GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
EL/KN
nasa
KS
smučina
LETNIK 15
ŠTEVILKA 8
15. AVGUST 1976
Pripombe naših delegatov
21. skupni seji zbora združenega dela, zbora Krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora SO Ra-rovljica z dne 14. VII. 1976.
1. Dnevni red 21. skupne seje je obsegal 20 točk in je občutno preširok.
2. Gradivo za sejo je preobširno tako da ga delegati težko predelajo in razumejo.
3. Pripombe in zahteve ob sprejemanju družbenega načrta razvoja SR Slovenije za razdobje 1976—1980 in spremljajočih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Glede na ogromna sredstva, ki jih je in jih bo gospodarstvo še dalo za skupna vlaganja v gospodarsko sfero, ki je skupnega pomena in interesa nas vseh ter za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti, je naša pravica dn dolžnost, da zahtevamo:
— da se nam letno precizno poroča, kako so bila 'ta sredstva porabljena,
— ali so bila porabljena za namene za katere smo jih združili,
— in ne nazadnje, ali so bila porabljena in vložena z zavestjo in skrbnostjo dobrega gospodarja družbenih sredstev.
Tako poročanje naj ima isto obliko in enako težo, kakor zaključni račun OZD s področja gospodarstva.
4. Vsi vemo, da zbiramo sredstva po novi poti, na podlagi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, tega bo v bodoče še več. Vsi pa tudi vemo, da se tako zbrana sredstva vedno in povsod ne trošijo gospodarno, če bi se, verjetno ne bi bilo potrebnih toliko novih dodatnih obremenitev gospodarstva, zato zahtevamo:
— da Gospodarska zbornica Slovenije kot poklicana institucija za zdravo rast našega gospodarstva pripravi v doglednem času elaborat
—	izračun, kje je meja, ko se našega gospodarstva ne bo moglo več obremenjevati, brez škode za njogo-vo zdravo in normalno rast.
5. V zvezi z obravnavanjem in sprejemanjem družbenega načrta občine Radovljica za obdobje 1976— 1980:
— Glede na delež industrije v družbenem proizvodu gospodarstva občine, je predstavljal in predstavlja pretežni del, menimo, da je v načrtu industrija premalo poudar-na in iz načrta niso jasno razvidne smeri razvoja posameznih panog industrije;
— Glede na naravne in ostale pogoje, ki jih ima občina Radovljica,
da je v načrtu predvidena prepočasna rast predvsem na področju turizma;
— V programu razvoja občine je zelo pomanjkljivo obdelano področje informiranja občanov, na tem področju je treba napraviti večji napredek in temu področju dela dati svoje mesto v srednjeročnem programu.
6.	Pripombe na družbeni dogovor o razvijanju zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, izboljšanju njene regionalne strukture ter racionalnem nadomeščanju uvoza za obdobje 1976 do 1980
Delegacija zbora združenega dela OZD ELAN je obravnavala omenjeni družbeni dogovor in na podlagi ugotovitev daje naslednje pripombe:
— glede na situacijo v kateri se Jugoslavija nahaja na področju zunanjetrgovinske menjave, podpiramo družbeni dogovor.
— Smatramo pa, da bi bilo potrebno na področju odnosov s tujino (uvoz, izvoz) dati več pristojnosti republikam.
— pripomba k drugemu členu (2. odstavek: izvozno usmerjena dejavnost, ki izboljšuje plačilno in devizno bilanco bodo imele značaj temeljne prioritete, tako oblikovane v družbenem dogovoru o temeljih družbenega plana SRS — to naj bi se upoštevalo pri konkretnih ukrepih oz. merilih).
Slovenci v Švici so dobri delavci in odlični športniki. Elan sodeluje z njimi že od leta 1972
NADALJNJE SODELOVANJE S ŠVEDI IN CEHI
NA STRANI 2
Ustanovitev organizacije Elan - Promotion v Švici
Evianski pokal s tremi kolajnami
Na lanskoletnem sestanku z inozemskimi poslovnimi partnerji za prodajo smuči, ki je bil v mesecu septemrbu na sedežu Elana, je bil sprejet sklep, da se ustanovi posebni biro za propagiranje Elanovih smuči, s sedežem v Švici.
Zainteresiranost naših kupcev po nadaljnjem vključevanju v vrhunski smučarski šport, nujnost spremljanja uspehov z reklamnimi in PR akcijami, ki nedvomno povečujejo naše prodajne uspehe, zahteva vlaganje nadaljnjih sredstev v te namene. Inozemske poslovne partnerje smo opozorili, da naša OZD obsega že sedaj svoj limit in da ni nobenih možnosti za nadaljnje akcije
To pa bi po mnenju vseh pomenilo stagniranje, mesto nadaljevanje akcij v zvezi z doseženimi tekmovalnimi uspehi. Ker je interes naših poslovnih partnerjev enak kot naš, so sklenili, da bodo prispevali finančne deleže, ki naj bi jih nalagali v skupne akcije za propagiranje Elana v svetu. Lokalne akcije (po posameznih državah) ostanejo tudi v bodoče v skrbi in financiranju naših kupcev. Dogovorjeno je bilo, da kupci prispevajo za leto 1975 1 odstotek od vrednosti nabavljenih smuči v Elanu, za leto 1976 pa 11/2 odstotka.
(Nadaljevanje na 2. strani)
7 AMVA1 A
DELOVNEMU KOLEKTIVU
ELAN
5KS3VtT6Ul$TVA IN PODPORO
iNsmvaesiAioMov v Ivici ' r
' '1973-	I97S
im TiaoUv £0fi(CH
  organizacije...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na osnovi tega je bil sprejet sklep, da se takoj izvoli prvi upravni odbor te orgaivizaaije, ki ima sledeče naloge:
1. Najti ustrezen kraj, prostore in osebo v Švioi. V Švici zato, ker je tam sedež FIS komiteja in ker je to evropsko centralno ležeča država, nevtralna, z dobrimi komunikacijami in brez problemov v prelivanju finančnih sredstev.
2. Urediti pravno-formalno registracijo te organizacije po švicarskih zakonih, z vsemi potrebnimi akti in listinami.
loči svojega predstavnika v upravni odbor.
V	lanskem letu je bil na sestanku z inozemskimi partnerji postavljen UO, ki pa ima strokovno delovni značaj, torej le neke vrste odbor za ustanovitev te organizacije, in je svoje delo tudi v celoti opravil. Z naše strani je sodeloval Bogataj Vinko. Opravljeno je bilo sledeče:
1. Organizacija nosi ime ELAN— PROMOTION, iki je po nasvetu advokata v Švioi društvo in naj bi se kasneje z večjim pretokom sredstev preimenovala v družbo z omejenim jamstvom, (posredi je plačilo davčnih obveznosti).
5.	Prispevki članov se določajo vsako leto na gen. skupščini in sicer v odstotku od prometa — nabave smuči pri Elanu v dotičnem letu. Isto velja za Elan, ki plača svoj prispevek od celotnega izvoza smuči članom EP.
