Gospodarske stvari. Ščavniško sad.jarsko društvo ima v nedcljo, dne 12. februvarja 1893. 1. popoldne ob treh pri gosp. Alojziju Kreftu v Očeslavcih redni občni zbor s sledečim vsporpdom: 1. Pozdrav prpdsednika. 2. Poroeilo blagajnika. 3. Predavanje potovalnega učitelja g. Iv. Belpja. 4. Volitev novega odbora. 5. Pogovor o razdelitvi dreves med drušlvenike. Po zborovanju vpselica s petjem in godbo! K obilnej udelpžbi vabi Odbor. Ptičice po zirai. Npnavadno huda zima nas letos stiska. Ker je v jeseni malo dežpvalo, posušili so se studenei in potoki, da marsikjp primanjkuje potrpbnp vode za ljudi in živino. To pa labko, saj hočp. kar jp ostalo še vodp, popolnoma stisniti mraz. Gasopisi poročajo iz raznih krajev o npnavadnem lptošnjem rnrazu. V pogorskih krajih kjer nam v najlmjšpj zimi kaže 15 stopinj pod črto po R° toplomeru. držalo se je letos prpcej dolgo 16 stopinj,s enkrat celo 18°. To, kakor rečeno, je pri nas maloke- daj. Ali še bujše je bilo v drugib krajih, posebno ob velicih rekab, kjer je mraz navadno hujši, skrčilo se je živo srebro od 22—24, v Celovcu pnkrat cplo do 30" pod ničlo. Iz kratka, povsod so siari ljudje pravili, da ne poinnijo že dolgo takšne zime. Ge je takšna zima že jako iriuena za Ijudi, posebno rpvne, oe nenavaden mraz' sili nam v hleve k živini. v kleti itd., kako pa je takrat za Ijubp ptičice, rloveka najljubše prijateljicp? Gelo polpt.jp so nas razvpspljpvale z ljubkiin ppvanjem, kinetu so preganjale škodljivi rrirčes s sadnega drevja, njiv, travnikov, v hosti itd., spdaj pa jira je vse zamrznilo, da ne morejo do živeža. Gp že ena nadloga — mraz — nas tako hudo tarp, kako pa je ptičpm, katerp stiska ge druga hujša, namreč glad. Mili Bog, gotovo jih dosti obnpmore in in pomrjp, kajti mraz od 24 stopinj pod ničlo je že dosti močpn, da ptič na prostem zraku pade in od mraza poginp. Zato pa se v takšnej sili ptice rade zatekajo k p.loveku v stanovanje, pod strebo, v skpdnjp, svisli itd. Ondi se še najde nekoliko zavetja pred mrzlim vetrom, pa tudi ge morda dobi kakšno zrnice od žita, trave ali druzega plevela, kar jim jako dobro služi vsaj npkoliko pololažiti lačpn želodčpk. Kaj naj pa tpdaj stori pameten kmpt? Ali naj pusti — kakor žal, da se mnogokrat zgodi, — da malopridni dečaki lovijo uboge ptiče v tičnice in zanjke, bodi-si da jih podavijo, ali pa imajo v kletkah za kratek čas, kjer tice prej ali slej poginpjo? Nc, pameteh kmpt tega ne sme trpeti,- tpmuč domisli sp, koliko so mu ptice po letu koristile, kako ga dostikrat vedrile v otožnih urah z vpselim petjem itd. Zato prepove loviti ptičev pri svoji hiši, še celo mačko kaznuje, ako jo zasači na ptičjpm lovu. Še vpč, on poišče in vskrati nekoliko bolj medlpga zrnja, da ob najbujšpm mrazu zraven drugih svojih domačih živalij nakrmi tudi dmbne tičkp, enako, kakor se dostikrat zraven domačp družine nasiti ptuj popotnik ali reven berač. Tudi ptičke so namreč božje stvarice in če je po enpj strani greh jih trpinčiti, je po drugej dobro delo jih v sili preživljati. Še posebej pa so, kakor rečeno, ptice kmetu neločljive tovaršicp. V spomladi ga spremljajo na njivi, kadar spje, po letu ga s petjem vabijo v hladno senco, kadar je ves utrujen in poten, v jeseni mu spet sledijo. kadar spravlja pridelke. Preživljajo se same — s čpmer, še enkrat rečeno, kmetu največ koristijo — le po zimi tedaj pridpjo h kmptu prosit. Ne odganjajmo jih takrat, temuč vabimo jih k hišam, da bodo tudi po letu rade pri nas ostale. Ge bomo tako ohranili in zaredili dosti ptičev, ne bodo mogli našim pridelkom škodovati eeli roji požrpšnpga mrčesa, kajti vsaj enpga sovražnika kmetu — mrčes — bodo toraj odgnale liam ptice. Pohorski. &ejmovi. Dne 10. februvarija v Št.Muriji pri Celji. Dne 13. fpbruvarija v Gomilici in v Vidmu. Dnp 14. februvarija v Mariboru, na Ponikvi, v Brežicah, v Žalci, v Sevnici in v Račji. Dnp 15. februvarija v Arveži in dne 16. februvarija v Bučah ter dne 18. februvarija v Vuzenici.