske države nevarne zahodni ameriški po-luti. Takozvana svoboda morja ni nič drugega kot ogromna ironija za tiste narode, ki čutijo na sebi posledice vojne in zločinsko je vzdrževati nazira-nje, da bi se usoda te vojne mogla spremeniti s posegom kakšne tretje države v vojno.
General Franco je nato zaključil svoj govor s temi besedami: »Vojna je za Angleže in njihove zaveznike že izgubljena in vojni pohod v Rusiji ne more spremeniti zaključka. Vojna med kontinenti ne bi imela drugega izgleda, kakor ta, da bi popolnoma uničila ameriške narode, kajti njih gospodarsko življenje sloni na trgovini z Evropo.« Franco pa meni, da se to ne bo zgodilo, ter je Se poveličeval pomen križarske vojne proti komunistični diktaturi ter je pri tem navajal tudi vse grozote sovjetskega režima, ki je danes zaveznik demokracije. Z besedami prisrčnega pozdrava državam sil osi je general Franco končal svoj govor, kajti oborožene sile osi se vojskujejo v bitki, ki jo je Evropa in ves civilizirani svet toliko let pričakoval.
Stalin pošilja v bol trinajst- In šestnajstletnike
Berlin, 19. jul. s. Berlinski listi poročajo, da je tajnik osrednjega odbora estonske komunistične 6tramke po radiu poslal oklic vsemu estonskemu prebivalstvu, v katerem vabi vse ljudstvo, tudi ženske in otroke, naj začne z zahrbtnim vojskovanjem proti osvajalcem. Poročajo dalje, da so po vsej Rusiji začeli sestavljanje mladinske polke, ki jih tvorijo fantiči stari od 18 do 16 let. Zelo veliko teh mladih ljudi že služi v raznih sovjetskih vojnih panogah, tudi v letalstvu.
List »Nacht Ausgabe« pripominja k temu, da Stalin ni zadovoljen z načrtnim uničevanjem mest, vasi, industrije in vse žetve v predelih, ki jih Sovjeti zapuščajo, temveč da hoče poslati v klavnico tudi mladino. In z njim sta se Churchill in Roosevelt zvezala za sodelovanje, da bi zmagala zahodna omika ...
»SLOV. DOM« v vsako hišo I
■ Ministri brez.'portfolja so:baron Koiširo Hi-ranuma, brigadni general Teiši Suzuki in brigadni general Heisuke Janagava.
V vladi so ohranili svoje položaje načelnik kabineta Kenji Tomita, ravnatelj zakonodajnega urada Naokai Murase in predsednik urada za informacije dr. Nobumu Ito.
Nemško zanimanje za italijansko vojsko, odhajajočo na Vzhod
Berlin, 19. julija, s. Nemško javno mnenje se Se vedno zelo zanima za prehod italijanskih čet, namenjenih na vzhodno bojišče. Cete so bile povsod predmet toplih izrazov simpatij s strani nemškega prebivalstva. »Angriff« piše, da je treba poudariti med drugim globoki vtis, ki so ga italijanske čete vzbudile pri prehodu skozi različna nemška mesta med prebivalstvom, ki je v množicah prihitelo na postaje, da obdari odhajajoče vojake s cvetjem in da jim izreče žive želje za zmago.
Oklic generala Antonesca Bukovincem In Besarabcem
Bukarešta. 19. julija, s. Vrhovni poveljnik na nemško- romunskem bojišču v Moldaviji, general Amtonescu, je besarabskemu in bukovinskemu prebivalstvu dal oklic, v katerem pravi-, da so te stare romunske pokrajine osvobojene po volji Boga in po krvi hrabrih nemških in romunskih vojakov. V oklicu omenja boljševiška divjaštva v teh pokrajinah ter naznanja, da se bo začelo obsežno obnovitveno delo.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 18. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V boju proti Angliji je letalstvo ponoči bombardiralo c močnimi silami ponovno skladišča, mline in pristaniške naprave v Hullu. Izbruhnili so veliki požari in nastale so močne eksplozije. Ostala letala so pred angleško vzhodno obalo potopila 3000 tonsko tovorno ladjo, poškodovala dve drugi veliki trgovski ladji in uspešno napadla letališča v Midland«.
Pri j>oskusih angleških bojnih in lovskih letal, napasti obalo Rokavskega preliva, so lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 10 sovražnih letal. Minolovci so nad Rokavskim prelivom sestrelili štiri letala.
Angleška letala so ponoči zmetala v zahodni Nemčiji nekaj rušilnih in zažigalnih bomb. učinek pa ni bil omembe vreden. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo tri napadajoča angleška letala.
Grožnje lorda Halifaxa Japonski
Washington, 19. julija, s. Angleški poslanik v Združenih državah lord Halifax je govoril snoči v glavnem mestu Kalifornije San Franciscu o politiki Anglije do Japonske. Zatrjeval je, da Anglija ne bo dopustila, da bi kdo ogražal njene koristi na Tihem morju. Poslanikov govor je bil ves prepleten s komaj prikritimi grožnjami in z zlobnimi izrazi prijateljstva za Japonsko. Lord Halifax je povzdignil glas da bi ga slišali čez veliko morje in dejal, da je Anglija pripravljena izogniti se zapletom na Daljnem Vzhodu, da pa se nikakor ne misli odreči svojim postojankam. Na koncu je ponovil Churchillovo trditev, da Anglija zavrača sleherno pomirjenje in da misli nadaljevati vojno do uničenja sovražnikov angleške svetovne države.
Ilaliiansko-nemška komisifa za razmejitev v Sloveniji je začela z delom
Ljubljana, 19. julija.
Italijansko-nemška mednarodna komisija za določitev meje na slovenskem ozemlju je začela s svojim delom v Ljubljani.
Bolgarski obisk v Rimu
Sofija, 19. jul. s. Kraljevi italijanski poslanik v Sofiji, grof Magistrati, ki bo spremljal predsednika bolgarske vlade Filova in zunanjega ministra Popova pri njunem potovanju v Rim, je bil včeraj v dolgi avdienci sprejet pri kralju Borisn.
Junaška smrt slovitega letalca
Rim, 19. julija, s. Včeraj zjutraj je med poletom na novi vrsti poskusnega letala našel slavno smrt pilot podpolkovnik Artur Ferrarin. Brž ko je Duce zvedel za junaški konec hrabrega letalca, je naročil, naj polože venec cvetja na njegovo truplo.
Ferrarin spada z maršalom Balbom in De Pi-nedom med pionirje italijanskega letalstva in med njegove največje junake. Leta 1929. je dopolnil nezaslišano letalsko dejanje: letel je iz Rana v Tokio, s čimer je njegovo ime postalo naravnost bajeslovno. Zatem se je ves posvetil preosaovi italijanskega letalstva. 1925 je izvedel krožni polet po evropskih prestolnicah ter vozil v svojem letalu belgijskega in romunskega kralja. Dosegel je svetovno prvenstvo v poletu na daljavo in v vztrajnostnem poletu, pri poletu v sklenjenem .krogu, zmagovito je poletel iz Rima v Brazilijo ter dosegel svetovno prvenstvo v ravni črti. Obiskal je južnoameriške prestolnice ter si pridobil velike zasluge za slavo italijanskega letalstva. Duce mu je sam napisal predgovor za knjigo »Leti po svetu«. Njegova poslednja žrtev, ki jo je dal pri tveganem poskusu, za katerega se je ponudil prostovoljno, je enaka žrtvam na bojišču.
Izmenjava Italijanskih in sovjetskih diplomatov
Carigrad, 19. julija, s. V nekem kraju na tur-ško-sovjetski meji je včeraj prišlo do zamenjave italijanskega diplomatskega osebja iz Moskve s sovjetskim diplomatskim osebjem iz Rima. Italijanski diplomati so odpotovali v Ankaro, od koder pojdejo v Carigrad.
Vesti 19. julija
Ameriški listi poročajo, da je treba pričakovati v kratkem vladne krize v Angliji. Churchillov položaj naj bi bil omajan, toda ne še toliko, da bi ga zamenjal kdo drugi, marveč, da bo le moral del svoje sedanje oblasti odstopiti drugim ministrstvom.
Vsi vojaki 44. ameriške divizije razen častnikov, so nekemu senatorju poslali brzojavko, v kateri protestirajo, da jim je bila podaljšana služba v vojski in ga prosijo, naj ojači svoj boj proti vstopu Amerike v vojno.
Romunski državni poglavar general Antonescu bo s svojimi četami zmagovito vkorakal v Kiši-njev, prestolnico bivše romunske Besarabije. Zaradi tega so v Bukarešti že zdaj izobesili romunske, italijanske in nemške zastave ter slike voditeljev vseh treh držav.
Hitler je včeraj sprejel podpolkovnika Oallanda, poveljnika nekega nemškega lovskega oddelka ter stotnika Oesaua ter jima podelil visoko odlikovanje hrastove vejice z meči na viteškem križu Železnega križa.
Vsi poskusi angleškega letalstva, da bi se v noči od 16. na 17. julij približalo nemškemu ali zasedenemu ozemlju so spodleteli. Pri tem je bilo zbitih 32 angleških letal, poroča DNB.
Predsednik irske vlade de Valera je v poslanski zbornici imel govor o zunanji politiki in dejal, da se bo Irska branila, če jo bo kdo napadel in da bodo Irci umirali za stvar, ki bo nedvomno pravična. To je prvo in zadnje načelo irske zunanje politike.
Vojaška komisija ameriškega senata je odobrila za« kon, ki daje Rooseveltu pooblastilo, da za potrebe državne obrambe lahko zaseže vse zasebne stroje in orodje, ki bi utegnilo koristiti vojaškim potrebam.
Kakor poroča »Viilkischer Beobachterc, so v Združenih državah uveljavili takoimenovani Rockefellerjev načrt za jaoglobitev odnošajev med ameriškimi državami. Ta načrt služi propagandnim namenom Združenih držav. Za vplivanje na javno mnenje jx> drugih republikah na ameriški celini so zdaj določili nič manj kakor šest milijard dolarjev.
Bivši grški kralj Jurij misli v kratkem odpotovati v Združene države, ker se je naveličal bivanja v južnoafriški prestolnici Pretoriji, poroča »Newyork Tribune«.