Naloge te organizacije pa so:
a) Skupno vlaganje in centralna potronja sredstev za propagiranje Elana na mednarodni ravni, tako da doseže čim večja prodaja in kvalitetni premiki v zgornje cenovne razrede.
b) obveščanje svetovne javnosti o Elanu in tekmovalnih uspehih, navezava z novinarskimi agencijami in večjimi časopisi v vseh državah.
c) Spremlajnje aktivnosti Elana in vseh poslovnih partnerjev v lokalnih akcijah in prenašanje izkušenj in idej na ostale.
d) Informiranje Elanovih poslovnih partnerjev o vseh novostih in dogajanju v Elanu, ter oskrba z materialom iz tekmovanja in drugih informacij, ki so pomembne za prodajo in javnost.
e) Navezava in gojitev stikov s tujimi nacionalnimi reprezentancami in kandidiranje mladih talentov za Elanove tekmovalce.
f) Pomoč Elanu v dizajnu in kreiranju reklamnega materiala ter sčasoma prevzem tudi takih zadolžitev.
Funkcija EP naj bi iz leta v letn naraščala in prevzemala vrsto dejavnosti iz reklame in PR od Elana. S tem naj bi se Elan razbremenil v sredstvih za vlaganje v reklamo m PR ter tudi v strokovnem delu.
Poslovno leto EP, ki bo trajalo od
1.	junija 1976 do 31. maja 1977, začenja s tem letom.
Dogovorjeno je bilo sledeče:
a) Elan za leto 1976 ostane pri svojem programu reklamne dejavnosti in podpiranju vrhunskega športa. Zato ne plača prispevka, vendar aktivno sodeluje s predsednikom upravnega odbora EP.
b) Vsi ostali člani morajo takoj izpolniti svoje obveznosti, EP pa začeti z akcijami po programu, ki ga je potrdila Gen. skupščina.
c) Elan se bo s prispevkom vključil v letu 1977, za novo poslovno leto EP, do takrat pa mora zadostiti domačim predpisom.
Generalna skupščina bo vsako leto sprejemala tudi plan potrebnih sredstev za EP in iz tega bo izhajal tudi prispevek (poslovni stroški in izdatki za akcije) ter program dela za prihodnje enoletno obdobje.
Strokovni kolegij je o tem razpravljal in se s konceptom EP v celoti strinja. Za prvo mandatno dobo v UO EP predlaga Bogataj Vinka, ker bo še več organizacijskih problemov in jih bo treba reševati sproti.
Samoupravni organi OZD Elan so razpravljali o tem predlogu in so sprejeli sledeče sklepe:
1. Da se strinjajo z ustanovitvijo Elan-Promotion v Švici in s konceptom poslovanja ter da pristopamo k članstvu te organizacije.
2. Da se strinjamo s plačilom prispevkov (po ureditvi domačih formalnosti) v višini, kii jih bo določata Gen. skupščina.
3. Da se potrdi kandidat za UO EP.
4. Da pristopne listine (pogodbo in druge dokumente) podpiše gen. direktor tov. Dolfe Vojsk.
Ceškl alpinci v Poreču. V sredini Zemann in Kuzmanova
3.	Izdelati predloge poslovanja, urediti bančni račun, pripraviti predračun stroškov in plan dela za leto 1976/77.
V	upravni odbor, ki se bo volil za 1—2 leti so bili izvoljeni predstavniki sledečih fiirm:
— predstavnik Elana
— predstavnik firme Colmar, Monza, Italija,
— predstavnik firme Sportbedarf, Ostermundigen, Švica,
— predstavnik firme Monark iz ZDA in Kanade.
Elan ima stalno mesto v upravnem odboru te organizaoije in je Elanov predstavnik tudi predsednik upravnega odbora. Ostale firme pa se volijo (kot bo predvidel statut) na generalnih skupščinah naših kupcev smuči. Vsaka firma nato do-
2. Sedeže Blan-Promotion (EP) je v Ostermundingen, Obere Zollgasse 75, v novi upravni zgradbi organizacije INTERSPORT.
3. Sekretar (Promotion-Manager) je švicarski državljan in strokovnjak iz področja reklame in PR g. Viktor Vogeli.
4. Organi te organizacije so: Ge-
ralna skupščina, ki zaseda enkrat
letno, najkasneje do konca meseca septembra. Sklicuje jo predsednik upravnega odbora v soglasju s prodajno službo v Elanu. Gen. skupščina zaseda v Elanu, ker je to obenem tudd delovni sestanek z vsemi inozemskimi poslovnimi partnerji za smuči.
Upravni odbor ima azvršilno-kon-■olno fukeijo in se voli na gen. skupščini za 1—2 leti.
^i:i' J.
jS (bf3 )
- r f) > -
1 h -07- 1976
TOMPA1A ImrMSCfi [ feju
mkIE&UNJE
) V GOS LAV//]
Mariborski alpinisti nas pozdravljajo s Kavkaza in se nam zahvaljujejo za pomoč pri odpravi
Skakalci na morju. Med njimi desni Grosche — ZRN, zadaj sedi Norčič Jugoslavija
Nadaljnje sodelovanje s Švedi in Čehi
Po končani zimski sezoni 1975 —76 so se iztekle pogodbe o članstvu Pool-a Švedske in Češkoslovaške smučarske zveze, kakor tudi pogodbe za tekmovalce. Sklenile so se nove članske pogodbe za nadaljnja 4 leta (do končane sezone 1979/80) kakor tudi za posamezne tekmovalce, ki naj bi uporabljali naše smuči. Predlagani so bili novi prispevki za Pool po posameznih tekmovalcih in ostali odnosi, ki
se bodo formalno uredili s posebnimi pogodbami s Pooli.
Samoupravni organi podjetja so sklepali o tem da ostane naša OZD član Švedskega in Češkoslovaškega Poola in tudi o ostalih obveznostih do Poolov in tekmovalcev.
Prav tako sodelovanje je predvideno tudi z zahodnimi Nemci, vendar se še niso oglasili. Pričakujemo njihov obisk.
V. B.
7. lesariada v septembru
Predstavniki republiških in pokrajinskih smučarskih zvez ter SZ Jugoslavije so si med obiskom v Elanu ogledali tudi Institut kjer so jim prikazali testiranje smuči po najnovejši v Elanu razviti metodi na principu Kajzerjevega efekta.
Z obiska predstavnikov smučarskih zvez Jugoslavije
Tek.				m o	š k	i				ž	e n	■ k	e
itov.	PODJETJE	MN	B	0	K	NT	S	š	0	K	NT	S	Š
1.	GLIN	X		X	X	X	X	X	X				
2.	SL KOČEVJE	z	X	X	X		X	X		X			
3.	Los im Sl.Gr.	X		X	X	X	X	X	X	X		X	X
4.	ELAN	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X
5.	BIILST	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X
0.	Istok MIRAN	X			X	X							
7.	SL RADOMLJE	X			X			X		X			
8.	MIZAR Vol. Draga	X											
o.	GG MARIBOR	X			X		X						
10.	SVEA ZAGORJE	X			X		X						
11.	KLI LOGATEC	X	X	X	X	X	X	X		X		X	X
12.	GG Postojna	X	X	X	X	X	X	X		X		X	
13.	HOJA Ljubljana	X			X	X	X						
14.	STOL	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X
15.	STIL Koper	X	X				X			X			
10.	GG Dled	X		X	X		X	X	X			X	
17.	TM Sl. Gradec	X			X			X		X			
18.	GARANT 7	X			X	X	X						
10.	SL IDRIJA	X	X		X		X					X	
20.	JELOVICA	X	X	X	X	X	X	X		X		X	
21.	LIP Diod	X		X	X	X	X	X	X	X	X	X	
22	LESONIT	X	X	X	X	X	X	X		X		X	
23.	LIKO Vrh.	X	X		X	X	X	X		X		X	
24.	ALTI.KS	X			X				X				
25.	GG Celje	X		X			X	X					
20.	SL trgovina Ljubljana	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X
27.	JAVOR	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	
28.	TP Brežice	X			X		X	X				X	
29.	GG Drežice	X			X	X							
30.	MEDLO	X	X	X	X	X	X	X	X	X		X	
31.	LIPA AjdovSČina	X	X		X		X			X		X	
32.	MARLES	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X
33.	KRAS0I’REMA	X	X										
34.	SAVINJA	X			X		X			X			
Glavni konstruktor smuči dipl. ing. Robič razlaga gostom posebnosti smuči
Kot vsako leto doslej, se bomo športniki naše delovne organizacije tudi letos udeležili letne LESARIA-DE, ki je že sedma po vrsti. 7. Lesariada bo 10. in 11. septembra v Ljubljani v Športnem parku Slovana, kateremu je bila tudi zaupana organizacija iger. Kot sposobni organizator iger, se je SD Slovan izkazal že na dveh prejšnjih igrah.
