Za slaro slovensko priprostost. Globoko v duši našega naroda tiči vera o kralju Matjažu. Ko se bo slovenskemu ljudstvu najhujše godilo, bo vstal kralj Matjaž s svojo vojsko, premagal njegove nasprotnike in začela se bo zlata doba za Slovence. Dandanes Slovenci ne poiTebujemo vojske kralja Matjaža, njegovih vojakev, slovenščina ni več preganjana, pač pa potrebujemo, da bi prišel tisti duh in mišljenje naših prednikov, ki je ustvarilo tako lepo povest o kralju Matjažu, med nas. Dandanes nismo več sposobni, da bi se ogrevali na narodnih vzorih, iz naših duš in src je že davno izginila vsa tista priprostost in nepokvarjenost, da bi se veselili na pravljicah, domačih šegah in običajih, da bi našli zadovoljstvo v skupnih narcdruh napravah in navada-h, ki si jih je naše ljudstvo ustvarilo tekom stoletij. Pravljice pripovedujoča, otroška nrav našega ljudstva je izumrla, na njeno mesto pa je prišel celo v našega kmeta že tupatam računajoči, dobiček in uživanje iskajoči duh pokvarjenega mcdernega meščanstva. Tisto mirno življenje, polno poezije in notranje zadovoljnosti na domači grutdi je zginilo, vzajemnost v veselju in trpljenju, ki se je tako lepo kazala nekdaj v skupnih vaških praznikih in slovesnostih, dnevno izginja, naseljuje se pa medsebojno sovraštvo, odtujenost med sosedi, vsak dela in uživa sam zase kakor po mestih, ne zmeneč se za druge. Naš dobrodušni kmet je že tudi nervozen, že pozna špekulacije, na celi črti posnema pokvarjenega mešoana. Bo mogrjče kdo ugovarjal: saj ni več mogoče naše-mu kmetu živeti v priprostosti nekdanjih starih razmer. Danes se je vse spremenilo. Napredek sili tudi njega, da stopa tudi pri njem v 'cspredje razum in prefriganost. Kmet inora danes racionelno gospodariti, poznati mora kemijo, razna gnojila, mora se učiti in baviti z narodniin gospodarstvom. Če je suha znanost razkrila marsikatero skrivnost narave in vzela tako mnogo poezije kmečkemu živIjenju, moramo sicer obžalovati, a pomagati si ne moremo, kalcor ne moremo nič proti dejstvu ukreniti, da je želejnica uničila poczijo stare vo^ne pošte, telefon in tetegraf pa poezijo starega ljudskega koledarja. Kmet mora priti z mestom, z njegovimi trgovci in agenti v stik, da lahko proda svoje izdelke in kupi svoje potrebščine. S tem pa je naš kmet tudi prisiljen, da postane realni politik, trgovec, da se združi s svojimi stanovskimi tovariši, da ne propade v bcju s prebrisanim mestnim trgovcem in špekulantom. Tisto staro, priprosto gospodarstvo brez poljedelskih strojev ni več mogoče, tudi kmet ne bi mogel izhajati, ako bi se ne posluževal v boju z mestnimi trgovci njihovih prefriganih manir. Na celi črti se tafeo zdi, da kmet ne more živeti v sedanjih modernih časih v tistih priprostih razmerah duha in srca, ki so ustvarile nekdaj pravljice in narodne pripovesti, da ni več možno ohraniti v današnjih računajočih časih pesmi in poezije ter nekdanje ,notranje zadovoljnosti srca med našim ljudstvom. Res, moderni tehnični napredek je tudi našega samo rastlega kmeta ogrožil v njegovem obstoju, da propadajo njegove lepe stanovske in narodne posebnosti, da tudi cn zgublja veselje in zadovoljnost srca, vendar ne smemo obupati in misliti, da so razmereWsemogočne. Nazaj v staro priprostost ob^elovanja zemlje ne moremo in ne smemo, pač pa moramb nazaj v staro priprostost mišljenja in živlienja! Obuditi nam je samo rreba v naših »¦»vodernih razmerah tiste sile, k; so ustvarjale poezijo in veselje staremu slovenskmu kmetu, to je pa bila predvsem vera in združitev našega kmeta š kat. Cerkvijo. Kako je ljubil naš kmet svoje cerkve, kako rad je vpeljeval v svoje domače družinsko in gospodarsko življenje cerkvene obrede! Mislinvo le na koledarčke, tia zelenega Jurja, cvetno nedeljo in njene lepe obredel Cerkev je vdihavala našemu kmetu veselje in poezijo povsod, doma in na polju. Kako lepo je bilo, ko je sadil na cvetno nedeljo blagoslovljene križce v zemljo in z njimi si zag^ctavljal božji blagoslov. Njegov duh je bil kljub temu, dp se je pečal z zemljo- naravo, bolj v nadnara^nrh rečeb. Bil je bogat, poln globokih čustev, ki jih takc pcgreša raoderni, po racionelnih metodah se ravnajcči kmeL Drugo sredstvo, da si ohrani naš kmet svoj stari značaj, je, da se drži kmet svojih s.u, i!i hišnih navad in običajev. Kar je bilo očetu sveto, n.ora biti tudi sinu. Tu velja posebno ohraniti narodne iiose, ki so najlepši znak stanovskega ponosa našega kmeta. Škoda, da tako izginevajo, ker z njimi bo izginil pcecejšnji kos duše našega trdnega, starega kmeta. Zato velja te držati na vsak način. Zadnje sredstvo, da ohraniiiiO našemu kmetu star in kremenit značaj, pa so naša dru';tva. Kar je nekdaj storila vaška skupnost pri skupnih vaških slovesnostih, da je zbirala vso vaško mladino, to mor. jo biti naša društva. Zbirati morajo up Tiašega naroda — mladino, ter i» v društvih vzgajati v zmislu naših naro-.^ih tradicii, navad in šeg. K takemu delu in vzgoji naše "Tnladine po društvih hoCeta vzbuditi slovenski narod mladinska dneva v Mariboru, dedekliški dan 9. in 10. avgusta, fantovski dan pa 23. in 24. avgusta. Cilji so veliki, zato mladina na delol Dr. J.