Kdor je slišal pred tremi tedni koncert Italijanskega tria (Casella, Poltronieri, Bonucci) v veliki Filharmonični dvorani, prav gotovo ne bo opustil koncerta, ki bo v jx>nedeljek dne 21. t. m. in ki ga bo izvaja čelist italijanskega tria slavni umetnik Arturo Bonucci. Redki so pri nas čelistični koncerti, zato vlada za na6top italijanskega mojstra tem večje zanimanje. Bonucci je velik umetnik, ki suvereno obvlada svoj inštrument, sestava koncertnega sporeda j>a nam dokazuje njegovo bogato znanje literature. Posebno opozarjamo, da bo umetnik igral veliki Dvofakov koncert za čelo m klavir op 104. Poleg Dvoraka so na sporedu Samrnartini, Boccherini, Haydn, Respigi, Alfano, Ouerrini in Casella. Koncert bo jx>d pokroviteljstvom Visokega Komisariata v jx>nedeljek 21. t. m. ob K9. uri zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Mladina odhaja na počitnice
OovoIJ je bilo šolskih skrbi, zdaj pa še malo zraka in sonca in življenja
na kmetih
Ljubljana, 19. julija.
Šolske počitnice so. Mladina je rešena vseh skrbi, ki so jo trle med šolskim letom. Šolska vrata so zaprta, le na državni realni gimnaziji v Vegovi ulici je tudi še sedaj živo. Tisti dijaki, ki niso uspešno končali razreda, imajo tamkaj ponavljalni tečaj. Vsak dan imajo malo učenja, to pa zato, da ne bo h koncu prišlo vse naenkrat nad glavo. Vsak dan malo učenja, pa bodo do jeseni lepo predelali učno snov in korajžno stopili pred izpitno komisijo. Ti dijaki so prikrajšani za eno radost: ne morejo namreč iz mesta na deželo, ne morejo na počitnice.
Že med letom so dijaki-sošolci delali načrte, kam jo bodo mahnili, ko bodo počitnice. Mnogi so ostali samo pri načrtih, drugi pa so jo res ubrali, kakor so se domenili. Vsak dan odhaja iz mesta no ena ali več študentovskih družbic na počitnice. Letos so jo skoraj vsi mahnili proti Dolenjski, ki doslej še nikdar ni bila tako »obraitana« kakor je letos. Letos se bodo marsikomu odprle krasote naše vinorodne Dolenjske. Mnogi so bili pa tudi že prej kar zaljubljeni v dolenjske griče, lepe trate, vinorodne griče. Mnogi Ljubljančani so že dolga leta odhajali na počitnice ob bregove Krke. Vsepovsod si jih mogel srečati: pri Žužemberku so se začele počitniške postojanke, tu in tam si videl bele razpete šatore v krasni dolini Soteske in še dalje ob zeleni, topli Krki proti Kostanjevici. Da, Dolenjska se je marsikomu priljubila. Tja so hodili taborit skavti in člani še drugih orga-
| nizacij. Tudi letos so jo dijaki mahnili tja doli. Po večini so zajahali svoja kolesa, na hrbte so si zadeli obložene in napolnjene nahrbtnike in hajd v prostost, v naravo. Natančno so preračunali, kam bodo šli, kje bodo postavili šotore, kaj bodo jedli, koliko bodo zapravili. Tudi manj petični	so	odšli na	počitnice. Ti	so	si naredili
pa kar	poseben počitniški načrt.	Takole so de-
jali: podnevi bomo pomagali kmetom na polju in travnikih, pa bomo dobili hrano. In hrana je glavna stvar. Tako jim bodo minile počitnice brez kakšnih večjih izdatkov. Ponoči bodo na svežem zraku pod šotori, podevi bodo delali in si utrjevali telo, ostanek prostega časa pa bodo porabili za kopanje in druga razvedrila. Kdor pa si je med letom prihranil kaj cvenka, ali ie dobil od doma kakšen izreden »kredit«, no, takemu pa ne bo treba prijeti za grablje.
Ce	te	nedeljski	izlet zanese	na	Dolenjsko,
pa naj bo	že kamor	koli, povsod boš	srečal zna-
ne ljudi, srečal boš prijatelje, ki so na počitnicah. Povabijo te tudi na svoj »dom« in te pogoste, seveda če imajo kaj pri roki. Zagoreli so, pripovedujejo ti kako žive in se prav pohvalijo, kako so zadovoljni z Dolenjci. Enim je čas odmerjen, drugi pa pravijo, da bodo ostali tam toliko časa, dokler se bo dalo. Sicer pa imajo prav: kaj naj pa počnejo v mestu? Kar ostanejo naj nekaj časa med kmeti, s kmečkim delom naj si utrde telo, uživajo naj prostost, vodo in zrak. da se bodo zdravi in polni življenja spet vrnili v šolske klopi.
Važne izjave srbskega komisarja Ačimoviča
Upokojeni bodo vsi državni uradniki, ti imajo že 30 let službe
Belgrad, 19. julija, s. Srbski komisar za notranje zadeve, Ačimovič, je včeraj izjavil zastopnikom časopisja, da je eden prvih ukrepov, ki so nujno potrebni za normalno življenje v deželi, odstraniti velikansko birokratično navlako, kakršna je bila v bivši jugoslovanski državi. Pripomnil je, da takšna birokracija zaposluje dvakrat toliko uradnikov, kakor pa bi jih bilo v resnici treba. Zaradi tega bodo uradniki in uslužbenci, ki so
stari že 60 let in ki so že 30 let v državni službi, takoj upokojeni.
Komisar Ačimovič je nato govoril le o vprašanju prehrane in je dejal, da to vprašanje ne povzroča nobenih skrbi, čeprav se bo zdaj vrnilo v domovino okrog 100.000 Srbov iz raznih pokrajin bivše Jugoslavije. Porazdelili jih bodo po raznih krajih ter jih pritegnili k organizaciji obvezne delovne službe.
Ljubljana dela, dela vsepovsod
Urejanje hodnikov pri vseučiliški knjižnici
Ljubljana, 19. julija.
Pri veliki in moderni zgradbi vseučiliške knjižnice urejujejo sedaj hodnike okrog zgradbe. V notranjosti so dela skoraj že končana, sedaj pa so vsa dela posvečena le prevažanju knjig in drugih predmetov, ki bodo imeli odslej svoj prostor v moderno urejenih prostorih vseučiliške knjižnice. Kakor vse kaže, bodo v jeseni, ko se bo začel spet pouk na našem vseučilišču, izročeni v uporabo tudi novi knjižnični prostori. Že sedaj je mogoče videti študente, kako prihajajo v študijske prostore, iz česar lahko sklepamo, da bo vseučiliška knjižnica v bodočem študijskem lelu še neprimerno bolje obiskana.
Z Goriške in Krasa
Podatki o goriški bolniški blagajni. Od 1. do
28. junija 1941 je bilo stanje pri bolniški blagajni v Gorici naslednje: Povprečno število zavarovancev: moških 16.878, žensk 3300, skupno 20.173. Povprečno število bolnih 386. Na vsakih 1000 zavarovancev je prišlo povprečno 19 bolnikov. V bolniški oskrbi je bilo:	v amublancah za po-
dedovane bolezni 8488 oseb, v bolnišnici za očesne bolezni 144, na oddelku za dermosifilopa-lijo 144, na oddelku za otorinolaringologijo 154, na ženskem oddelku 169, na zobnem oddelku 132. Pri bolniški blagajni oddanih receptov 4226. Izplačane podpore: bolniške podpore 89.604 L, podpore zaradi uboštva 2557.50 L, za posmrtnine 1140 L, izredne podpore 1474.50 L, skupno torej 94.776 lir. — Od 1. januarja do 28. junija 1941 je ta bolniška blagajna plačala v gotovini skupno 678.359.60 lir.
Nove tarife za klanje Sivine. V Kaprivi so bile v začetku julija določene naslednje nove takse, ki jih morajo plačati ljudje, če hočejo doma zaklati kakšno žival: Za zakol j vola, krave ali telice 15 lir, majhnega teleta 10 lir, prasca, težkega do 50 kg 4 lire, prasca od 51 do 100 kg 8 lir, za nad 100 kg težkega pa 12 lir. Ce se katera zgoraj navedenih vrst živali ponesreči, da jo je treba nujno zaklati, in za živali, ki tehtajo manj ko 30 kg, je tarifa polovična. Za zakolj ovce, koze, koštruna ali ovna je treba plačati po 2 liri, za jagnje in kozlička pa po 1 liro. Za vsakih 100 kg zmrznjenega mesa pa po 3 lire.
Ker sta notranjost in zunanjost veličastnega poslopja že urejeni, pa je treba seveda poskrbeti, da bodo tudi hodniki primerni za tako poslopje, kakor je naša vseučiliška knjižnica. Na južni strani zgradbe ni treba nobenega hodnika, ker stavba meji na drugo poslopje. Hodnik na zahodni strani je bil urejen že tedaj, ko so delavci končali dela pri urejanju ostankov rimskega zidu. Tudi vzhodna stran je kolikor toliko v redu. Za zdaj je urejen le kaj enostaven hodnik. Ob poslopju je namreč le nekaj nasute zemlje, ki je zaradi številnih ljudi, ki hodijo tod, že precej shojena. Ta kos hodnika ho treba seveda še preurediti. Prav nič pa ni bil doslej urejen hodnik oh severni, to je ob vhodni strani vseučiliške knjižnice. Delavci utr; juiejo sedaj hodnik na tej strani poslopja. Pri velikih vhodnih vratih so izkopali zemljo precej globoko in položili v odkopano zemljo debele skale, ki naj bi utrdile hodnik. Prav tako so začeli delavci razkopavati hodnik vzdolž cele severne strani. Veliki obrobni kamni so tudi že pripravljeni. Ker je pri delih zaposlenih nekaj delavcev, je pričakovati, da bo vseučiliška knjižnica v kratkem dobila nove hodnike, ki bodo stavbi gotovo le v okras.
Konec tramvajskega plesa na Tyrševi cesti
Ljubljana, 19. julija.
Kakor so utrdili tramvajsko progo na Poljanski cesti, tako eo začeli delavci cestne železnice utrjevati včeraj tudi tramvajsko progo na Tyrševi cesti. Levi tramvajski tir, če gledamo od kavarne Evrope proti severu, so zrahljali in odstranili velike granitne kocke. Progo popravljajo v dolžini kakšnih 40 metrov in to pred trgovinama Marinč in Dogan. Velike granitne kocke so izkopali, zemljo pod njimi pa utrdili in zravnali. Potem pa bodo vstavili kar stare kocke, le bolj tesno jih bodo položili drugo ob drugo, da bo tir cestne železnice bolj utrjen.
Dela pri zapornici na Ljubljanici
Ljubljana, 19. julija.
Delavci, ki grade zapornico na Ljubljanici pri Šentpetrskem mostu, so imeli tokrat srečo. Vreme jim je bilo naklonjeno in v strugi Ljubljanice je bila že skoraj prava suša. Le malo vode je v strugi. Delavci delajo kolikor le morejo, ker hočejo na vsak način sedaj oni,ukaniti vreme in dokončati vsaj betonske temelje, ne pa kakor vselej
doslej, da je vieme njih ukanilo. Na desetine in desetine pridnih rok meče kamenje, meša gramoz, koplje ilovico. Eni grade in zbijajo 6kupaj razna lesena ogrodja, drugi zravnavajo spet betonsko mešanico. Vsak ima svoje delo, skoro brez besed delajo. Res, vreme je bilo te dni kot nalašč za dela in treba ga je bilo do kraja izrabiti in se zavarovati pred kakšnimi iznenadenji. Toda danes je takšno vremensko presenečenje žali-bog prišlo.