Na 7. Lesariadi bo nastopilo 46 lesnih podjetij in gozdnih gospodarstev s skupaj 1700 tekmovalci. Iz naše delovne organizacije jih bo sodelovalo 72.
Kljub močni konkurenci na 7. Lesariadi, se bomo športniki ELANA
potrudili za čimboljši uspeh, ne samo v posameznih športnih panogah, temveč tudi v skupni konkurenci. Dokazali bomo, da sodimo med ekipe, s katero je treba računati, s tem pa minimalno tudi dokazali, da imajo delavci naše delovne organizacije močno razvit občutek za šport in rekreacijo. Obenem pa si želimo, da vsi tisti, ki se nam na tem področju še niso priključili, da to čimpreje store.
O resnosti sodelovanja naj pa spregovori seznam udeležencev na 7. Lesariadi.
35.	ZK GP KOČEVJE	X			X					
36.	OPREMA IZOLA	X	X		X	X	X	X		
37.	UNILES Lesnina Ljubljana	X			X	X			X	
38.	INLES	X	X		X		X	X	X	
39.	GG Kranj	X			X		X	X		
40.	N0V0LES	X	X	X	X	X	X	X	X X	XXX
41.	SL TP Trbovlj«			X						
42.	GG Ljubljana				X					
43.	MENINA				X		X			
44.	EMI Sl.Biatr.				X		X			
45.	GG Novo mosto				X		X			
40.	LIP Slov.Konjic«						X		X	X
		40	20	19	40	22	35	25	13 24	8 20 8
Selce — Rineta 1976
Predstavniki smučarskih zvez z zanimanjem sledijo razlagi mag. Vrečka o proizvodnji poliurethan smuči.
Camping lesnih delavcev Slovenije Selce pri Crikvenici je pričel z obratovanjem 15. 6. do 10. 9.1976.
V juniju je letovalo v campingu 7 družin, od tega 2 domači Elanovi in 5 tujih.
V juliju bo letovalo v campingu 27 družin, od tega 25 družin naših delavcev in 2 tuji.
V avgustu pa bo letovalo v campingu 29 družin naših delavcev. V mesecu septembru pa so še vse kapacitete proste. V Novigradu pa bodo letovale 3 družine naših delavcev v času od 22.7. do 10. 8.1976, vsaka izmena po 9 dni.
M. B.
Zgodovina in razvoj kratkih smuči
Na tržišču se je v zadnjih letih nabralo vrsto kratkih smuči, za katere ima vsaka smučarska velesila svojo razlago uporabnosti in svoj honcept funkcionalnega oblikovanja. Če vključimo v to zbirko še ameriško pojmovanje o kratkih smučeh, potem postane slika še manj jasna. Z ozirom na to smatramo za potrebno, da vsaj domačim kupcem, predvsem pa prodajalcem poizkusimo razložiti razvojno pot in uporabnost smuči, ki jih izdelujejo v ELAN-u.
Ni namen tega članka razlagati fizikalne zakonitosti povezane z geometrijsko obliko smuči, pač pa zaradi boljšega pregleda opisati dejstva, ki so vplivala na izboljšanje funkcionalnosti normalnih smuči in s tem tudi kratkih.
Če se ozremo v zgodovino smučanja, zasledimo že v začetku tega stoletja na Tirolskem smuči, ki so bile v sredini od sprednjega in zadnjega dela. V knjigi »Planine v sitemu«, ki jo je napisal Luis Trenktr pred petdesetimi leti, avtor priporoča za smuči dolge 210 cm širino v krivini 9 cm, v sredini 7 cm, v zadnjem delu pa 8 cm. Vsem je bilo jasno, da je taka oblika potrebna. Tega so se zavedali izdelovalci in uporabniki smuči. Nihče pa se ni poglabljal v to, kako naj bodo speljani stranski loki skozi te tri izhodiščne širinske točke. Z drugo besedo, kakšna naj bo oblika stranskega loka in v kakšni zvezi naj bo z obliko upogibne linije odnosno elastičnostjo smuči. V teh časih, ko je bil na razpolago edini material — les, tudi ni bilo mogoče izdelovati smuči v predpisanih ožjih mejah trdot. Obstojnost prednapetosti (mo-stičenja) je bila slaba. Vse to pa je zelo pomembno za optimalno izkoriščanje stranskega loka. V takih materialnih možnostih dobrih kratkih smuči za odrasle ni bilo mogoče izdelati. Varnost smučanja se je lahko iskala edinole v daljših smučeh. Tudi kasneje, ko so se pojavili sodobni materiali (laminati steklenih vlaken, legiran aluminij, jekleni robniki in vodoodporna lepila), so bili proizvajalci smuči preobremenjeni s problemi tehnologije. V reklamnih akcijah pa so zatso naštevali vse mogoče materiale, iz katerih so grajene njihove smuči. V zadnjih dveh letih pa v prospektih že zasledimo prodajne argumente, ki temeljijo izključno na oblikah stranskih lokov in iz tega izhajajočih diferencijaci-jah voznih lastnosti.
V	ELAN-ovem Inštitutu so teorijo stranskih lokov in upogibnih linij razvijali že pred desetimi leti in o tem leta T2/73 z referatom (Ski simpozij v Pragi) in članki v strokovnih revijah poročali doma in na tujem. Realizacija te teorije časovno sovpada z uspehi švedskega tekmovalca STENMARKA in kasneje njegove odločitve, ko je po testiranju tujih smuči, ne glede na vabljive ponudbe, ostal pri ELAN-u.
Ne moremo tudi preko izkazanega zadovoljstva ostalih domačih in tujih tekmovalcev ter laskavih ocen vseh ostalih športnih smučarjev, ki so se v pretekli smučarski sezoni lahko prepričali o kvaliteti tekmovalnih smuči dimenzioniranih po novi metodi geometrijskega oblikovanja.
Ista metoda je uporabljena tudi pri COMPACT smučeh.
Zahvaljujoč prizadevanju delavcev v proizvodnji smuči in kvaliteti, ki je bila dosežena v serijski proizvodnji, so in bodo v ELAN-u lahko nudili širšemu krogu smučarjev popolnoma enake smuči kot jih uporabljajo vrhunski smučarji.
