^M^^toMbgtd mte permit (Ho. 666) anttofed by the Act of October 6,1917, cm flte g tha Pott Offlee of Haw York, H. T. By ordar of the Preridant, 3L a Bnrteaon, Postmaster General.
| Največji slovenski dnevnik j| "W" A ^^ "T A Tp^ T\ A	^TThe Slovenian daily 0
(11 v Zedinjenih državah ill ■ I /1 ^^ I^L I /1 ■ ^ I 11 I J^	i]L < «n the United States;- ill
j[i Ve^aza vse leto... $3^0 | V^ W Al m ^Jf ^ i M 1 M W im	R every day exccpt Sundays S]
' W Za pol leta......$2.00 {iT	^If and Legal Holidays. IJJ
J list slovenskih delavcev v Ameriki.	0 SO^ooReaders ^
________ ^ _ _ ___________ ______^ r-Tv
Tel ep ho n»: CORTLAKPT 4687._Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.	Telephone: CORTLANDT 4687.
NO, 199. — fiTEV. 199. NEW YORK, SATURDAY, AUGU8T 24, 1918. — SOBOTA, 24. AVGUSTA, 1918.	VOLUME XXVI. - LETNIK XXVL
OFICIJtLNA POROČILA
FRANCOSKO POROČILO.
Pariz, Francija. 23. avgusta. — Noč 11 o. — Meri Matz in Oise so he vršile živahne artilerijske ak-eije. Prekoračili srno Divetle reko v ozemlju pri Evrieourt. Med Ailette in Aisne smo napredovali iztočno od Bagneux tei zapauno • m 1 Crecy-au-Moiit.
Dnevno poročilo. — Tekoui nori se j»- vršilo živahn obstreljeva nje meti ozemljem pri Heaurai-gnes ter reko Oise, posebno pri Plemout in < "hiry-Ourschauip.
Mi držimo sedaj južne bregove rek Oise in Ailette, od Sfuip gny pa do železnice pri L'oucy-le-Cha-teau.
Iztočno od Seleiis so francoske čete ponesle svojo črto naprej d<» zunanjih robov Guiiv in Pont-JSt.
Mard.
' ANGLEŠKO POROČILO.
London, Anglija, 23. avgust.*. Nočno. — Danes smo pospešili svoje napade na močen in uspešen način na fronti tridesetih milj od Lihons do Mercatel. — .Južno od Somme smo zavzeli vasi Herlev J-le, Chuignes ter gozdove, ki leže med vasmi in reko.
Tekom nekega našega napredovanja preko dveh milj v nemške pozicije se je ubilo veliko število nemških vojakov, d očim se je druge ujelo.
Na levem krilu bojne fronte smo zavzeli z naskokom vasi Go-miescourt, Ervillers, Hamel.ii-court in Boyelles. Napredovali smo tudi iztočno od teh vasi.
Na svojem dednem središču smo napredovali proti nemškim pozicijam na iztočnem bregu reke Anere od južno-i*točno od Al-nert pa do bližine Grandcourt. Po ostrem boju smo pridobili na o-zemlju. Zavrnilo se je neki protinapad južno od Grandcourt.
Zavzeli smo Achiet-le-Grand ter Bihueourt ter greben, ki nadvla-duje Irles. Popoldne smo nadaljevali s svojimi napadi. Več tisoč jetnikov je padlo v naše roke in1 sovražnik je imel velike izgube, j
Dnevno poročilo. — Boji se više dejanski ob celi fronti med Lihons, južno od Somme pa do Co-jeul reke, južno od Arras. Poro-č« se. da napredujejo naše čete na' številnih točkah.
Tekom noči je sovražnik dvakrat napadel naše pozicije v bližini Baillescour farme, iztočno od Beaueourt. Zavrnilo se ga je.
Neki sovražni napad severoza patino od Bailleul se je ustavilo pred našimi pozicijami.	'
NEMŠKO POROČILO. j
Berlin, Nemčija, 23. avgusta Nočno. — Angleži so obnovili svoje napade severoza pad uo od paume. V bližini Albert in Somme se razvijajo naši proti napadi, j
Artilerijski spopadi med Ailet ! te in Aisne so bili kaj živahni. 1
Dnevno poročilo. — Zavrnilo se je delne napade sovražnika seve-ro-zapadno otl Bailleul ter na obeh straneh reke Lvs. Pri protinapadu nam je padlo v roke veliko jetnikov.