Leva polovica struge je že skoro zbetonirana, ostane potem še dmga polovica. Ker mešata betonsko mešanico kar dva stroja na električni pogon, gre delo mnogo hitrejše od rok, kot pa, če bi mešali delavci z lopatami, kakor to delajo pri manjših stavbah. Ko bo leva stran struge povsem dogotovljena, bodo potem čez ta beton spustili vodo in bodo začeli z deli na desni polovici. Če vreme ne bo nagajalo, bo Ljubljanica kmalu zajezena, kakor je to v načrtu. Ko bo zatvomica postavljena, se bo vodno stanje v mestu precej zvišalo, pač toliko, kolikor bo potrebno. Potem bo struga tudi mnogo lepša, saj se ne bodo videli na dnu razni razbiti lonci in druga ropotija, kot doslej.
Upravičene pritožbe zaradi pretiranih cen južnega sadja in zelenjave
Odsek za kontrolo cen pri Visokem Komisariatu in mestni tržni urad dobivata vedno nove pritožbe zaradi pretiranih cen južnega sadja in uvožene zelenjave v Ljubljani. Odsek za kontrolo cen ie mestnemu tržnemu uradu tudi sporočil, da do sedaj niti en veletrgovec z zelenjavo in sadjem v Ljubljani in prosil za določitev cen, kakor bi to'moral storiti po zakonitih predpisih. Pripominjamo tudi, da se proti pretiranim cenam južnega sadja in uvožene zelenjave pritožujejo posebno prebivalci italijanske narodnosti, saj te cene v Ljubljani nikakor niso v pravem razmerju s cenami na italijanskih trgih.
Zato ljubljanski mestni tržni urad opozarja vse trgovce z zelenjavo in sadjem na debelo, naj takoj prosijo za določitev cene pri odseku za kontrolo cen Visokega Komisariata, in sicer za vsako pošiljatev blaga, ki jo dobe. Mestni tržni urad pri lem izrecno poudarja, da se uvoženo blago, ki nima določenih cen na podlagi izkazil nabavnih stroškov, ne sme prodajali, ter pristavlja, da so tudi veletrgovci z zelenjavo in sadjem dolžni prodajalcem na drobno izstavljati račune in izkazila o potrditvi cen na debelo.
Ker je mestni tržni urad podobno opozorilo poslal tudi Združenju trgovcev zaradi obvestitve članstva, ki se ga tiče, mestni tržni urad upravičeno pričakuje, da se bodo prizadeti ravnali po oblastvenem naročilu ter tako proti njim ne bo treba podvzeli strožjih ukrepov.
V treh vrstah...
Na Dolenjskem se obeta letos lepa in obilna trgatev. Vreme 6e je zadnje čase zelo popravilo, vinogradniki pa so dobili pravočasno tudi dovolj modre galice, da so lahko zatrli škodljivo pero-nosporo.
V Beli krajini je žetev v polnem razmahu. Zemlja je obrodila prav dobro in če bo še druga letina takšna, se za letos ne bo bati pomanjkanja.
Na Spodnjem Štajerskem smejo biti otroci čez 12 let zaposleni le 4 ure na dan, ne šoloobvezni otroci 6 ur, mladeniči od 14. do 18. leta in ženske ne smejo biti zaposleni v nočnem času od 20 do 6 zjutraj.
Neznanega utopljenca je Drava naplavila pri železniškem mostu v Ptuju. Kdo je utopljenec doslej še niso mogli ugotoviti.
Ključavničarski vajenec Zdešar se je peljal s kolesom, pa je na Viču tako nesrečno padel, da si je zlomil desnico.
50 letnega delavca pa je vrgla božjast v Drenikovi ulici. Pri padcu je zadel ob rob hodnika in je dobil precej veliko rano na glavi. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Pri Vinici je utonil v Kolpi 18 letni sin edinec posestnika Volkova iz Zapudja. Par konj je hotel prepeljati čez vodo, pa je na sredi reke omagal in utonil.
Novice s Hrvaškega
Tednik »Hrvatska gruda« objavlja izjavo trgovinskega ministra Simiča, v kateri pravi, da bo industrija, ki je na Hrvatskem, ostala lastnina hrvatskih državljanov in da bo storil vse, da niti ena industrija ne bo prišla v tuje roke. Zaradi izdelave točnega načrta za pospeševanje industrije bo v kratkem v Zagrebu posebna konferenca, na katero bodo povabljeni zastopniki vseh gospodarskih slojev.
Za zasluge, ki jih je izkazal ustaškemu po-kretu in ob priliki razpada bivše Jugoslavije _ je poglavnik imenoval za ustaškega podpolkovnika izven staleža in službe Cirila Čudino.
V Zagrebu so ustanovili Hrvatsko-bolgarsko društvo.
Novi mostarski župan. Za župana v Mostarju je postavljen Muhamed ef. Butum.
Na Hrvaškem je bilo pri zamenjavi 1000 dinarskih bankovcev tega denarja za 4 milijarde.
Novice iz Države
Veličasten pogreb žrtev angleškega letalskega napada na Messino. Trupla treh otrok in 83 letnega starčka, žrtev nedavnega angleškega letalskega napada, so v Messini pokopali z velikimi slovesnostmi. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva, ki je še slednjič hotela izkazati čast žrtvam, ki so padle na »domačem bojišču«. Na čelu žalnega sprevoda so šli zastopniki Vojske, za križem duhovščina z zastopnikom nadškofa, nato pa za pogrebnimi vozovi, polnimi cvetja, svojci žrtev. Sledili so potem odličniki na čelu s prefektom, zveznim strankinim tajnikom, županom, pokrajinskimi zastopniki, poveljnikom mesta Messine, nakar so se razvrstili višji častniki, mestno zastopstvo in slednjič ogromna množica ljudstva.
Izvoz v Ljubljansko pokrajino brez posebnega ministrskega dovoljenja. Na pristojnih mestih so izdali odlok — kakor poroča »L’Eco di Roma« — po katerem smejo carinske oblasti neposredno dovoliti izvoz kakršnega koli blaga, tudi takšnega, za katerega je bilo potrebno posebno dovoljenje, v Ljubljansko pokrajino. Prav tako je bilo določeno, da smejo carinske oblasti same dovoliti brez poprejšnje odobritve uvoz v stare pokrajine Kraljevine Italije, in sicer vsakovrstnega domačega blaga s področja Ljubljanske pokrajine.
Nagrade kmetom za semensko pšenico. Poleg drugih nagrad, ki so jih uvedli z namenom, da bi kmetje čim več pridelali in da bi se tako dosegle tudi primerne cene poljskim pridelkom, je bilo določeno, da bodo kmetje iz državne blagajne dobili nagrado po 30 lir za metrski stot za izbrano semensko pšenico, ki je ni treba oddati v skupna skladišča.
Znatno znižanje cen na rimskem živilskem trgu. Po sklepu odbora za nadzorstvo nad cenami, ki je bil ustanovljen pri državnem ravnateljstvu fašistične stranke, so zaradi dobre letine preteklo sredo znižali na vseh rimskih trgih cčne sadju in zelenjavi za 20 odstotkov. Pristojne oblasti so se hotele potem tudi prepričati, koliko je pri prodajalkah ta odlok zalegel, pa so ugotovile, da ga je večina sprejela z razumevanjem. Prodajalci sami so tako lahko dobili slive že po 3.20 L, breskve po 3.50 L, paradižnike po 1.90 L in fige po 2 L, ljudem pa so jih potem na trgu prodajali seveda za malenkost dražje in sicer: slive po 3.85, breskve po 4.15, paradižnike po 2.60 in fige po 2.50 L. Istočasno je bilo uvedeno poostreno nadzorstvo nad tržnimi cenami ter uvedene tudi_ hujše kazni za tiste, ki se novih cen ne bi držali. Rimske gospodinje in tudi drugi, ki zahajajo na trg, da si kaj kupijo, so sklep o znižanju cen sadju in zelenjavi toplo pozdravili.
Nov ravnatelj »Messaggera«. Minister za narodno kulturo sporoča, da je na mesto dr. Fran-cesca Malgerija imenovan z? novega ravnatelja časopisa »Messaggero« dr. Fausto Buoninsegni, dosedanji glavni urednik, sobojevnik in fašist od leta 1919.
3000 vernikov v skupni avdienci pri sv. očetu.
Iz Vatikana poročajo, da je sv. oče sprejel v sredo 3000 vernikov v skupno avdienco in dal vsakemu posebej poljubiti križ. Ko je papež prišel v sprejemno dvorano, so ga verniki sprejeli z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem. Med navzočimi je bilo tudi 250 parov novoporočencev in nad 500 italijanskih vojakov. Ko se je sv. oče vrnil v knjižnico, je sprejel v zasebno avdienco kardinala Sa-lottija.
Navodila za izsuševanje zemlje na Siciliji. Du-ce . je v navzočnosti ministra za poljedelstvo in gozdove sprejel glavnega ravnatelja za kolonizacijo sicilskih veleposestev, prof. Mazzocchija Ale-mannija. Ta je podal podrobno poročilo o tem, kako daleč je kolonizacija že napredovala. Duce je pazljivo poslušal izvajanja omenjenega ravnatelja, nato pa dal nova potrebna navodila za bodoče delo na tem polju, ki mora biti zdaj v vojnem času še bolj skrbno kot prej, da se bo lahko izvedlo tako, kakor je bilo določeno v načrtu, ki so ga začeli izvajati pred tremi leti.
Dekleta, ki so si umišljala, da so zastrupljena. Dvanajst delavk, ki so zaposlene v pralnici »La Nivea« v Napoliju, si je hotelo pripraviti za kosilo krompir. Dale so ga kuhat v posodo, ki ni bila dobro pocinkana. Po obedu so delavke začutile bolečine v želodcu in ko so ugotovile, da je lonec, v katerem se je krompir kuhal, znotraj okrušen, so bile vse prepričane, da so zastrupljene. Lahko si predstavljate, kako so bile v trenutku vse preplašene in zaskrbljene, kaj bo zdaj. JJbrale so jo k bližnjemu lekarnarju, odtod pa brž v bolnišnico po prvo pomoč. Pred zdravniki je teh dvanajst deklet, kolikor jih je jedlo tisti krompir, izjavilo, da se že bolje počutijo, vendar pa so jim za vsak primer še temeljito izprali želodce, da bi odstranili nevarnost, če je v resnici obstajala. Ta njihova dogodivščina pa se je kaj veselo končala, kajti iz bolnišnice so šla ta dekleta takoj spet kuhat krompir, toda tokrat v boljšem loncu, tudi za vsak primer.____________________
Poveljstvo hrvatske suhozemske vojske sporoča, da bodo hrvatski prostovoljci, ki bodo odšli na bojišče proti boljševikom, prejemali iste dohodke, kakor člani nemške oborožene sile. Prav tako tudi njihove družine.