V času, ko so za normalno dolžino smuči za odraslega smučarja veljale smuči dolge 210 in celo 220 cm, so potrebo po kratkih smučeh čutili edinole lovci in alpinisti. Njim so kratke smuči, ki so morale biti tudi zelo široke, služile kot krplje za hojo po globokem snegu in istočasno za spuščanje po strminah. O širšemu krogu uporabnikov takrat ni bilo mogoče govoriti. Zato tu tudi ne zasledimo nikjer industrijske proizvodnje takih smuči.
Z razvojem učnih metod smučanja in tehnike smučanja so se na tržišču pojavile naslednje izvedbe kratkih smuči:
1.	SMUČI ZA UČENJE (100—150 centimetrov)
V Evropi je bil pobudnik kratkih smuči Martin Puchtler. V ZDA je Clif Taylor sodeloval z armijo m jim uvedel kratke smuči. Kasneje
/ SMUČ,/ ZA UČENJE
rabl/ali že naprednejši smučarji, ki so končali tečaj s smučmi za učenje. Z ozirom na to, da so smuči širše od normalnih, so primerne tudi za smučanje na nesteptanih smučiščih odnosno visokogorsko smučanje. Pri razvoju kratkih smuči se ni postavljala zahteva, da morajo biti učinkovite tudi na ledu. Stranski lok je manj izrazit, učinek robnikov pa zato srednji (glej skico). Smuči so primerne za smučarje, ki nimajo športnih ambicij in uživajo v lahkotnem smučanju.
Splošne tendence uporabe krajših smuči normalne izvedbe (krajše za 5—10 cm od dosedaj uporabljanih pravil) ne smemo zamenjavati s kratkimi smučmi za odrasle. Ni bil redek slučaj, da so si odrasli smučarji nabavili celo mladinske smuči (150,—160 cm). Popolnoma razumljivo je, da so bili z njimi nezadovolj-
a) GLM (CUF TAVLOR)
pa je skupno z ELANom razvil še GLM smuči (Graduated Lenth Me-thod) Smuči Puchtler kot GLM Tay-lor so smuči, namenjene izključno za učenje. Njihove vozne lastnosti so prirejene učni metodi poedinili avtorjev. S tem pa ni rečeno, da so neuporabne tudi za smučarje, ki že obvladajo prvine smučarskega znanja. Ne morejo pa od njih pričakovati uspešnega smučanja na ledenih in trdih smučiščih zahtevnejši smučarji. ZAKAJ?
Širina smuči za učenje je oblikovana tako, da je stranski lok neizrazit odnosno učinek robnikov čim manjši.
Ker smučar začetnik ne obvlada optimalnega nastavljanja robnikov na snežno podlogo, mu taka oblika smuči omogoča lahkotno krmarjenje brez nevarnosti, da bo s smučmi zarobil. Pri smučeh GLM Clif Taylor učinek robnikov poraste pri daljših smučeh (glej skico). Izhodišče širin je dolžina 200 cm od nor-malih smuči, iz katere izhajajo kratke, tako da je odvzet zadnji del.
2.	KRATKE SMUČI (150—180 cm)
Vzporedno s smučmi za učenje se je pokazala potreba po nekaj daljših smučeh, ki bi jih s pridom upo-
/ KRA TKE SMUČ./	J. COMPACT SMUČ/
ni, če ne preje pa potem, ko so jih zlomili. Smuči so namreč dimenzionirane odnosno ojačane za težo smučarja 30 do 50 kg.
V	nekaterih trgovinah priporočajo dolžino normalnih smuči po tabelah, ki upoštevajo: znanje smučanja, starost, telesno višino in težo smučarja. Tabela ima to slabo lastnost, da začne s točkovanjem zna-ija že pri popolnem začetniku.
PRIMER: popolni začetnik (skupina 1) 10 točk starost: 30 let	20	točk
višina: 180 cm	15	točk
Teža: 90 kg	19	točk
SKUPAJ:
64 točk
Iz seštevka točk za omenjeni primer dejansko lahko odčitamo priporočljivo dolžino smuči 160—165 centimetrov. Za starejše ljudi dobimo še krajšo dolžino.
Tabela je torej uporabna le z.a smučarje, ki se ocenjujejo boljše od 3. skupine, tj. za smučarje, ki se Že učijo plužno kristijanijo. Za manj izvežbane smučarje pa so priporočljive kratke smuči, ki so grajene za odrasle (GRAD, TEMPEST, SWING STYLE). Dolžine kratkih smuči, ne glede na znanje smučanja, starost in telesno težo, so določene enostavno:
moški: dolžina smuči je telesna višina ± 5 cm.
ženske: dolžina smuči je telesna višina —10 cm.
3.	COMPACT smuči (150—180 cm)
Po tem, ko so smučarji in smučarski pedagogi ugotovili prednost kratkih smuči, so pred proizvajalce postavili nalogo, da razvijejo kratke smuči, ki naj bi imele podobne vozne lastnosti kot normalno dolge smuči na gladkih, predvsem pa na valovitih terenih.
V ELAN-u so že pred dvema letoma, ko so razvijali in testirali mladinske tekmovalne smuči, prišli do zaključka, da so lahko odlične tudi za odraslega smučarja, če so zadosti kompaktne (odtod ime COMPACT) ali z drugo besedo, če je trdota smuči prilagojena teži smučarja in tehniki smučanja.
Širina COMPACT smuči se giblje med širinami normalnih in širokih kratkih smuči. Stranski lok je izrazitejši ter učinek robnikov večji. Uglašenost upogibnih linij z obliko stranskih lokov daje smučem sposobnost izredno lahke vodljivosti.
Upravičenost razvoja takih smuči je toliko večja, če upoštevamo, da so smučarske proge ob žičnicah trde in grbinaste in da je smučanje na takih terenih mnogo uspešnejše od smučanja z normalno dolžino. COMPACT smuči so predvsem namenjene izvežbanim smučarjem, ki zahtevajo, da jim v zavojih nudijo zadostno oporo in varnost proti od-drsavanju na ledenih terenih. Zaradi manjše dolžine pa so prav tako lahko vodljive na spomladanskem omehčanem snegu. Močno zaobljena (lopatasta) konica ugodno vpliva na vožnjo v globokem suhem snegu (pršiču), ki skupno s kratkim zadnjim delom, ki se lažje vgreza v sneg, drži krivine smuči na površini snega. Poleg tega pa naj oblika konice simbolično označuje COMPACT smuči v izogib nesporazumov pri nakupu.
V skupini COMPACT smuči ima ELAN dva modela:
a)	FUN SHORT, namenjen za gr-binasti teren z omehčanim spomladanskim gnilim ali zrnatim snegom.
(Nadaljevanje na 5. strani)
»Bodeči jež« v lakirnici
Povezovalni trakt med telovadnim orodjem in razrezom
Važnejši obiski v prvem polletju
Tako je pribodel naš jež v zadnjo delavnico smuči — v lakirnico in končno obdelavo smuči. Trnjeva je bila njegova pot, obral je vse ogle in skrite kotičke. Vsi ga niso imeli radi. Tisti vedite, da kdor ne ljubi živali, ponavadi tudi nima rad ljudi. No, drugi so mu spet pomagali, da se je lepo razvil in tak stoji zdaj tu pred vami, delavci in delavkami v lakirnici, ki ste tu v večini. Pa še nekaj je, kar mu ne govori v prid. S svojo debelo kožo se v lakirnici pri tej neznosni vročini +30" najbrž ne bo najbolje počutil in to prav zadnji dan pred kolektivnim dopustom.