Včeraj >o nadaljevali Angleži s J polno silo z napadom, s katerim so pričeli v sredo severno od reke Anere. S prekoračenjem reke An-1 ere so razširili svojo fronto sever-j no od Albert ter do AI be rt-So mine sektorja. Obš.rno zasnovani načrt. ti« se prodre skozi, se je popolnoma izjalovil ob prvih razvojih. Angleži so doživeli včeraj resen poraz.
Na bojni fronti severo-zapadnq od Bapaume so pruske divizije, v družbi s saškimi in bavarskimi polki ustavile sovražni npad ter naskočile sovražnika med Moyen-| ville in Miraumont. Sovražnika se je povsod presenetilo pri razvoju napada, katerega se je zasnovalo ter tudi v njegovih močno utrjenih postojankah. Na nekaterih mestih se ga je vrglo nazaj v glo-. bini dveh kilointerov. S tem so bi-1
li uničen, angleški napadi, katere es je pripravilo za zjutraj.
Tekom dneva je sovražnik |x>
0	novno vprizoril napade, posebno v smeri Puisfiux in Beaumont ha mel. Povseod se ga je zavrnilo z
1	velikimi izgubami. Močni napa-Li di. katere je vpr zori! sovražnik "J pri Alvert. so bili ustavljeni z
našim ognjem.
Med Albert iti Somme je vprizoril sovražnik napad po močnih
-	artilerijskih pripravah ter potiš i nil začasno naprej preko Alb 'r:
j Bray ceste in v iztočil smeri. Mo-L' gočen prt»tinapad. katerega so vprizorile lieške čete v družbi s
-	pruskimi, pa je vrgel sovražnik nazaj preko eeste v njegove pr-
f.votne po/.irije. Baterije, ki so p:> Miskale. naprej na odprtem polju.
•	so razbile na ko.ee večje število sovražnih tankov.
Severno od Bray je spravil sovražnik na 1 ee mesta svojo kava-Merijo. Bila je skoro popolnoma uničena. Na bojnem polju so se vr-i sili tekom cele noči delni spoadi. >| Med Somme in Oise je poteke! 1 dan v celoti minit jše. Močni arti-I lerijski dvoboj južno od Somme -jje ponehal tekom dopoldne. Juž-
*	no od A vre so se mogli francoski napadi razviti le delno in ob go
. tovib časih. kar je pripisovati 1 ognju naše artilerije. i —--—
>
Odmey Berte
— i Odmev velike Berte bo imel najbrž ameriški naglas, — pravi pariški list.
Pariz, Francija, 23. avgusta. — Z velik mi črkami je prinesel list( "L' Heure*' naslednjo zagonetno vest:
—	Ali bo kmalu čuti odmev ve- j like Berte? Ali bo imel ta odmev ameriški naglas?	i
Veliko bolj silne topove kot jih je sploh dosedaj proizvedla Nem-j čija se je zgradilo v bližini Ph la-! delphije ter bodo maja meseca j pripravljeni za odpošiljatev t j j Francijo. V tem smislu se je izra-, zil Samuel Vauelain. podpredsednik Baldwin Locomotive Works v I Ph lade plii j i dne 4. aprila. Ameriški top bo mogel streljati na ve j ejo razdaljo ter bo bolj uničeva-|1pii kot pa so topovi, s katerimi obstreljujejo sedaj Nemci Parii.
Iz Albanje.
Rim, Italija. 23. avgusta. — 1 Avstrijsko-bolgarske čete na al-jbauski fronti so pričele včeraj >J j novim navalom na šestdeset milj I dolgi fronti, segajoči od dolenje i ga teka Semeni reke pa do višin! Mali Tomorices. nad Tomorica reko, — soglasno s poroč lom. katero je objavil danes vojni urad. 1
V	obupnem naporu, da iztrebi-io zavezniška mestna pročelja ob Semeni reki. katera se je iztrgalo iz rok centralnih zaveznikov v juniju. so avstrijsko-bolgarske čete
.naskočile italijanske pozicije, pri j čemur pa niso bile uspešne. Vrglo se jih je nazaj z velikimi izgubami.	.	f
V	poročilu se glasi, da je bila pri neki točki, za pati no od gri- (
Iča 1150 neka italijanska naprej postavljena postojanka prisiljena [umakniti se pod velikanskim pri-( tiskom.
Papežev blagoslov.
Rim, Italija. 23. avgusta. — Z s ozirom na ugotovilo, ki je izšlo v' listih, da je namreč papež v od-J govoru na brzojavko kajzerja, ka | tero je slednji postal ob priliki papeževega imendana. "blagoslo-' i vil delo kajzerja". pravi vatikan-j ski organ 'Osservatore Romano':
—	To ugotovilo ni resnično. Pa-' pež se je zahvalil kajzerju za njegove pozdrave in za blagoslov, katerega je izrekel kajzer sami ."glede dela usmiljenja njegove
I Svet ost i."	'
/IT »»TTWW. O«T.IT»ttaw AVMV TVRLU V FRANCIJI.