Ob petdesetletnici rojstva znanega pesnika boema Tina Ujeviča mu je minister ®a prosveto nakazal izredno podporo 10.000 dinarjev.
Igor Zagrenjen:
Čelešnk
Čedalje težja in hujša sapa je prihajala od zgoraj.
Menih je počival.
Dolgo ni bilo glasu od njega.
Končno pa je zavpil navzdol:
»Do mene pridi! Bogve kako sicer ne boš stal, ampak ne gre drugače!«
Ihta je iztolkel kline.
Z zanko na vrvi, ki jo je potegnil skozi obroček, ie pred seboj vpel nahrbtnik.
Menih je potegnil in ni minilo dolgo, ko sta bila oba pri njem.
Dva nova klina sta zapela, vponki sta hkstnili v njih. Menih se je po poci pretiščal še malo više, zabil klin in se zagozden ustavil. Noge so mu podrhtevale od napora in prisiljene drže.
Poč se je izgubljala v ogromnem previsu.
Kakor pa je že tičal v njej nerodno, je le izvlekel iz žepa polovičko in si jo prižgal.
»Še malo više pridi 1 Tik pod menoj je robiček, da boš za silo lahko 6tal! Pa zabij, če najdeš špranjol« je zavpil, ko je pokadil.
Ko je bil Ihta pod njim, je potegnil za seboj obe vrvi skupaj, jih v dve gubč zvlekel skozi vponko v zabitem klinu ter jih zapel v vponko ob pasu.
še malo je počakal, da se je oddahnil, potem pa se je iz poči začel previdno spuščati rahlo navzdol proti levi po skoraj gladki steni. Z desno je stregel vrvema, z levo pa je iskal oprimkov. Končno se je ustavil na cisto kratki, navzdol obrnjeni ploča6ti polički, s katere je krepko pljunil naravnost podse ra grušč pod steno, čreden je izpel Iz vponke nov khn in ga zabil.
Ihta je zlezel kvišku, se razvezal, zavozljal • oba konoa vrvi, snel nahrbtnik, ga zapel v vponko I ter ga spustil k Menihu. Potem pa se je z vponko v vrvici, ki jo je imel okrog prsi, zapel v spodnjo glavno vrv ter se podrsal počez ob steni navzdol do Meniha.
Zvlekla sta vozel k sebi in Ihta se je spet navezal.
Navpična stena je grozeče kipela nad polico, visok previs se je ob kraju steza! nadnjo. Razen orjaškega oboka tik pod Celešnikovim vrhom ni bilo videti naprej gor ničesar.
Dobro varovan si je Menih pomagal deset metrov navzgor. Tam se je ustavil in se dalj časa oddihal.
Potem pa je zabil klin, skozi vponko v dve gube potegnil vrvi za sabo( vpel zanko v vponko sredi pasu, potegnil od štirih en zunanji in en notranji konec ter se pomaknil više. Ko je na ta način prišel skoraj tik do klina nad seboj, je z leve napravil na vrvi v drugi vponki vozel in obtičal. Z nogama gozdč ob navpično steno je čepel ob njej kakor detel ob deblu in zabijal v previsno steno nov klin. Spet si je na isti način pomagal naprej, in še dvakrat ali trikrat.
Ves se je tresel od napora. Čutil je, kako mu v vratu nabrekajo žile in šumi kri v glavi.
Prostorna polica se mu je prikazala, ko je končno prilezel na vrh previsa. Zabil je klin zase, enega za pa Ihto. Skozi vponko v tem klinu je potegnil vrv, da se je napravila zanka, ki jo je spustil do Ihte. Ta se je zapel, Menih pa ga je z nahrbtnikom vred jx>tegnil do sebe.
Hudo je bilo delo do sem, tako da se razen zanj za kaj drugega ni6ta utegnila zanimati.
Zdaj pa sta sedla in ostrmela nad divjostjo stene.
Navpično je padala podnju, dosti čez sto me-
trov je že bilo dol do grušča. Kakor dva ptiča sta čepela na tem majčkenem varnem prostorčku, skoraj čudežnem zavetišču pred grozotnostjo in negostoljubnostjo gladkega, navpičneg askalovja, ki je povsod okrog njiju grozila s jx>gibeljo.
Od police naprej sta se menjala.
Ihta je plezal prvi, Menih p>a je varoval in naravnaval nahrbtnik, kadar ga je moral snemati, da ga je Ihta povlekel k sebi.	j
tHitro je mineval čas.
Ko je človek ves osreden v eno samo 6tvar, ko ima čez glavo opravka s samim seboj in s tovarišem, da se ju stena ne more otresti, so ure podobne minuti.
Čedalje silnejša je postajala globina, čedalje težji svet, ki sta ga jemala napol s strahom, napol 6 pogumom.
Celešnik ju je silil k spoštovanju.
Vedno hujše zapreke jima je postavljal.
Po navpični steni sta morala nekje skoraj v gladkem navzgor. Na koncu je strmina za s (»znanje popustila, skrivenčena poč se je vlekla čez gram-pasto ploščo in se izgubila v skali pod nerodnim, malo ven pomaknjenim pragom.
Uro dolgo sta se ob njem zamudila.
Neprestano 60 zviška donela p>ovetja:
»Napni vrvi!« »Popuščaj!« »Pomalem popuščaj!« »Napni!« »Popusti levo!« »Desno napni!« »Še!«
*
V	nizki lopi na koncu nekega kamina sta počivala.
Ihti je hotelo biti slabo.
Tesnoben, zopern občutek ga je dušil.
Obsedela sta toliko, da ga je minulo.
Na drobni lašti so rasle kiselkaste zvončice sredi čisto gole kammitne pušče vse naokrog.
Stezala sta se za njimi, dokler nista vseh po-
žvečil
Razvezala sta nahrbtnik in skromno kosila. Teka ni imel nobeden.
Ko sta vstala, nista nikjer našla špranje, kamor bi lahko zabila klin. Kjer sta poskušala, je brnel zamolklo, ni hotel peti više, m zagrabil pečine.
Stena je bila zdaj v jx>lnem soncu.
Gore nasproti njej so že metale plave sence, druge pa so se kopale v bleščeči luči opoldanskega sonca.	. ,
Nekje sj»odaj ju je moral nekdo spaziti. Ni nehal vriskati, dokler mu nista odgovorila z zračne višave.
Menih se je zbasal v poč nad lopo in se jx>časi plazil po njej kvišku.
Kar na lej>em pa ni mogel nikamor več.
Dolgo je počival m nabiral moči, potem pa je zavpil:
»Zdaj pa le drži!«
To je bilo kar tako rečeno, kajti oba sta vedela, da bi tod Menihov padec potegni! za seboj tudi Ihto, saj ne bi mogel spodaj ob lopi z golimi rokami vzdržati sunka. Klina pa ni bilo moči tam zabiti.
Kakor bi bilo namdh šinilo nekaj živega po vrvi od enega do drugega se jima je zazdelo.
»V dobrem in hudem tovariša, pa četudi je jjo nama!« je šinilo Ihti skozi glavo in obšla ga ie moška, ponosna, pa vendar na svoj način nežna in Čista ganjenost. Občutek hvaležnosti do tovariša ga je presunil z močjo, da bi ga bilo kje v dolini sram. Od vsega srca je zaželel in potihem zaprosil sam pri sebi, da se Menihu ne bi nič hudega zgodilo, njemu če se že prav, le da bi Menih ostal živ, če se bo zdaj kaj zgodilo. (Konec prihodnjič.)
Uradni razglasi
Poštni paketni promet med Ljubljansko pokrajino in drugimi pokrajinami
Visoki Komisariat sporoča:
Od ponedeljka 21. julija bo vpostavljen poštni pakteni promet med uradi Ljubljanske pokrajine in drugimi pokrajinami^ Kraljevine Italije. Tarife bodo iste kot v Italiji. Paket ne sme biti težji od 10 k«. Za sedaj je služba omejena le na navadne pakete. Prepovedano je pristavljati paketom korespondenco in dodajati listkom napise, ki imajo značaj pisma.
Vsak paket bo moral imeti dve carinski izjavi.
Raclonlranje jedilnih tolšč, sladkorja In mila
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi svojih naredb z dne 18. junija 1941-XIX, St 45 in 46, o dolžnosti prijave za zaloge življenjskih potrebščin 'in
smatrajoč za umestno razširiti ureditev potrošnje na druge življenjske potrebščine odreja: člen 1. Racionirajo se jedilne tolšče: mast, slanina, olje in surovo maslo, kakor tudi sladkor in enotno milo. Mesečni obroki se določijo sproti.
Olen 2. Trgovci na drobno smejo oddajati ra-Cionirane potrebščine samo za ustrezni odrezek živilske nakaznice.
Clen 3. Živilske nakaznice porazdeljujejo občinski uradi.
Ustroj razdeljevanja se po ver j a Prehranjevalnemu zavodu Visokega komisariata.
Clen 4. Obroki ne gredo ne proizvajalcem, ne tistim osebam, ki imajo po katerem koli naslovu katero izmed raciondranib potrebščin.
Clen 5. Racioniranje masti, slanine, olja in sladkorja stopi v veljavo z dnem 16. julija 1941-XIX. Za razdobje do 81. Julija 1941-XIX gre potrošnikom polovica količine, navedene na živilski nakaznici.
Kdaj stopi v veljavo racioniranje surovega masla in mila, se določi pozneje.
Clen 6. Kakor koli storjena ali poskušana pre-
vara, da se priskrbijo raoionirane potrebščine, ki komu ne gredo ali pa si jih priskrbi v višji meri, nego mu gredo, se kaznuje v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zt porom od 15 dni do treh mesecev.
Clen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
V Ljubljani, dne 15. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Izravnava plač in prejemkov za osebje bivše jugoslovanske države in drugih javnih ustanov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi kr. uredbe z dne 2. junija 1941-X1X, št. 492, o zamenjavi valute bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini, na podlagi čl. 8. kr. ukaza z dne 8. maja 1941-XIC, št. 291, o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, glede na to, da se je začela zamenjava v italijanske Ure dne 19. junija 1941-XIX in ker smatra za potrebno upoštevati, da so se z omenjenim dnem spremenile v italijanske lire plače in drugi prejemki uradnikov in plačevancev bivše kraljevine Jugoslavije, ki službujejo pri raznih državnih uradih Ljubljanske pokrajine, in nameščencev vseh vrst pri upravah raznih javnih ustanov, odreja:
1. Plače im drugi prejemki uradnikov in plačevancev prejšnjega režima, ki službujejo pri raznih državnih uradih Ljubljanske pokrajine, in nameščencev raznih vrst pri upravah krajevnih ustanov se morajo likvidirati od 19. junija t. 1. dalje v razmerju 38 lir za 100 dinarjev.