V razgovoru so sodelovali:
1. KOLMAN MARJANA 'i. LUNAR ZOFKA 3. ŠTIBELJ FRANC
Dne 15. 7. 1976 je podjetje obiskal dipl. ing. Jeranko Rado, republiški inšpektor dela, ki je po uradni dolžnosti izvršil redni inšpekcijski pregled.
Pri samem pregledu delovnih prostorov podjetja je inšpektor dela kljub sorazmerno dobro urejenemu, stanju varstva pri delu ugotovil ne-
mena). Barve za sitotisk bi morali preje prekontrolirati, ker včasih pride do flekov, zato pa nismo krivi mi, čeprav zaradi tega s kontrolo pridemo navzkriž.
In odsotnost z dela — bolovanje itd.?
—	Bolujejo le vedno eni in isti. Manj bolujejo delavci in delavke z daljšim delovnim stažem. Mladi so bolj občutljivi. Starejši vzamemo par tablet in čaj pa prebolimo marsikakšno manjše obolenje. Pa tudi ne splača se nam ostajati doma, ker se to pozna pri plači, ker imamo družine. Mlajši teh skrbi nimajo. Tudi tisti, ki v bližini podjetja stanujemo, smo bolj navezani na Elan, kot tisti, ki so enkrat tu, enkrat tam. Mi bomo pri podjetju ostali še naprej.
katere pomanjkljivosti v zvezi z varstvom pri delu, ki jih bomo morali v bodoče odpraviti. Predvsem je nerazumljivo, da so to napake, ki se tičejo predvsem reda, čistoče in discipline in ki bi jih lahko z malo več volje tudi odpravili.
Poleg problematike reda in čistoče Po obratih in oddelkih, se je inšpektor d«taknil vprašanja prostorov preko potoka Zgoša (stari del podjetja), kjer bo potrebno zagotoviti za nekatere oddelke in prostore večjo varnost.
Na podlagi ogleda podjetja je bila podjetju naložena ureditvena odločba, s katero bomo morali v predpisanih rokih do konca leta 1976 ugotovljene pomanjkljivosti tudi odpraviti.
Odprava posameznih pomanjkljivosti ne bo samo stvar službe varstva pri delu, požarne varnosti, odgovornih oseb v podjetju, ampak zadeva vseh zaposlenih OZD ELAN.
B. Z.
— 28. I. 1976 FRANC ŠETINC, VLADO JANEŽIČ
— 21. I. 1976 KORUNOV OLEG NIKOLAJEVIČ — namestnik trg. predstavništva SSSR v Jugoslaviji
— 19. II. 1976 Gen. polkovnik LONČARIČ — predsednik sveta za raziskave v JLA in ing. TONE BOLE — svetnik raziskovalne skupnosti SRS
— 25. II. 1976 GEORGIJ OPREA
—	podpredsednik ministr. sveta LR Romunije in RUDI ČAČINOVIČ — član republiškega IS.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Za manj izveibane smučarje je primeren tudi na trdih smučiščih.
b)	SWING PROFESIONAL, je odličen na gladkih kot valovitih poledenelih in trdnih strminah. Vozne karakteristike so podobne normalno dolgim, visokokvalitetnim smučem z izvrstnim prijemanjem robnikov na ledu. Smuči imajo bolj dvignjen zadnji del, da v ledenih in trdnih kotanjah ne deluje zaviralno, pri baletu na snegu pa omogoča tudi vzvratno voinjo.
— 20. IV. 1976 PREDSTAVNIKI USTAVNEGA SODIŠČA IZ VSE JUGOSLAVIJE
— 19. V. 1976 g. EDžEVIT — predsednik turške republikanske stranke
— 25. V. 1976 Gen. podpolkovnik ALMGREN — načelnik švedskega generalnega štaba
— 5. VI. 1976 Udeleženci VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI iz Srbije
— 10. VI. 1976 SINDIKALNI FUNKCIONARJI UGANDE, GANE, NIGERIJE, ZIMBABVVE, ETIOPIJE, ZAMBIJE
V	prepričanju, da COMPACT smuči zapolnjujejo vrzel med normalni-nimi in kratkimi smučmi in da z optimalnimi voznimi lastnostmi zadovoljujejo še tako zahtevnega smučarja, za zaključek ne bo odveč ocena znanega alpskega smučarskega reprezentatnta: »Če bi ljudje vedeli, kaho odlično se smuča s COM-POCT smučmi, jih v ELAN-u zmanjka v enem tednu.«
Dipl. ing. Andrej Robič
Na prvo vprašanje, kako so spremljali bodečega ježa na njegovi poti skozi celo snničarijo, pravijo, da je:
— Dobronamerna kritika vedno zdrava, če bo kaj učinka, če se bo kaj spremenilo na bolje.
Letošnji program dela je zelo napet. Kako ga oddelek lakirnice izpopolnjuje?
— Z delom smo na tekočem. Od': januarja do sedaj teče nemoteno po delovnih nalogah. Ostankov smuči po kotih ni več.
Kateri so še vedno vaši največji problemi?
— Delovna mesta brušenja, čiščenja stranske in drsne obloge, stalno v vodi in prahu, so premalo ocenjena. Posebno zaradi težkih pogojev dela, ki je tudi odgovorno. Delavci pa so zelo pridni.
Ali se delavci medsebojno razumete in pomagate in kako?
— Tudi me ženske, ki smo v večini, se večkrat skregamo, vendar kaj hujšega nikdar ni. Povemo si vse, pa smo si takoj dobre. Kje pa tega ni?
Kakšni so vaši odnosi do delovodij in obratno?
— Kar v redu, pride do nesoglasij na obeh straneh. Včasih so krivi eni včasih drugi.
Kako pa je s kontrolo?
— Večkrat pridemo navzkriž, posebno kar se tiče barv (modra, ru-
Ali so stroji in delovne naprave, v redu (stroji, sita, dere, itd.)?
—	To je pa naš največji problem. Stroji za sitotisk so dnevno v kvaru. Popravljajo pa se prepočasi. Tudi mi se strinjamo, da bi moral biti remontni ključavničar naš in nagrajen od našega dela, pa bi se bolj potrudil in bi bil rezultat boljši.
Nekatera sita so malomarno iz-delana. Ce gre delo normalno od rok, nam der ne manjka. Sicer bi jih bilo treba, posebno tiste starih izvedb, obnoviti kolesa (rjavijo in s tem mažejo smuči itd.).
KAJ VAS ŽULI?
Zakaj je toliko mladine na delu med dopustom? Zdi se nam, da jim delo slabo pripravimo, ker so slabo uspešni in tudi ne ubogajo dosti. Nadrejeni jim ne upajo dosti reči, ker se bojijo zamere pri njihovih starših, ki delajo pri nas.
SE KAJ?
Ja, ker tudi smuči ne grejo v skladišče brez lakirnice, tako tudi »bodeči jež« ne more mimo.
Pa še to, če nam je bilo že sedaj pri delu tako vroče, potem naj nam bo tako tudi med dopustom, ki ga jutri začnemo.
SREČNO NA DOPUST VAM VSEM ŽELI
BODEČI JEŽ
Naslednjič na svidenje v telovadnem orodju!
