Pogreb o©sarja^Franca !>,'_;. Jožefa I. š Cesarja PYan6iška Jožefa 1. ao v fietrtek, dne U0 novembra, položili k večnemu počitku. Bilo je to ado»«s kaioršnega oesarski Dunaj &e ni videk Ljutoeaen u&rodov ga je spremljala na n]«govi poslednji poti, za katero Avstrijo države, katere se proti num ^sln^ejo, lahko zavidajo. In ob tem mrtvaSkem sprevodu velikega Frančiška Jožefa I. je vsakdo Sutil; zemski ostanki njegoyi so šli od nas, njegova dela pa oatanejo in širijo dalje svoj blagoslov nad državo. ZapuSfia mofino državo, cesarsko hišo, ki jc ^feoreiiiinjena globoko v srcih narodov. zapušča oh svoji smrti isto poslednjo voljo, kakor je bila njegova prva volja: Zjiruženi avstrijski narodi tvorijo močno Avatrijo! Cesar Franc Jožef I. ni deloval samo za preteklost, on je tako ustvaril državi tudi trdno bodočnost. Tudi slovenski narod je bil zastopun pri pogrebu cesarja Frančiška Jožela I. po svojib državnih poslancih in številnih odposlanshiih, dojna pa je molil narod za ljubljenega oesarja, vsa domovina je bila odeta v neizrečeno žalost. In tudj ta dau kakor vsikdar je puhtela molitev našega naroda k prestolu Vsemogočnega: Bog obvari. Bog ohrani Avstrijo! V rivorni kapeli je dvorni župnik dr. Seydl ob dveh popoldne ob asistenci velikega števila duhovaikov cesarjevo truplo blagoslovil, nakar so ga zauesli na mrtvaški voz in prepeljali v cerkev sv. Štefana, kjer ga je priSakovala oesarska dvojica z malim prestolonaslednikom in clani cesarske hiše, tuji vlajdarji, razni zastopniki, dostojanstyeniki in poslanei. Kardinal knezonadškof dr. Piffl je truplo še enkrat blagoslovil in z duhovščino opravil mrtvaške anolitve. Okrog 543. ure popoldne se je mrtvaški sprevod pričel pomikati iz cerkve sv. Stefana proti kapucinslci cerkvi. Odposlatici armade, sami odlikovan- oi z zlatimi kolajnami, so ,delali špalir. V cerkvi oo. kapucinov je duhovšeina sprejela krsto. Rakev so ponesli v c^rkev in postavili na mrtvaSki oder. Vsa cerkev je bila popolnoma prevlefiena s črnino. Tu so &e enkrat blagoslovili cesarjevo (ruplo in pevci dvorne godbe zapeli libero. Nato so dvignjli krsto in jo za oo. kapucini, ki so stopali pred njo, med žalnimi molitvami ponesli v grobnico. Svetilci so svetili z bakljami. Solznih o&i, polni bolesK so zrli člani Najvišj« cesarske hiše in ostali za krsto. katero je spremljal v grobnico Njegovo Velifanstvo cesar Karol I., potem prvi najvfšji dvomi mojster s palico in oba knežja komorniku. V grobnici so postaviLi krsto na prostor blizu vhoda, odkoder t-o po želji pokojnega vladarja položeno med krsto Njenega Velifianstva cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa Po do^ršenih obredih in molitvah se je podal prvi naj^išji 'dvorni mojster h ključ-em cesarjeve krste h gvardijanu oo. kapucinov \n rau ga izrofiil v varstvo. Nato se je vrnil vladar s spremstvom v cerkev, nakar je Najvišja iii visoka ROspoda odšla iz cerkve. DanaJlčajDi prvikrat videli prostolonaslednika. Za vozom, ki ie peljal rajnega cesarja. sta &la cesar Karol in oesarica Cita: med njima je bil cecarjevič nadvojvoda Franc Jožef Oton, ki je bil tudi y oerkvi sv. Štefana. navzo?,-.ko so rajnega cesarja blagoslovili. CesarieviŽ je bil oblečen v belo obleko. Zalobni trak je imel na levi roki. Cesa.rje\i6 je bil odkrit, svojo čepico je držal v roki in moško korakal s svojimi stnrši. Skušal je držati korake s svo- jima roditeljema. Cesar je bil malo nagnjen na. siran, ker je držal malega princa za roko. Cesarica Cita je bila zagrnjena v črn pajčolan, Dunajsko prebivalstvo je imelo ta dan prvikrat priliko videti mal«ga prestolonaslednika. Ko se je namreč oosarskadvojioa vračala iz cerkve oo. kapucinov, j^ sedel ce-Sarjevič raakTit v cesarskem avtomobilu med eesar-jem in t!