2. Prejemki, spremenjeni v italijanske lire v zgoraj navedenem razmerju, se morajo izplačati upravičencem dne 1. julija t. 1., zaostanki pa, ki gredo prizadetim za razdobje od 19. do 30. junija t. 1., se morajo izplačati čimprej, 'nikakor pa ne pozneje ko L avgusta t. L
Ljubljana, dne 26. junija 1941-XIX.
Visoki komisf-za Ljubljansko pok „jino: Emilio Grazioli.
Slovenski duhovniki v Srbiji in na Hrvatskem
V Srbiji in na Hrvaškem so naslednji slovenski duhovniki: Savli, Babnik, Bertoncelj, Vovk, Dobovšek, 2bontair, Bukova«, Govekar, župnik, Govekar, kaplan, Ogorelec, Toman, Kunstelj, Gostiša, Dodič, Šoukal, Cuderman, dr. Robič, Golf, Drolc, Cuk, Fatur, Močnik, Kržišnik, Hiti, Šušteršič, Filipič, Cvelbar, Cernilec, Frelih, Gornik, Hafner Tone, Lovšin Vinko, Platiša, Sitar, Starman, Stupica, Porenta, Stanovnik, Golmajer, Sušnik, Čampa, Hostnik, Su-pin, Vidmar, Špendal, Malovrh, Oman, Bešter, Poje, Novak, Pavlič, Kupljenik, Kovačič, Javornik Ivan in Tomaž, Funtek, Breceljnik, Pogačnik, Hafner Janez, Vilfan Janez, Peček, Gabršek, Veider, Blaj, Oblak, Kramar, Zabrst, Markič, Rihar, Matevž in Janez, Kofalt, Pip, Blažič, Komljanec, Širaj, Žganjar, Šinkovec, Mihelčič, Razboršek, Poljanec, špar-hakel, žužek, Kopitar, Pečnik, Jeglič, dir. Knific, pater Trontelj, Honigman, Krasna, Erjavec, Pogorelec, Klopčič, Čairt Miloš, Frančič, Klinc, Lan-gerholz, Zalokar, Mikuž, 2elezny, Leser, Pavlin, Erjavec, Vavpotič, Hribar, Vondrašek, Hartman, Klemenčič, Petrič, Razgoršek, Čebulj, Močilnik, Jelen in Boštele.
Ljubljana
Kdo lahko postane član organizacije »Steirischer Heimatbund?«
•Štajerski gospodar«, nemški tednik v slovenskem jeziku za Štajersko, prinaša naslednji članek o tem, kdo lahko postane član organizacije Steirischer Heimatbund. V uvodu izraža veselje, da se je priznalo Fiihrerju, narodu in Reichu 323.807 mož in žena in se vpisalo v prijavne spiske Heimat-bunda. Nato nadaljuje: »Ker je doseženo 14. leto predpogoj za sprejem v »Deutsche Jugend« in 18. leto za sprejem v »Heimatbund« in ker okraja Tri-fail (Laško) in Rann (Brežice) iz delovnih ozirov še nista bila upoštevana, ustreza imenovano število, nanašajoče se sicer na dvomljive izide jugoslovanskega ljudskega štetja iz leta 1931., nekako 95 odstotnemu glasovanju spodnještajerskega prebivalstva. To je priznanje. S strani moških članov organizacije »Steirischer Heimatbund« se jih je 1 razen tega 66.566 prijavilo k Wehrmannschaft (obrambno moštvo). 5 tem so izrekli svojo pripravljenost, uriti v žilavem delu telo in duha, da bodo lahko nastopili kot politični vojaki svoje domovine.
Kljub temu je jasno, da je to priznanje, gledano s posameznih vidikov, plod različnih ugibanj. Nemcem, srečnim nad končnim povratkom v Reich, je napočila najlepša tira življenja. Žilava borba za ohranitev njih narodnosti v sovražnem okolju je bila z zmago kronana. Široka masa zlasti štajerskega prebivalstva, ki svojih simpatij za Nemčijo ni nikdar skrivala, se je vseh dvajset let tuje vlade priznavala štajerstvu ter je pričakovala uro osvoboditve s poštenim srcem. Mnogi delavci, čeprav nemškega jezika nezmožni, so zagledali v nemških vojakih in v poverjenikih Fiihrerja odposlance socializma, ki bo tudi njim prinesel svobode in kruha. Pa tudi osebe, ki so dotlej veljale kot sovražniki Reicha in ki so nebrzdano izkazovali svoje sovraštvo do Nemcev, so sedaj naenkrat spremenili svoje vedenje. V mnogih primerih
so bili celo prvi, ki so že uro pred pričetkom dela čakali na določenih mestih, da bi tako dokazali to svoje novo zadržanje.
Iz tega dejanskega stanja je nastala potreba, preiskati vse prosilce za sprejem, z izjemo Nemcev, ki so že z dejanji v Kulturbundu dokazali svojo privrženost Fiihrerju in Reichu. S preiskavo se že bavijo sprejemne komisije. Ocenjujejo jih po bioloikih in političnih vidikih. Ljudje, ki jih je — biološko gledano — smatrati za manj vredne, ne morejo biti člani organizacije SH, Takih ljudi je na Spodnjem Štajerskem le 2 do 3 %. Osebe, ki so se kot vodilni Slovenci udeležili protinemških akciji asocialni elementi, zločinci, pijanci itd. tudi ne morejo postati člani organizacije Steirischer Heimatbund.
»Do 20. avgusta bo končana celokupna orga-
nizacija Heimatbunda. Vesti, po katerih se bo izselil večji del prebivalstva, so sad neizmerne neumnosti, oziroma predstavljajo sovražno geslo, ki ima namen zanesti vznemirjenje v deželo.«
Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Puclja v Svihniku. Gasilci in vojaki niso mogli požara zadušiti, pač pa so ga omejili, da ni zajel še drugih gospodarskih poslopij.
Zdravstvena kolona Notranjega ministrstva je prišla v četrtek tudi v Žalno. Kolono je pričakovalo 1000 ljudi, med njimi tudi 200 šolarjev. Rentgenologi in zobozdravniki so pregledala vso šolsko mladino, popoldne pa so nadaljevali svojo pot drugam.
Opera, ki je doživela zelo lep uspeh v letošnji sezoni, je Gounodov »Faust«. Melodiiozna glasba, iz katere so našli različni odlomki, baleti in arije pot v najširše kroge občinstva in uživajo že desetletja veliko priljubljenost so pomembne točke te opere. — Fausta bo pel Franci, Margareto — VI-dalijeva, Mefista — Popov, Valentina — Janko, Siebla — Polajnarjeva, Marto — Kogejeva, Bran-derja — Dolničar. Dirigent: D. Žebre. Režiser: Ciril Debevec. Koreograf: inž. Golovin in B. Pilato.
športni drobiž
Nemški boksar Neusel je visok 187,5 cm in tehta 184 Pfd, dočim je Schmeling velik 186 cm in je za 10 Pfd lažji od Neusela. Največji izmed nemških boksarjev pa je K61blin, ki je kar cela gora, saj je visok 15M cm.
Na ameriškem lahkoatletskem nebu je zasijala nova mlada zvezda. Je to še dijak Davis, ki pa ima zelo hitre noge. Na progi 100 yardov teče le 9,4 sek. Na 200 yardov pa rabi 20,5 sek. Jo to zelo dober čas, ki bo kmalu dosegel svetovni rekord.
Nov Harbigov svetovni rekord. Harbig je k svojima svetovnima rekordoma 400 m in 800 m dodal še tretjega na 1000 m. Dosedanji rekord na tej progi je star že 11 let in ga je pred tolikimi leti postavil Francoz Ladoumegue v času 2:23,6. Ze večkrat so ga skušali potolči vendar pa se nikomur doslej to še ni posrečilo. Pred nedavnim pa je Harbig izboljšal Ladoumegue-ov rekor za 2,1 sek. in je progo pretekel v času 2:31,5.
Za dansko nogometno prvenstvo 6ta se potegovala letos kopenhagenška kluba Frem in Fre-mat. V končni borbi je zmagal Frem z rezultatom 4 :2. Gledalcev je bilo 23.000. Frem je bil že državni prvak v letih 1923, 1981, 1933 in 1936.
Koledar
Danes, sobota, 19. julija: Vincencij Pavcl-ski, spoznavalec.
Nedelja, 20. julija: 7. pb. Česlav, spoznavalec.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. liohinc ded,, Cesta 29. oktobra 31.
V soboto 19. t. m. ob 20.30 bo v dvorani Delavske zbornice literarni večer Gelč Jonte-sove.
Nakaznice »a mast, slanino, olje in sladkor
se že dobe nekaj dni pri trgovcih, zato pa mestni preskrbovalni urad opominja vse družinske glavarje ter sploh zamudnike, da morajo najpozneje do sobote 19. t. m. opoldne priti k svojim trgovcem po te nakaznice. To zavlačevanje poslovanja s strani konsumentov je dokaz, da se ljudje premalo zanimajo za razne razglase in objave o prehrani, zato pa prosimo občinstvo, ki čita dnevnike, naj na današnjo objavo opozori svoje znance, da ne bo nepotrebnih zamud pri razdelitvi živil. Seveda pa ne velja ta opomin onim, ki so o pravem času pri svojih trgovcih vložili prošnje ali se prijavili za navedena živila.
Ljubljansko gledališče
OPERA.
Začetek ob 20.
Sobota, 19. julija: »Pri treh mladenkah* Red B.
Nedelja, 20. julija: »Faust«. Izven.
Zaradi preutrujenosti članov Opere so nadaljnje uprizoritve opere »Ero z onega sveta«, ki bi jih morali odigrati še ▼ letošnji sezoni za abonente, preložene na začetek prihodnje sezone.
»Pri treh mladenkah« je prikupna, prisrčna in humorna spevoigra, ki ji dajejo vrednost Schubertove pesmi, komponirane kot izraz njegove neizrečene ljubezni ljubljenemu dekletu. Schuberta bo pel Janko, Hannerl — Vidalijeva, Hederl — Polajnarjeva, Heiderl — Barbičeva, Tscholla — Zupan, Tschollovo — Španova, Grisi — Poličeva, Schobra — Belizar Sancin, Novotnega — Modest Sancin. Dirigent: D. Žebre. Režiser: D. Zupan. — Drevi, v soboto, bo predstava za abonente reda B. Opozarjamo, da bo to zadnja abonentska prerMava ▼ letošnji sezoni.