Obisk republiške inšpekcije dela
Zgodovina in razvoj
A
A
b) PUC H TLER SMUČ/
Končno bo novozgrajeno skladišče surovin začelo obratovati
Zdravstveno letovanje
Izpili za šoferje viličarjev
Ugodnostno letovanje zdravstveno
ogroženih delavcev v Selcih in
Novigradu
Kot vsako leto, bomo tudi letos izkoristili nezasedena mesta v letovišču v Selcih in Novigradu za ugodnostno letovanje naših delavcev.
Glede na to, da je tudi v naši OZD bolniška odsotnost dokaj visoka, sta zdravstvena in socialna služba predlagali, da bi letos na ugodnostno letovanje poslali delavce, ki so bili dalj časa bolniško odsotni ali imajo dolgotrajnejše bolezni in bi jim letovanje izboljšalo njihovo zdravstveno stanje.
S	tem stališčem se je strinjal tudi
10	sindikalne organizacije.
Tako je zdravstvena služba predlagala 23 delavcev. Kljub temu, da je osnovni razlog za predlaganje zdravstveno stanje delavca, je v ve-
Borci septembra v Dachau
Organizacija Zveze borcev v OZD Elan, ki šteje 27 borcev NOV — upokojencev in 20 še aktivnih delavcev, pripravlja obisk zloglasnega koncentracijskega taborišča Dachaua v Nemčiji.
Ta program je bil sprejet že pred leti, vendar gospodarsko stanje v podjetju to ni dopuščalo. Letos pa ga bodo uresničili v mesecu septembru.
čini primerov prisotna tudi socialna problematika.
Med predlaganimi delavci je 5 mater samohranilk, 4 invalidi, 2 razvezana starejša delavca, 8 strejših delavk in 2 mlada delavca. Poleg sta tudi 2 starejši delavki, ki ju je obratna zdravnica predlagala za zdravljenje v toplicah, pa ju je zdravniška komisija zavrnila.
Po razgovorih socialne delavke s predlaganimi bo:
11	delavcev koristilo to letovanje;
6 delavcev gre na letovanje, kar so si sami organizirali;
6	delavcev pa v sedanjih razmerah te ugodnosti ne bi moglo sprejeti.
Tako gre za 17 delavcev, ki bodo prišli v poštev za letovanje. Ker je približno tako število delavcev tudi v preteklih letih brezplačno letovalo, je UO sprejel predlog sindikalne organizacije, da bi iz sklada skupne porabe krili za vsakega izmed predlaganih delavcev stroške v višini enotedenskega bivanja v Selcih oz. Novigradu.
Delavci, ki so bili predlagani za ugodnostno letovanje in so si sami organizirali letovanje, bodo dobili povrnjene stroške v višini enotedenskega bivanja v Selcih, če bodo predložili potrdilo gostinske ali turistične organizacije o letovanju.
Prav tako bodo dobili povrnjene stroške v višini enotedenskega bivanja v Selcih predlagani dclavci, ki jim iz zdravstvenih razlogov morje ne prija in bodo letovali v planinah ali v toplicah, če bodo predložili potrdilo.
P. Z.
Od skupaj prijavljenih 12 kandidatov je tečaj obiskovalo 9 kandidatov, prav toliko pa se jih je udeležilo tudi preverjanja znanja. Praktično vožnjo je zadovoljivo opravilo vseh 9 kandidatov, pri čemer je komisija ugotovila izredno dobro pripravljenost 'kandidatov, kar kaže na resnost in prizadevnost kandidatov in inštruktorjev.
Pri teoretičnem delu je bilo uspešnih 8 kandidatov, eden pa v preizkusu ni uspel. Za teoretični del komisija ugotavlja manjšo pripravljenost razen izjem, kar pa delno pripisuje tudi objektivnim razlogom, da so kandidatu razpolagali z malo časa, ser so bili angažirani s praktično vožnjo in predavanji teorije.
Komisija ocenjuje tečaj za uspel, ker je bil izkazan zadovoljiv nivo znanja v 'kratkem času, saj je tečaj trajal skupaj s praktično vožnjo od
5.	do 17. 7. 1976, torej 14 dni. Komi-
sija predlaga kadrovski službi, da lahko kandidatom z uspešno zaključenim tečajem izda potrdilo, da so usposobljeni za upravljanje viličarjev, toda šele takrat in pod pogojem, da imajo izpolnejne tudi ostale pogoje to je: opravljen zdravniški pregled in predložene dokumente o opravljenem vozniškem izpitu oz. opravljenem testu prometnih predpisov.
IZPITE SO OPRAVILI:
1.	Vrevc Drago Šlibar Janez
3. Paklec Jože
4. Mulej Janez
5. Langus Slavko
6. Blažič Franc
7. Trlej Jože
8. Koprivec Slavko
9. Slivnik Gregor
10.	Rakar Tone
Dodatki na pogoje dela
SAMOUPRAVNI ORGANI SPREJELI PREDLOG DELOVNIH MEST, KI SO UPRAVIČENA ZA DODATEK NA POGOJE DELA IN KRITERIJE ZA DODATNE DOPUSTE
Na predlog komisije za varstvo pri delu, je DS TOZD Športni rekviziti, svet TOZD Inštitut, svet DS skupnih služb na seji, ki je bila dne 1. 7. 1976 ter DS podjetja na seji dne 2. 7. 1976 sprejel delovna mesta, na katerih je upravičen dodatek na pogoje dela v naši OZD. Stopnje dodatka na pogoje dela ostanejo iste, spremenila so se le delovna mesta z ozirom na višino dodatka. Spremembe so nastale zaradi menjave tehnološkega procesa ter na podlagi meritev pogojev dela in zdravniških pregledov ter ogleda komisije za posamezna del. mesta. V zvezi z dodatkom na pogoje dela obstaja 6 stopenj in sicer:
I., II., III., IV., V. in V. + 8%.
Po oceni je najvišja V. + S'A, najnižja pa je I. stopnja. Vrednost posameznih stopenj:
_________________L______IL________III.	IV.________V.	V.	+ 8 °/o
Brutto	76,40	143,88	257,78	356,53	495,19	534,80
Netto	54,00	10,69	182,20	252,00	350,00	378,00
Po sklepu samoupravnih organov bodo nastale spremembe delovnih mest glede na pogoje deta obračunane od 1. 6. 1976 dalje.
V zvezi določitve posameznih stopenj dodatka	na	pogoje	dela,	je	bil
tudi sprejet predlog komisije za varstvo pri delu,	na	osnovi	katerega	se
bodo v letošnjem lotu koristili dodatni dopusti po sledečih kriterijih:
1. I., \/\l, II + 1 dan dodatnega dopusta
2. 11/11, III, III/IV + 2 dni dodatnega dopusta
3. IV, IV/V, V, V + 8 % + 3 dni dodatnega dopusta
Delavcem, ki delajo na navedenih ogroženih delovnih .mestih nepretrgoma 6 mesecev v letu, jim bo pripadal polni dodatni dopust. Delavcem, ki to delo opravljajo v presledkih, toda vsaj 4 mesece brez presledka v letu, pa se jim dodatni dopust zniža za 1 dan. Tisti, ki imajo samo 1 dan dodatnega dopusta, morajo delati na ogroženem delovnem mestu neprekinjeno 6 mesecev, da so upravičeni do dodatnega dopusta.