«sarico. Srekani zlatolasek je vzbujal sploS110 pozornost. Zudiiji dan ua&ega rajnega cesarja. Uradno poročilo o teni poroča nasleduje: V torek. dne 21. novembra, je cesai1 vstal zjutraj kakor na-vadno. Ob tričetrt na 10 je sprejel dvornega župnika, ki jo prinesel s seboj Najsvetejše. Ko je bila iz\Tšena, potrebna priprava za sprejem papeževega blagoslova, je dvorni žiipnik priporofeal cesarju^ da sprejme sv. zakramente Cesar je v to privolil. Pri najpopolneiši zavesti je opravil cesar sv. spoved in je z ganljlvo pobožno^tjo prejel sv. obhajilo in papežev blagoslov. nakar je zelo milostljivo odslovil dvornega župnika s pripombo, 3a ga neiamerno v©aeli dobrotljivost sy Očeta. Ob %12. uri sta prišla k eesarju na kratek obisk prestolonaslednik in njegova soproga. Ceser je rekel, da se poču-ti slabega, a izraail je upanje. da pkreva in pripomnil, da nima 6asa biii bolan. Vladar je nato govoril z zactovoljstvom o vspehih naših hrabrih 6et proti Rumunom in ,ie sMepčno rekel, da ga neizmerno veseli sočustvovanje papeževo in papežev blagoslov. Ž-alibog se je proti eni uri popoklne oesarjevo zdravstveno stanje zelo naglo poslabšalo. Ko sta priSla proti V-fl. uri k cesarju ravnatelj kabinetne pisarne baron Schiessl in sekcijski načelnik Daruvary. iii moigel cesar ž njima nič ve6 delati, je zapustil pisalno mizo in je šel za nekaj ur počivat v naslonjač. Nekako ob 4 uri popoldne je cesar &e enkrat velel koraornemu slugi, naj mu da peresnik in podpisal je ZDdniikrat svoje ime. Ob 5. uri popoldne je cesar ob pisalni mizi od prinešenih jedil povžil nekaj malega. Ob 546. uri je prišla k cesarju hadvojvodinja Valerija ter opazila, da je cesar zeio slab, V nasprotju z jutranjimi urami je napravil cesar vtis težko bolanega. Nadvojvodinja Valerija je sertla k oesarju in rau rekla: ,,Te nofiera utruditi, bom odšla takoj." — ,,Da, to bi biio dobro", je odgovoril eesar. ^meni gre zelo slabo." Ko ]e nadvojvodinja vstala, da se poslovi od svojega očeta, ji je rekel eesar: ..Moram še opra\iti svojo pobožnost, sv. O6e mi je poslal blagoslov, dvorni župnik pa mi je prinesel SAr. obhajilo." Ob 6. uri popoldne se j6 eesar dal zanesti h klečalniku. kjer je sede raolil dalj 6asa, ker ni več mogel kakor sicer opraviti ju- tranje in večerne molitve kloče. Ko "a je telesni sluga opoBoril, da je že 6as, da so vleže, je oesar meBil:. .»Moram šo veliko moliti." Spravili so ga v postell in zdravnika sta ga zopet preiskala. Ko so oesarju še postelj primeroo uredili, je telesni sluga proail cesarja nadaljnib povelj. Cesar je nato glasno in določno označil uro, kadar bo vstal, z besedami: Jtjutraj ob 4. uri." Vladar ]e dozdevno kmalu ¦ladko zaspal, se je pa pozneje prebudil in zabteval piti. Ko je pil, mu je telesni sluga pomagal, da se je vlegel in ga je vprašal, 6e dobro leži. Cesar je odgovoril: »Da, je dobro." Ne dolgo nato je postalo oesarjevo dibanje kratko in zdravnik dr., Ortner mu je dal injekcijo, da poži\i delovanje srca. 0 injekeiji pa cesar ni yeč ničesar občutil. Istočasno so poklicali dvornega župnika. Po %9. uri so ga spustili v oesar]evo spalnico, kjer je podelil vladarju poslednje olje. Pri tem svetem opravihi so bili navzoči: Prestolonaslednik in njegova soproga, nadyojvodinji Marija Jožefa, Marija Terezija, nadvojvoda Frane Salvator in nadvojvodinja Marija Valerija, prvi najvišji dvorjanik knez Montenuovo in generalm pribočnik general grof Paarv v Senbrunu navzoBi kTilni pribočniki in drugo yladarjeyo osobje. Nadvojvodinja Marija Valerija je bila pri vladarjevem vzglavju in mu je stisnila v roke sv. razpelo. Cosar je še sprejel po-;olni olpustek za trenutek smrti. Kmalu nato je nehal dilnti. Zaspal je mimo. Bilo je ob 9, uri 5 minut zvečer. Telesni zdravnik dr. Kercl in prof. dr. Orlner sta izjavila, da je cesar mrtev. Dvorni župnik je opravil cerkveno molitve za rajnega in ga je {oškropil z blagoslovljeno vodo. Nato so vs: navzoči sknpno molili za dušni blagor v Gospodu zaspalega. i M . Zalne slovesnosti v gradn Habsburg. Na gr;'du Habsburg v Švici, kjer je tekla zibelka Rudolfu Ha.l>sburš,kemu, prajiechi naše slarne vladarske rodovine, so se vršile dne 2. t. m. žalne slovesnosti za rajnijn cesarjem Francem Jožefom I., katerih so se udeležili poslaniki zayezniških in nen pristranskih držav ter nad 150 drugih odličnih osebtiosti.