Čudna navada. Pred kako obravnavo so v srednjem veku v Angliji dvorano polivali z jesi-hom namočenem v pelinu, da so priče in porotniki laže prenašali neprijeten duh jetnikov in se ščitili pred kako nalezljivo boleznijo.
O vidrah. Ko se spusti vidra v vodo za svojim plenom (ribo), se lahko recej globoko potopi, ri tem pa ne zagrabi ribe z gobcem, ampak s svojimi prednjimi tacami ali nogami, ki imajo ostre kremplje.
I!
Rublnettl per impiant' dl KHene sanlfarta, idrau-llca. acquedottl, fias, rl-scaldamenlo napore
Cercasi seri o, competente rap-presentante pe Lubiana
pipe za higienične nape-
• i|ave, tiidravlha »«do-i vodi, plin. centralna
|	hurlava
s Iščemo zanasljivega. sposobnega
•	zastopnika	za	Ljubljano
Officine di Borgomanero G. B. PRIMATESTA & Co.
rgoi
Bc
orgomanero (No var a)
TESSILVALLI
(gia Bruni e Valli)
I migliori tessuti, il piu gr a n de assortimento in SETERIE, LANERIE
Najboljše tkanine, največja izbira SVILE-nih, VOLNE-nih izdelkov
TRIESTE
Corso Vlttorio EMANUELE III - No. 3
LampadF^IeTtmhe**Hr'tuffi^‘‘tTpi;*e per qualsiasi applicazione, prodotte nei gran-diosi stabilimenti di, Alpignano (Torino), dotati di macchinario modernissimo e di 1aboratgjr.«sperimeniali perfetli.
**	'«6	fcinii	mfj	- -
Richiftdflre listini Silim.
PHILIPS STATT,
MILANO,« VIA. S. MARTINO. 20
PHILIPS
LAM PAD E
PHILIPS
ZARECA LUČ
Vs&kovi$fl\e IsTektrnčne SaTttiTeT^mTtČffe uporabe, proizvod znanih, velikih tvornic. v-Alpignano (Torino), opremljenih, z najmodernejšimi stroji in z dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji.
Zahtevajte cenili pri:
PHILIPS 8.A.I.
MILANO - VIA S. MARTINO. 20
-•««v
Charlie Chan v San Franciscu
»Nadejam se tudi jaz .. Ali bi tudi 'ti Sli z menoj ?<	.
»Da,« je odvrnil Dufl in se dvignil.
. »Nadzornik, ne pozabite, da imava ?udva Se kratek razgovor na programu,« Je Dufla opomnil Chan.
Duff ge je obrnil h Kitajcu.
*Lahko takoj, če želite. Stopice na-Prel* gospod major, jaz bom vsak hip z® vami.«
»Dobro. Jaz sem za vas rezerviral sobo v hotelu »Saint Francis«. Upam, da ste pritrdil} mojemu izboru.«
»Hvala vam. Tudi jaz bom takoj za vami.<
i® rekel Diran, obrnjen proti Kirku, »zahvaljujem se vam za gostoljubje.«
»Nimate za kaj se zahvaljevati, gospod major! izvolite me obiskati, kadar koli 6e vam bo zahotelo. Upam, da se ne boste nič več počutili k0t tujec v nagem svetu. Poslal vam bom članske karte za enega ali dva kluba in če ne boste imeli nič proti temu, bova od časa do časa tudi skupaj odšla kam ven.«
»Vi 6te vse preveč dobri. Tisočkrat vam hvala.«
Diran se je od vseh navzočih poslovil in odšel.
»Ubožec I« je vzdihnila Morrow.
»Kaže, da je to dobričina,« je ugotavljal Dull,
Tedaj se je obrnil h Chanu:
»Dragi tovariš, kje bova začela? Nadzornik Flanery mi je že povedal, da med zapuščino sira Frederika ni našel nobenih dokumentov.«
»Ne, ni,« je potrdil Chan.
»Z drugimi besedami povedano ni bil storjen samo zločin, temveč izvršena tudi tatvina, kajti dokumenti so bili, to je izven vsakega dvoma. Ako jih ni uničila ista roka, ki je umorila sira Frederika, potem mora biti nekje podrobno poročilo o umoru Hilarija Gotha in o izginotju Eve Diran ...«
»Po vsej verjetnosti vam je znano, da je sir Frederik menil, da obstoji med obema tema dvema stvarema medsebojna zveza.«
»Da. Videl sem prepis pisma, ki ga je moj šef poslal siru Frederiku. Iz tega pisanja sem sklepal, da moj predstojnik O vsem tem ne ve prav nič več, kakor veva midva. Vendar sem mu za vsak slučaj poslal brzojavko in ga zaprosil, naj nam pošlje vse podatke, ki jih ima pri roki.«
»Vi delate odločno in hitro,« ga je •hvalil Chan. »Pripovedovanje majorja irana je vrglo nov žarek na vso to stvar Do sedaj nam je bilo neznano, da je tudi polkovnik Beatem sodeloval pri izletu tistega usodnega večera v Pesha-warju.<
po)
Di;
»Ravnokar ste rekli, da se polkovnik sedaj nahaja v San Franciscu?«
»Da. Bil je tudi pri tisti večerji pri gospodu Kirku, po kateri je bil sir Frederik ubit. To vam je silno zaprt in molčeč človek. Namreč polkovnik Beatem!«
»Brez dvoma drži, da je zelo zaprt in zakrknjeni« je vzkliknila Morrovv.«
»Ako je polkovnik sodeloval pri izletu v okolico Peshawarja, potem tudi ve, kakšna je Eva Diran. Tisti večer, ko je prihajal kot gost na večerjo h gospodu Kirku, se je peljal z dvigalom, katero je vodila Jenny Jeroma — Marry Lan-telly. Ako je ta ženska prava Eva Diran, potem jo je moral spoznati.«
»Tako je,« je pritrdil Chan.
»Potem je vsa stvar precej eiostav-na,« je nadaljevala Morrow. »Grem takoj k polkovniku, da ga vprašam ...«
Tedaj je Chan stegnil roko:
»Oprostite 1 Zastavil vam bom eno vprašanje: ali boste zahtevali od slepca, da vam pokaže kod in kam morate iti?«
»Ne razumem vas.«
»2e več dni vem, da je bil polkovnik Beatem v Peshawarju v začetku maja 1912. Do danes zvečer pa mi ni bilo znano, da je sodeloval pri usodnem izletu. Pa tudi sedaj 6e mi ne zdi umest-on, da bi ga o teh stvareh spraševali.«
»Pa meuda vendar ne sumite ...«
»Še ne vem, kaj prav za prav mislim, j toda zdi se mi, da bi vse pokvarili, če | bi polkovniku dali vedeti, da so nam znane nekatere stvari. Podobni bi bili
človeku, ki se trudi, da bi uspaval dete, istočasno pa ga ščiplje, da se otrok dere in ne more zaspati. Prej, preden nadaljujem, pa mi dovolite, da se povrnem na nekatere dogodke iz preteklosti.
»Pogovorimo se malo o tistih žametnih copatah. Zdi se, da jih je morilec odnesel s seboj... Cernu? In kaj je z njimi storil. Lahko ugibljemo, da jih je odvrgel, čim se mu je pokazala prva ugodna priložnost. Kadar se v Angliji kaj takega dogodi, potem policija po časopisju obljublja nagrado tistemu, ki bi našel izgubljeni predmet.«
»To je odlična zamisel,« se je strinjal Chan.
»Čudim se, da se nadzornik tega ni spomnil.«
»Flanery se postavlja in se vede, kakor bi bil že ujet v mrežo. Sam sebi dopoveduje in si domišljuje, da je uganko že rešil, v resnici pa jo le še bolj zapleta. Toda v tem primeru ga ne smem kritizirati, ker tudi meni ni šinilo v glavo še nobena rešilna misel.«
»Poiskal bora nadzornika po večerji in mu svetoval, naj to stori. Jaz ne poznam tega kraja in se v njem čutim kot izgubljenec. Storite mi to uslugo, tovariš in večerjajte z menoj. Lahko se bova na dolgo in široko pogovorila o vsem, končno pa me boste lahko povedli do Flane-ryjeve pisarne.«
»Vaše vabilo Je zame zelo laskavo, gospod nadrx»rnik. Jaz bi silno rad izvedel za mnoge stvari vašega poklica, ki so mi še doslej ostale prikrite. In v
vaši ljubeznivi družbi se bom mnogo?esa prav gotovo naučil.«
»Hem ... nekoliko pretiravate. V vsakem primeru drži, da bova lepo večerjala. Torej, tovariš, kdaj želite, da «e najdeva?«
Potem se je obrnil h Kirku in gospodični Morrow:
»Drago mi je, da sem se seznanit z vami. Gospodična Morrow, to je zame v vsem življenju prva priložnost, da sodelujem v svojem poklicnem delu s tako dražestno mlado žensko... Prepričan sem, da se bova odlično razumela.«
»Prej bi rekla, da se vam smešno zdi, da imate žensko za sodelavca.«
»Ne, nikakor. Pa zakaj tako? Nasprotno I«
Chan se je vrnil v salon, potem pa odšel z Duffom. Tudi gospodična Morrow je vzela svoj plašč.
»Kam pa vi?« je vprašal Kirk.
»Na svoj dom.«
»In boste večerjali sami?«
»Nikar ne nadlegujte! Danes vas ne morem povabiti na večerjo. Pripravljanje limonine torte zahteva preveč časa.«
»Oh no. Saj ne nadlegujem. Toda misel, du moram večerjati popolnoma sam v svoji vili, me nič ne vleče. Predlagam vain, da greva skupaj v kako svello in veselo restavracijo, katere kuharjem in st reža jem zaupam, če ste tako dobri, kakor ste videti na pogled, potem ne boste dovolili, da bi večerjal sam.«
Strahovit zračni vrtinec nad Furlanijo
200 kg težke cevi je odnesel kilometer daleč
Silen vihar se je v sredo malo čez poldne razbesnel po nekaterih krajih Furlanije zlasti na področju, ki ga zdaj izsušujejo in kjer stoji takoimenovana »Delavska vas«. Posebno hudo je bilo prizadeto posestvo Virgilia Mosconia, kjer je zračni vrtinec v trenutku dobesedno odnesel do 60 sjetrov dolge zidane lope, kamor so shranjevali pridelke, orodje, vozove in stroje. K sreči se je 50 otrok, ki so se malo prej mudili pri tem poslopju, Se pravočasno oddaljilo, da bi si poiskali varnejše zavetje v neki bližnji kmečki hiši. Silen vihar je odnesel tudi streho z tamkajšnjega gospodarskega poslopja ter odkril, ali vsaj delno poškodoval tudi druge zgradbe.