I£
rpotne varovalke so povzročile xe mnogo poxarov in nesreč
stanovanja-stanovanja-stanovanja-stanovanja
STANOVANJSKI KREDITI
Delitve sredstev sklada skupne
porabe — del za stanovanjsko
graditev
Delavski svet OZD ELAN je sprejel plan sredstev za leto 1976, kakor tudi delitev teh sredstev v razmerju 60 % za družbeno gradnjo in 40 % za individualno gradnjo, adaptacije in nakup stanovanj v etažni lastnini.
Po tej delitvi odpade za leto 1976:
I. za družbeno gradnjo 4,330.344,00 dinarjev,
II. za individualno gradnjo, adaptacije in nakup pa 2,886.893,00 di.n.
Glede na razpoložljiva sredstva iz točke II. se sredstva delijo v naslednji višini:
— za individualno gradnjo stanovanjske hiše 120.000,00 din na zaposlenega,
— za adaptacije 50.000,00 din na zaposlenega,
— za nakup stanovanja v etažni lastnini 37,5% od kupne vrednosti oz. največ 75 °/o od kupne vrednosti stanovanja,
— udeležba OZD ELAN drugim delovnim organizacijam pri reševanju stanovanjske problematike, kadar sta zakonca zaposlena v različnih delovnih organizacijah, pa sta obe zainteresirani za rešitev stanovanjskega problema — 50 % udeležba.
Krediti se odobrijo na podlagi vloženih prošenj. Posojilne pogodbe se bodo sklepale in kredit lahko črpal, ko bo posojilojemalec dostavil potrebno dokumentacijo.
Prosilci, katerim je bil že odobren stanovanjski kredit imajo sedaj pravice do višine kredita, ki predstavlja razliko med že odobrenim in sedaj določeni novi višini kredita za posamezne namene.
Dodelitev
Komisija za dodelitev najemniških stanovanj, ki jo je imenoval Upravni odbor podjetja, je opravila ogled stanovanj in iste točkovala po Pravilniku o delitvi sredstev skupne porabe, o uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo in dodelitev najemniških stanovanj.
Na podlagi ocenjevanja po ocenjevalni listi za posamezne prosilce za dodelitev najemnega stanovanja, je vrstni red naslednji:
1. LANGUS Dušan	193	točk
2. PEINKICHER Alojz	188	točk
3. ŽIROVNIK Marjana	169	točk
4. MAVEC Zala	163	točk
5. JAGODIC Biserka	158	točk
6. IGLIČAR Vinko	146	točk
7. BESIC Hata	127	točk
Stanovanje tov. Mavec Zale komisija pod točko 6 a), b), c) ni ocenjevala zato, ker celotni komisiji ni bil omogočen ogled stanovanja.
UO je tako dodelil razpoložljivi dve stanovanji Langus Dušanu in Peinkicher Alojzu.
Krediti
POSOJILA ZA STANOVANJA
Komisija za dodelitev posojila za stanovanjsko izgradnjo, ki jo je imenoval UO podjetja, je izvršila ogled stanovanjskih razmer vseh prosilcev na podlagi razpisa, ki ga je razpisal UO podjetja.
Komisiji je bilo priloženih prošenj za:
a) štiri novogradnje
b) deset adaptacij,
c) oseminpetdeset dodatnih posojil-
Na podlagi priloženih prošenj za posojilo si je komisija v času popisa ogledala stanovanjske razmere vseh prosilcev razen tov. Fliser Majde, ki ne izpolnjuje pogojev zaradi prekratke dobe zaposlitve v podjetju.
Na razpolago je 2.880.000.— ND finančnih sredstev za reševanje stanovanjskih razmer prosilcev.
Na podlagi ogleda dejanskih stanovanjskih razmer in razpoložljivih sredstev, je sprejel UO podjetja naslednjo razporeditev denarnih sredstev za posamezne prosilce:
A. NOVOGRADNJE	
	ND
1. FIN2GAR Bogdan	120.000,—
2. ŠLIBAR Avgust	120.000,—
3. PETERNEL, Janez	110.000.—
Skupaj:	350.000.—
Imenovanim se odobri	navedeni
znesek glede na pogoje, ki jih iz-	
polnjujejo, razen tov. Peternel Jane-	
zu 10.000,00 din manj, ker je leta	
1972 že koristil ta sredstva	za adap-
tacijo.	
B. ADAPTACIJE	
	ND
1. GREGORIČ Franc	50.000.—
2. KLEINDINST Anton	50.000.—
3. KOCJANCIC Slavko	30.000,—
4. GLOBEVNIK Darko	
Cilka	40.000,—
5. SMOLEJ Ivanka	70.000,—
6. MEVLJA Branko	20.000,—
7. SKOFIC Florijan	20.000,—
8. DOBRAVEC Ciril	20.000,—
9. PENE Vida	20.000,—
10. RENKO Anton	70.000,—
Skupaj:	390.000.—
UO je odobril višje vsote pri to-	
varišici Smolej Ivanki in	tovarišu
Renko Antonu iz razloga, ker adap-	
tacija v bistvu predstavlja novo	
gradnjo.	
C. DODATNA POSOJILA	
	ND
1. BESTER Jože	30.000,—
2. 2EMVA Marina	20.000,—
3. POHAR Alojz	20.000,—
4. DOLAR Filip	10.000,-
5. KOSELJ Anton	25.000,—
6. REZAR Jože	30.000,—
7. BOGATAJ Vinko	35.000,—
8. DIJAK Alojz	
Kristina	20.000,—
9. RESMAN Milena	30.000,—
10. SOLAR Tatjana	20.000,—
11. PRAPROTNIK Helena	40.000,—
12. MOHORC Marjan	
Marija	30.000.—
13. MOHORC Marija	20.000.—
14. TRLEJ Jože — Rezka	20.000.—
15. JERIC Pavla	20.000,—
16. LUKE2IC Milena	30.000,—
17. BERGELJ Mirko	25.000,—
18. LAPUH Andrej	45.000,—
19. RESMAN Franc	45.000,—
20. KUCIC Franc	40.000,—
21. KOŠIR Janez	50.000,—
22. KOS Ljudmila	20.000,—
23. K02ELJ Štefanija	10.000,—
24. KRANJC Pavla	25.000,—
25. NEJ2AR Avguštin	10.000,—
26. BLA21C Marta	35.000,—
27. AHACIC Nada	10.000,—
28. STOJC Jožica	25.000,—
29. BEZNIK Alenka	35.000,—
30. KOSELJ Marta — Filip	25.000,—
31. KOROŠEC Julija	30.000,—
32. RESMAN Pavel	30.000,—
33. BULOVEC Franc	20.000,—
34. JUSTIN Anton	15.000.—
35. LANGUS Slavko	15.000.—
36. BRTONCELJ Valentin	15.000.—
37. STOJNSEK Luca	30.000,—
38. ROB1C ing. Andrej	15.000,—
39. METELKO Marija	15.000,—
40. PETERMAN Franc	40.000,—
41. VREČKO Maks	25.000,—
42. PFAJFER Anica	35.000,—
43. KRALJ Nevenka	20.000,—
44. VOGELNIK Marija	25.000,—
45. KOŠIR Majda	45.000,—
46. KOCILA Ivanka	25.000,—
47. PETERMAN Tatjana	30.000,—
48. SVETINA Alojz	30.000,—
49. GOLOB Daniela	35.000,—
50. MALI Boža	30.000,—
51. AMBR02IC Cvetka	35.000,—
52. FERKOLJ Ivan	15.000,—
53. PRESTERL Marija	30.000,—
54. VIDIC Ljuba	20.000,—
55. STULAR Drago	40.000,—
56. PINTAR Drago	40.000,—
57. CUFER — JAGODIC	10.000,—
1.510.000.—	
UO ni odobril posojila tov. Sladič	
Viljemu glede na obveznosti njego-	
ve žene do plačanja posojila do podjetja.
