Politični ogled. Avstrijske dežele. 15. t. m. se zopet saide drž. zbor, kteroaiu se prcdloži že v prvi seji, kakor vladiae noviae astavakc tolažijo, volilna reforaia ali direktae volitvo. Vladia aaert dir. volitev pa ai vseai ustavakom povoljen; toraj je vlada še poscbej naročila dotičaiin ccsarskim aaniestaikoia, prig-ovarjati ustavaškiia kolovodjcm, da sc aaj adajo ia ae tii;jaj() pveveč. Našcnui štajarskemu lniiiiestiiiku se je baje todclo posiečilo ia pridobljeai so ustavaki za vladia načrt. Zakaj bi tudi nc? V deželncm zboiu se brez politike za 5 gld. aa daa prav mirao ia ugodao sedi, v drž. zbora pa aemški astavaki politiko s v o j o delajo, strabovaje aarode, dežele ia kat. cerkev. Ia da se tolika oblast ustavakom ohraai, pastijo radi mešetariti s seboj. Kar zadera Poljake, ki imajo osodo direktaih volitev v svoji roki, je ces. namestaik v Galiciji, grof Goluhovski, obširno spomeaico cesarju na Ogersko nesel, v kterej se dokazuje, da bi dežela po direktaili volitvah celo odvisaa postala od duaajskcga ,,rajhsrata" ia ajegove vlade. Ker se nič kaj druga posebaega aied praz aiki godilo ni, omenjaaio nialeakost, da so imeli mariborski ustavaki aa sv. treb kraljev daa velik obed v kaziai, poslaacu Reuterju aa čast. Nazoča sta bila tadi, kakor čujemo, dva sloveaska poslaaca, ki v Maribora prebivata. Iz tega sicer nočemo sklepati, da sta ustavaka postala, pa astavakov liberalizem je za marsikterega slov. poslaaea silao vabljiv aastavek. Na Moravskem zapiia vlada iz prav ničevih uzrokov č e s k e založaice, v tem ko se aemških ae dotakne. To vse dela nesrečaa aemčevalaa politika, ktera se ujeda, da so Cebi v gmotneai ozira veselo aapredovali ia pokazali, da umejo biti saaii svoji. Kiiva politika torej spodjeda blagostaaje kmetovalcem ter jili izdaje judom ia odernhoni. Na Tirolskem je vlada dve reči aapravila, ktere le ajej aajveč škodujete. Prepovedala je oo. Jezuitom prebivati v Traminu, kder so si bili komaj staaovanje nekoliko uredili. Eakor poročajo ,,Tir. Stim."; je ta kruti ukaz v Ijiidstvu veliko aevoljo vzbndil. — Zapreti je dala vlada tiuli Malfattijev zavod, kterega so ravaali šolski bratje (aeposvečeai redovniki). Ta zavod je bil ustaaovljea od mestjaaa v Inomostu, od kterega ima tadi svoje ime, ter je bil aameajen sirotam faatičem, da se v njem lepo vzredijo. Kake dve leti so bili ačitelji v ajeai šolski bratje ter je štelo sirotišče po 60—80 faatičev. Nacakvat poči glas, da se je z nektcrimi faati aekaj prcgrešaega zgodilo, ia niahoma — pred vsako preiskavo, se ustavi zavod. Kakor jtišejo resaicoljubai listi, izhaja vse lmjskaaje od liberalae straake, ki uobeaega krščaaskega zavoda ae trpi;kot sredstvo se je porabil grd jezik aeke babe, ki je ločeaa od svojega aioža. — Vnanje države. ,,Svobodaa:' nemška vlada je zapleaila maogo listov, katoliškili kakor drugih, ki so poaati.saoli govor papežev, ki šiba krivičao postopaaje proti kat. cerkvi. Eer je pa vlada pri teui prav samovoljao postopala zabraaivši razglašeaje le aekterim iistom, ktere katoličaai berejo, zapleaivsi pa tudi druge liste, ki v kat. kroge ac zaliajajo, je s tcin čisto kaj druga dosegla kakor je uaaiciavalii, da naaireč aevolja protestaatov proti papeževemu ogovoru ai večja postala, marvcč se polegla — kakor pise ,,Spea. Ztg."