Žalosten je bil po tem viharju pogled na polja. 20 hektarov zemljišča, zasajenega s ko; ruzo, je nudilo prav takšno sliko, kakor da bi ga razrukal silen potres. Brazde so bile vse zverižene, koruza, ki je tako dobro obetala, pa vsa polomljena, uničena.
Toda grozen dogodek, ki je navdal s tolikšnim strahom vse tamkajšnje prebivalstvo, si je izbral še druge žrtve. Kmet Giovanni Ga-sparotto je hotel uiti silovitemu zračnemu vrtincu, ki ga je zalotil sredi polja. Vrgel se je ob robu gozda v jarek ter se krčevito oprijel tanjšega drevesa. Ko pa je spet dvignil glavo in se hotel prepričati, kaj je z njegovim oslom in vozičkom, ki ju je pripeljal s seboj na polje, je moral na žalost ugotoviti, da ju ni nikjer več. Osla je odneslo na neko drugo posestvo komaj napol še živega, od vozička pa ni ostalo drugega kot nekaj razbitih kosov lesa in skrivljenega železnega ogrodja,, ki ga je veter odnesel kakšnih 400 metrov daleč proč. Težak traktor je veter dvignil v zrak kot pero. Nekaj petrolejskih cevi, težkih po 200 kg, je odneslo kot iveri kilometer daleč proč od kraja, kjer so ležale. Nekaj plugov, ki so bili zastavljeni
v	brazde, je tudi odneslo čisto na drugi konec njiv. Da bi ušel nevarnosti, se je nek težak zagrabil za žleb ob hiši, toda vihar je odtrgal tudi žleb in je delajrca v loku vrglo nekaj^ metrov proč. K sreči je odnesel le lažje poškodbe, užil p« je mnogo strahu.
Neko dekle, Bianco Soncin, ki je hitela na prag, da bi zgrabila kolo, ki ga je bila preji prislonila k zidu, je bila v trenutku brez olble-: ke in se je iz sramu zatekla na polje, da bi se potem zvečer vrnila. Vihar ji je obleko odne-
sel in	jo pustil bogve	kje.	Nekaj kolesark je
orkan	pometal s koles	in	so	obležale z manjši-
mi poškodbami ob cesti, šestdeset koles, ki so jih delavci pustili od skednjih zunaj na polju, je orkan dodobra premetal in razdejal.
Mnogo je bilo po tem viharju težje in lažje ranjenih. Naihujše poškodbe je dobil Gkr vanni Andreon, ki so ga morali hitro odpeljati v bolnišnico zaradi njegovih resnih ran po gla-
vi	in drugod po životu, ki jih je dobil pri padcu z gospodarskega poslopja.
V	kraje, ki jih je	ta	nenavadno silovit vihar najhuje prizadel,	in	ki	leže med mostom
v Marangu in Villaviero, sta se takoj podala župan inž. Veronese in strankin komisar Zadro, da si ogledata razdejanje in ugotovita, komu je pomoč najnujneje potreba.
Oče osem in dvajsetih otrok
Danski delavec Erik Nielson je te dni praznoval svojo 80-letnico. Praznoval pa je ni sam, pač pa v krogu svojih osemindvajseterih otrok in mnogoštevilnih vnukov. Nielsen ima med vsemi Danci največ otrok, kakor poroča Radio Stefani.
.iv..
Veseli živ-žav s mestne kokošje farme ob Ižanski cesti.
Presenetljive arheološke najdbe v bližini Osla
Naleteli so na veliko staro grobnico, v kateri so poleg drugih dragocenosti
našli tudi srebrne konjske brzde
V	bližini Osla so že dolgo v teku pomemb; na arheološka raziskovanja, ki so zadnje dni privedla do izrednega uspeha. Na tem področju je nekoč stalo tudi veliko svetišče, posvečeno ljogu Odenu. In vprav v tem starodavnem svetišču so arheologi zdaj naleteli na presenetljivo najdbo, s katero se bo znanstveni svet lahko zelo okoristil in izpopolnil dosedanjo predstavo o tem, kako je bilo nekoč v teh krajih.
Ob vznožju lepo izdelanih stopnic, ki so še danes precej dobro ohranjene in ki so vodile k oltarju, so odkrili veliko grobnico, izklesano iz marmorja. N jena izdelava je vzbudila med raziskovalci zasluženo občudovanje. Grobnica pa ni bila prazna, pač pa so v njej našli najrazličnejše dragocene predmete, ki
spominjajo na starodavne čase. Grobnica, ki meri s podzemskim dohodom 10 krat 12 metrov, je zgrajena iz najtršega norveškega por-firja. Domnevajo, da so bili tu pokopani člani kraljeve rodbine, ki je vladala na Norveškem in Danskem v IX. stoletju po Kr. V grobnici so dobili zelo mnogo bronastih vaz, ki so izredno lepo izdelane in vse okrašene s sijajnimi ornamenti, dalje dvanajst čudovito lepo iz-
delanih slonokoščenih škatlic in mnogo ženskega nakita iz čistega zlata.
Kljub največji pazljivosti in skrbnosti pa pri tem raziskovanju niso mogli nikjer najt: niti kakšnih sledov okostij ali vsaj pepela, verjetno zato ne, ker je pokrov grobnice, morda zaradi kakšnega potresa, padel v jamo in se razbil in zato grob ni bil več dobro zaprt in zavarovan.
Raziskovanja se še vedno nadaljujejo in bodo tod morda našli kaj zanimivega. Dozdaj so dobili v tem znamenitem grobu izredno mnogo naidragocenejših predmetov, med dru-
§im tudi bronast in bakren denar, krasno iz-elane glinas-te posode in celo srebrne brzde, kakršne so nosili konji iz kraljevskih hlevov.
Spomini in utrinki
- :
IIPPP
' > m®
S8&y'	m	•"
Ogenj, kri, divja hrabrost
ki se je kazala v tisočerih bitkah in naskokih na postojanke arabskih vojska — to so dejstva, ki označujejo križarske	vojne. Trdnjava
je padala za trdnjavo, vojska . je bila uničena za vojsko Ne grozotne žrtve,	ne bolezni, ne
strahote podnebja; nič-ni moglo	zadržati krščan-
skih vojska, ki so fee stolbtja valile v Palesti'-ho, osvobojat kraje Krit stusovega življenja. Junaštva viteza Huga Ivrej-skega	so poosebljena
zgodovina tega velikega časa. Ta junaštva boste brali v novem romanu
»Črni križar«
ki ga bo naš list začel prinašati v ponedeljek, dne 21. julija. Ce hočete imeti za mesec napetega in možatega berila, naročite »Slovenski dom«., ki velja samo 6 lir na mesec.
Dobri bralci knjige »San Michele« so se lotili ljubeznjivih poskusov, da bi to majhno knjigo rešili pozabe. Bojim se, da nisem storil prav, ko sem privolil v ponatis teh drobnih črtic ali zgodb ali kakor koli naj se že imenujejo. Dolgo, zelo dolgo je tega, ko jih je spisala neizkušena roka v precej medlem jeziku. Domišljam si, da če bi danes sedel k mizi, bi spisal boljšo knjigo — vsaj za večino bralcev. Vendar pa je manjšina ljubiteljev knjig s tiho slabostjo za nenarejeno pisanje, ki bodo morda pritrdili moji drznosti, da sem pustil te zgodbe take, kakor so bile pisane, naj poskrbijo same zase, kakor pač najbolje vedo.
Bralci »San Michele« bodo srečali že znana poznanstva, vsa odeta v svojih starih oblačilih, ker nimajo drugega, s čimer bi se pokrili. Moj prijatelj Arcangelo Fusco, cestni pometač s Quartiera Montpamasse, Salvatorjeva družina, Don Gaetano, lajnar s svojo prezebajočo opico; gospod Alfredo * rokopisom »voje najnovejše žaloigre v petih dejanjih pod pazduho: vsi so tu. Cel6 sestra Filo-inena; sladki angel varuh iz pariških bolnišnic, živi in umira na teh straneh. Isti oguljeni stari menihi in duhovniki prenašajo po napolskih, s kolero okuženih četrtih kipce Matere božje in svetnikov zaščitnikov ter se pričkajo med seboj. Isto veličastno sonce sije nad napolskim zalivom. Iz iskrečih se voda se dviga isti začarani otok, isti ljubeznivi ljudje pozdravljajo bralca. Celo psički hvaležno migajo s svojimi repki v tej knjigi. Ljubljeni Tappio iz poglavja »Ko je bil Tappio izgubljen« je praoče tistega Tappija, ki ga je Miss Hall vzela vsak dan s seboj na sprehod v Villi Borghese in ki je dremal v sončni pergoli San Michela, medtem ko je velika opica Billy lovila uši. Billyjev rodovnik je bolj zavit v temo, a že zmeraj mislim, da je bil nezakonski sin samega hudobca. Zatrdno pa vem, da je bil leseni konjiček, ki sem ga na božični dam podaril Johnu, malemu plavookemu dečku iz San Michela, pravi potomec tistega konjička, ki ga v
tej' knjigi drži v usehli roki Petruccio, otrok bolečin Salvatorejeve družine. Vem tudi, da je Arcangelo Fusco, cestni pometač iz slepe ulice Roussel-le isti Arcangelo Fusco, ki sem ga v zadnjem poglavju knjige San Michele srečal v nebesih. Prav tako sem prepričan, da je kruti hišni gospodar, ki je siromakom v ulici Rousselle posojal denar in ki sem ga v tej knjigi spravil do tega, da se je obesil, zdaj v peklu v družbi onega mesarja, ki je prepelicam z žarečo iglo iztikal oči.
»Spomini in utrinki so že davno pošli. Umrli so naravne smrti in redki žalujoči, ki so knjigo pospremili do navadnega groba pozabe, so doslej nosili v srcih svojo žalost s trdovratno odpovedjo. Jaz prav tako, dokler mi mi onega dne knjigo prebral neki prijateljski glas. Prisluškoval sem s pomilovalnim nasmehom na ustnih, nenadno pa sem začutil strahotno bolečino pri srcu: zaželel sem si, da bi mogel danes spet napisati tako knjigo, z nedolžno samozavestjo, z nepopravljivim veseljem do življenja in * svojo nezlomljivo vero. Na žalost pa bom želel zaman, kajti želim si mladost nazaj!
Amundsenova rojstna hiša — narodni spomenik
Iz Osla poročajo: Rojstno hišo velikega norveškega raziskovalca Roalda Amundsena, ki je prvi prispel na južni zemeljski tečaj, so proglasili za narodni spomenik. Ta hiša stoji v majhni norveški pokrajini Sarpsborg. Vsi predmeti, ki spominjajo na tega velikega pomorščaka, kakor tudi vse tiste zanimive stvari, ki jih je nabral na svojih dolgih pomorskih potovanjih, bodo zdaj prenesli v njegovo rojstno hišo in jih tam shranili. To bo res zanimiv muzej. Amundsenova dela in vsi spisi, ki se nanašajo na njegovo življenje, bodo objavljeni na državne stroške.