UO je tov. Mohorič Mariji sicer odobril posojilo 20.000,— s pripombo, da se ugotovi, kako so bila vložena denarna sredstva v višini 30.500.—, ki jih je dobila v lanskem letu. Komisija je namreč pri pregledu hiše ugotovila nemogoče stanje in je mnenja, da je vprašljivo vlagati nadaljnja denarna sredstva v to hišo.
REKAPITULACIJA:
1. Za	novogradnje	350.000,—
2. Za	adaptacije	390.000.—
3. Za	dodatna posojila	1.510.000.—
4. Soudeležba za
nakup stanovanja	600.000.—
■— Skupaj:
2.850.000,—
Gostje v novi telovadnici v begunjski šoli
Posojilo takoj lahko koristijo no-vograditelji, ostali pa do konca meseca avgusta 50 % in 50 % do konca leta 1976.
Vpis posojila je zaključen. Dodatnih nekaj prošenj se bo obravnavalo na naslednjem UO.
EIAN
Razpis
a) Za najboljše slike — posnetke z dopusta. Lahko so z morja, hribov ali od drugod
b) Za najboljše prispevke, članke, anekdote, dovtipe itd. iz dopustniških dni.
Komisija bo ocenila in dobro nagradila po 3 najboljše iz vsake skupine.
Sodelujte, ne bo vam žal!
Urednik
Poddobrava bo zaživela
Zazidalni načrt družbenih in
individualnih stanovanjskih
gradenj
Ta zazidalni načrt mora izhajati iz potreb delovnih organizacij in KS ter Stanovanjske skupnosti. Stal naj bi od 25—30 milijonov starih dinarjev. Vsak pogodbeni udeleženec, med njimi tudi ELAN mora pripraviti program individualne in družbene gradnje za 10-letno obdobje. S soudeležbo pri financiranju zazidalnega načrta bi pridobili pravico do določenega števila gradenj.
V	srednjeročnem zazidalnem načrtu je predvideno, da se bo gradilo po etapah.
Skupno bo 263 stanovanjskih enot. Določeni so tudi okvirni roki izpeljave zazidalnega načrta do leta 1977 po naslednjih fazah:
— v mesecu novembru 1976, razgrnitev načrta
— januar 1977, obravnava pripomb
— marca 1977, sprejetje načrta
2c nekaj let je ELAN zainteresiran, da se dokončno izpelje ta zazidalni načrt. Na ta način bo ELAN pridobil določeno število lokacij za individualno in družbeno gradnjo v neposredni bližini tovarne.
I. LIGA VII. TUR1.'IU 13.VII.1976
ŠT.	Priimek	1	2	3	4	5	6	7	T	M	5«
1	Draran V. i 1 ? n	V ✓ > S	0	0	0	0	0	1	1	G-7.	17
2	Pet*»na«jn	1	v ✓ A s	0	0	1	0	0	o	/i-S.	33
3	Vrečko Mnks	1	1	V V A ^	1	1	x	1	G		100
4	I.efrnt Franc	1	1	0	v ✓ A \	1	0	1			67
5	l’otočn>k' '/vono	1	0	0	0	s ✓ A ^	0	1	p	.. — i	2 2
6	Jernln Vinko	1		0	1	1	v ✓ ^ s		Cj	p	8'*5
7	Resman An I r<	0	1	0	c	0	0	\ ✓ A \	1	6-7.	17
Hi
Kmalu nov poslovnik »Naše smučine«
Upravni odbor bo na eni prihodnjih sej po kolektivnem dopustu razpravljal o novem osnutku poslovnika glasila »Naša smučina«.
Predlog novega poslovnika ni nekaj novega, pač pa je prilagojen
sedanjosti. Predlaga tudi primernejše honorarje za posamezne zvrsti sodelovanja, kajti stare postavke so bile v rabi že polnih pet let, medtem pa se je nagrajevanje na splošno že mnogo spremenilo.
Prepisali smo tudi mi
NASVET
Stalni gost neke restavracije vpraša natakarja: »Kaj mi danes priporočate dobrega?«
Natakar: »Pojdite kam drugam!«
SLIŠI, VIDI PA NE
Pacient: »Doktor, kaj je z menoj, slišim glas, toda nikogar ne vidim?«
Zdravnik: »To pa res ne vem, kaj bi bilo!? In kdaj se vam običajno talko idagaja?«
Pacient: »Vedno, kadar telefoniram ...«
LOVSKA
»Z enim skokom sem skočil tigru na hrbet,« pripoveduje prijateljem lovec, ki je bil pred kratkim v Indiji, »potem sem vzel nož lin mu odrezali rep.«
»Zakaj pa rep, zakaj mu niste odrezali glave,«
»Zato, ker je to storil že nekdo pred menoj.«
V	GOSTILNI
— Dve jajoi, prosim.
— Na oko?
— Ne, na krožnik!
Čez nekaj minut:
— Prinesite mi malo sode, zgaga me peče.
— Po jajčkih?
— Ne, po grlu!
DOBRIČINA
— Moj mož je res Ikavallir. Občuduje mojo postavo, moje oči, moj nasmeh ...
— In kaj občuduješ ti na njemu?
— Predvsem njegov okus!
Odbojkašl so sc na lanski Lesarladi dobro odrezali
Nogomet
TB (tehnični biro) : IE (Institut) 6	: 1
MIŠKA	z MAČKO
ZOB ZA ZOB
»Veš, Nadica, zakon ni lahek,« pravi Roman svoji zaročenki. »Na primer, ko bova poročena, mi boš morala vsaJk dan trikrat kuhati.«
Nadica prikima in pravi: »Seveda ti bom, 'toda tL boš pa moral trikrat vse pojesti...«
Odšli v pokoj:
PRIMC JANEZ, zaposlen v Elanu od 1955—1976 — 21 let kot priučeni delavec na lesnopredelovalnih strojih v smučariji — invalidska upokojitev
GRIOVSKI CIRIL, zaposlen v Elanu od 1962—1976 — 14 let, kot skladiščni delavec — invalidska upokojitev
OPALK PAVLA, zaposlena v Elanu od 1960—1976 — 17 let, kot priučena delavka na lesnopredelovalnih strojih — invalidska upokojitev
Vsem trem želimo zdravja in dobrega počutja in še vrsto let!
M. Dobeilet - 70-lelnik
Pred kratkim je naš upokojenec tov. MIODRAG-VANE DOBERLET,
praznoval 70-lctni jubilej.
Kot dolgoletni sekretar podjetja še vedno rad pride v Elan. Je še poln zdravja in moči, kar mu želimo še vrsto let. In če ga potrebujemo, ga še vedno pokličemo, da nam s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga ali svetuje.	Čestitamo!
UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj
Otroško igrišče v Krpinu
Se posnetek iz sindikalne veselice