Marjan Jnvan:
Nekaj o rastlinskih dišavah
Zgodovina nam pripoveduje, da so že najstarejši narodi, zlasti njih žene, zelo ljubili dišeče vode, bolzance in olja, saj so kralji od-tehtovali dišave z zlatom. Pri odpiranju piramid, s° naleteli raziskovalci na posebne posodice, ki so bile napolnjene z dišečimi olji. Znano nam je tudi, da so stari Grki in Rimljani kaj radi uporabljali razna olja, ki so pri gorenju razširjala prijeten vonj. O sestavi dišav starih narodov, nam je kaj malo znano, trditi smemo le, da so bila rastlinskega izvora.
Pri rastlinah ločimo v glavnem 5 skupin dišav, ki so našemu vonju prijetne in neprijetne. Pa poglejmo najprvo smrdeče vonjave naših cvetic. Imamo jih kar dve skupini: in-doloide in aminoide.
V prvo skupino indoloidov, ki nastanejo pri razkrajanju beljakovinastih svojin in vsebujejo benzol in dušik spadajo rastline, ki smrde po gnilih jajcih, gnilem vinu, tobaku, fekalijan, gnilem mesu, ribah itd. Tudi pri nas imamo zastopnike te skupine: aristolohije (navadni podrasčec); v tropičnih krajih pa jih je mnogo več: stapelije, nekatere orhideje itd.
Posebno zanimivo pri tej skupini je to, da že nazunaj pokaže rastlina svoj neprijetni vonj. Tako ima večina teh zastopnikov temno rjavo-rdečo barvo, ali pa cvet oziroma liste prepredene s temnimi krvavordečimi žilami, da v resnici zgledajo kot živalski kadaver. V to skupino spada vsem znani dišeči les, ki ga goje po vrtovih, čigar cvetje diši po gnilem vinu, a les po nageljin.
V drugo skupino prištevamo aminoidne vonje, ki so tudi malokomu prijetni. Po nejnovej-ših raziskavanjih vplivajo na seksualnost. Razlikujemo jih tudi več vrst, a naiizrazitejši amindni vonj je pri belem trnu. Nadalje^ ga najdemo pri nešpljah, kostanju, češminu, bršljanu, srobotu, divjem kostanju, jesenu, ma-konci in jerebiki. Glavni nosilec amidnega vonja je trimetyl«min.
Pa pustimo te vonje, ki so nam neprijetni in se, ozrimo rajši na plemenite dišavne rastline, iz katerih pridobivamo razna dišeča olja in esence. Imamo jih kar 3 skupine: benzoloide, parafinoide in terpenoide.
Benzoloidni vonji se izdelujejo v posebnih dišavnih stanicah rastlin, a njih glavni komponent je engenol, ki ga je največ v vonju na-geljna. Sem spadajo vonji hijaciht, dišeče per-le, španskega bezga, jasmina resede, primul, akacij, vijolic, ciklam in vanilij.
Toda motimo se, če mislimo, da imajo naštete vonje le one rastline, ki so vonjem dale imena, dostikrat ima več cvetic isti vonj, a si med seboj niso niti v sorodu. Tako kot nagelj diše še nekateri pojalniki, orhideje, rumeni ribez, narcise, azeieje itd.' Najmanj razširjen je vonj krone, ki ga ima poleg njih še kaktus
—	echinocactus tetoni. Zelo razširjen pa je vonj_ vijolic.
V	drugo skupino spadajo vonji parafinoi-dov, ki se le kemično razlikujejo od prejšnjih. Ti vonji so mehkejši, finejši in slabotnejši. Sem spada vonj vrtnic, trte, lipe, baldrijana, petu-nij, po ton k in bezga. Glavni nosilci vonjev so razne kisline: kapronska, baldrijanova, pela-gonijeva itd.
Tudi vsem znani duh po medu, ki prevladuje pri petini rastlin, spada v to skupino. Glavni komponent je myricilalkohol.
K zadnji skupini pa prištevamo one dišave, ki izhajajo iz rožnih olj, ki jih proizvajajo rastline v posebnih stanicah. Imenujemo jih terpenoide. Posebno znamenit je vonj oranž, ki ga vsebuje olje nerol. Ta vonj zaznavamo tucjj pri gardenijah, magnolijah in divji sibirski hruški. Te rastline pa ne vsebujejo vonja samo v cvetovih, marveč diši dostikrat cela cvetica. Tudi vonj citron dobimo pri nekaterih zvrsteh materine dušice (thymus citriodorus, montanus) in pri diktamnusu (dictamnus fraxi-nella). Sivkin vonj pa najdemo edino pri sivki
Zanimivo je, da večina cvetic ne diši ves čas cvetenja, marveč da odpro svoje dišavnice le ob gotovem času. Ko pade mrak na zemljo, prinese večerni vetrič opojen, a komaj zaznat-ni vonj, ki ga podnevi zaman iščeš. Po sončnem zatonu odpro svoje dišavne posodice razni to-baki, petunije in slaki, ki razširjajo prijetni vonj do polnoči. V tem času namreč obiskujejo te cvetke nočne vešče, metulji in druge žuželke, ki jih cvetice s svojim vonjem privabijo.
Z 'nočjo pa pričirb dišati tudi nekatere pelargonije, nočne vijolice in nekatere klinčnice, ki izdihavajo močan vonj po hijacintah.
Nekatere cvetice pa tudi spreminjajo svoj duh in diše podnevi kot vijolice, a ponoči kot hijacinte.
Človek pa je želel, da bi imel te vonje ved; no pri sebi, da bi se mogel poljudno z njimi odišljavati, zato je poizkusil na različne načine najti pot, po kateri bi lahko z ekstrakcijo izločil iz cvetic njih vonj. Najstarejši in najpreprostejši način pridobivanja rastlinskih dišav je ekstrakcija z mastjo in destilacijo z Vodno paro. Po istem postopku delajo še vedno na Francoskem pa tudi v Bolgariji. Moderneje in rentabilneje pa je pridobivanje esenc z organskimi topili.
Za ekstrakcijo z organskimi topili je najprimernejši kloroform, ker ni vnetljiv. Uporabljajo pa tudi eter. Seveda morajo biti vsa topila kemično popolnoma čista, ker bi drugače pokvarili vse delo.
Iz 1000 kg resedinega cvetja dobimo v najboljšem slučaju 1 in pol kg esenc v kateri je okoli 400 do 500 gramov čiste ali absolutne esence, ostali del pa tvorijo razne smole in voski- Iz te esence se izvleče olje, ki ga je okoli 150 gramov. Tako smo dobili iz 1000 kg cvetja po dolgi proceduri le 150 gramov dišavnega olja. Za kg tega olja bi rabili potemtakem okoli 7000 kg cvetja. Zato bomo razumeli tudi bajne cene, saj stane kg resedinega olja danes 900.000 do 1,000.000 din.
Omenil sem že na koliko načinov je mogoče pridobivati dišave, sedaj pa se seznanimo s temi pobliže.
Ekstrakcijo z mastjo so uporabljali že stari narodi in se uporablja še danes. Za tolščo se vzame svinjsko mast ali govejo maščobo, ki se ji doda galuna, eteričnega olja ali olja ylang
—	ylang. V velikih kotlih se mast segreje in topi primeša cvetja ter precej dolgo meša. Nato se mast stisne skozi posebne precejevalne naprave in se ji ponovno doda cvetja. To se ponavlja okoli 20 do 30 krat, da se mast popolnoma navzame vonjav. Po končanem postopku se mast, ki se sedaj imenuje »pomada«, predela v rožno olje, rožna mazila itd.
V	Bolgariji pa se drže še vedno bolj preprostega postopka in sicer destilacije z vodno paro in vodo. V posebnih, v to preurejenih
kotlih, ki so napolnjeni s cvetjem, prihaja vroča para s precejšnim pritiskom, ter raztaplja in odvaja s seboj dišavna olja. To destilacijo opravljajo Bolgari kar na polju, da si prihranijo stroške za prevoz in delo. Imajo sicer nekaj velikih tvornic, a % rožnega olja pridelajo ljudje kar na polju. Ker pa se pri tem delu izgubi precej dragocenega rožnega olja, uvaja država nove preurejene destilatorje, ki so jih izumili Nemci.
še en način je pridobivanja dišavnega olja, ki je najbolj zanimiv med vsemi. Kot sem že prej omenil, da nekatere cvetice ne hranijo večje množine dišav/ marveč jo sproti oddajajo in bi pri navadni ekstrakciji dobili le malo ali celo nič dišav. Tu si pomagajo drugače. Cvetje, predvsem tuberoze. potrgajo in natrosijo na posebne z mastjo namazane deske, ki J>h ze-pro za nekaj časa v primerne omare. Cvetje sedaj počasi izpariva aišavne snovi, ki se vpijajo v mast. Ko cveHe zvene gta po potrebi zamenjajo s svežim. Ko je mast popolnoma nasičena, jo postrgajo in predelajo. Ta naCin se imenuje »enfleurage«.	,	...
Zanimivo je, da so te dišave — eterična m hlapna olja — jako komplicirano sestavljena, so v vseh barvah in celo njih obstojnosti |e jako različna. Nekatere dišave na zraku kmalu oksidirajo in izgube ali spremene sčasoma svoj vonj. Druge pa pri navadni temperaturi izločajo kristalom slično snov tako tudi rožno
Večina dišavnih olj, ki se dado kemično analizirati, se da umetno ponarediti. Razlika je tako malenkostna, da jo spozna le izvežban ženski nos. Saj je dognano, da je moški vonj bolj razvit in prej zaznamuje količino vonja, a žena prej najde razliko in hitreje razločuje. Za surovine uporabljajo katranove destilate. Lahko pa tudi ponaredimo vonj iz manj vrednih rastlinskih produktov.
Tako je n. pr- Tiemann preiskal princip vonja vijolic, ki so ga pridobivali s težkimi procedurami iz korenin perunik (iris) in dognal, da se da vonj ponarediti iz citrala (alde-hid, ki je v citrono vem in oranžnem olju in v olju travankorskem) in acetona. Ko je združil obe snovi, je opazil, da je sicer snov prava a ne diši. šele kasneje se mu je posrečilo, ko je to snov obdeloval z žvepleno kislino, da je dobila svojevrsten vonj po vijolicah, ki pa se po naravnem le malo razločuje.
Za Lind«
drisko tiskarno * Ljubljani« joie Kramarič - Izdajatelji tal Jože Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vrafamo - »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 bui MCotalM J« * Ur, sa Inozemstvo 19 Ur «• Utednlilsot Kopitarjeva ulica 6/111 — (Jpravat Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana m* Telelon itev, 40-01 do 40-05 —
EolraiilMi roeeto.