Finci in N.mci
Finci v veliki množini beže v Šve-| di ;c, da se izognejo vojaški službi. Nemci hočejo rekrutirati F in. o.
i.
London, Anglija. 24. avgusta.!: Arthur Ransome. skozi katerega; se običajno izražajo boljševiške vesti in nazori, pošilja naslednji! poročilo listu "Dailv News'' v
i
Sioekholmu:	:
j "Položaj v Murmanu bo ze!o vplival na rešitev težavnega vprašanja »lede nasprotujočih si narodnih interesov na Finskem. Za ; (Nemce je naravno zelo ugodno ! prisiliti kak drug narod, da se bo-jri mesto njih in namen Nemčiji 1 J je obdariti malo deželo s kraljem ,in obenem z vojno, j Gotovi del prebivalstva želi , sprejeti nemškega vladarja kot jamstvo za nadaljno nemško j>o-! moč za slučaj delavskih nemirov, i Glasovanje naroda bi najbrže iz/ padlo v prilog monarhije. Toda s<>-eijalsti niso edini, ki nasprotuje 1 jo monarhiji, tudi agrarei prigovarjajo, da se postavijo proti izvolitvi kralja vse zapreke. Zaradi i tega so bili agrarski listi vstavi je ni in dva agrarska senatorja sta ! resignirala.
' Navzlic tej opoziciji pa je, šln I deputaeija v Nemčijo, da pogleda I | za kralja.
Nemčija zasleduje na Fiusken* * isto politiko kot v Turčiji. Finska . armada se spravlja pod nemško i nadzorstvo. Nemški polkovn k pl. Redenru je )>i 1 imenovan za štab- 1 nega načelnika, ki nadzoruje an > mado in mornarico. Temu naspro-j tujejo celo nekateri b- li Finci. k'(' so zahtevali nemško p >moč.	i
| Navzlic starodavnim simpati i jam bodo mnogi F.nei prisiljen1 1 bojevati se proti Angležem. Tedaj i fpa bo nastala izvanredita situaci- « ja: beli Finci bodo zavezniki so-,vjetove vlade, kater« smatrajo za > svojo največjo sovražnico; med- i tem pa bodo rdeči Finci z zavez, i uiki pri Murmanu log čno v boju proti belim Fincem, obenem pa se i bodo bojevali tudi proti sovjetovi i vladi, ki, dasiravno ni holjševiška. i je njihovo naravno upanje.	;
j Zaradi tega pravi l'senis. k: i pripada rdečim Fincem in ki je za- i .stopal finsko socija listič no vlado Iv Stockholmu, da se bo sklicala t- 3 (ko»i 28. avgusta splošna konferen- 1 ca finskih socijalnih demokratov " in Trgovskih zvez v Moskvi, kjer I j se bo med drugim razpravljalo (i tudi o odnošajih med finskimi in J ruskimi delavskimi organizacija-' i mi. —	j<
j Pripravljanje finske armade je J I v polnem tiru. Vsak dan pobegne s v odprtem čolnu več Fincev čez
Skupna miza zaveznikov
'Administrator za živež Hoove*- se je vrnil iz Evrope. Pri skupni stva ri moramo jesti pri skupni mizi
"Na predsednikovo željo mora :mo pri skupni stvari j«*sti tudi pri skupni mizi. zato sem tudi svojim : tovarišem v Evropi zagotovil, di; bomo vstregli prihodnje leto povečanim zahtevam. To moramo storil i
Tako je večraj končal živilski administrator Hoover svoje poročilo v hotelu Biltmore. Včeraj zju-traj se je izkrcal v nekem atlantskem pristan šču. prišedši iz Evrope. kjer je skozi 4 mesece imel ne-prestano konferenee z živilskimi nadzorniki glavnih zavezniških narodov.
Po na«* rt n, ki je bil izdelan, bo mogoče brez drastičnih racij prihodnjo z mo vstreči vsem zahtevam. razun govedine in sladkorja; v Ameriki pa bo nekoliko primanjkovalo samo sladkorja; dasiravno «a bo vedno dovolj na trgu za prvovrstne potrebe.
Hoover je rekel, da je letina v Italiji. Franciji in Angliji, mnogo boljša kot pa bi človek mislil, ako se pomisl". tla je skoro vsa moška sila na fronti. Za ta položaj pa sej je največ zahvaliti miljonomi žensk, ki so obdelale polja.
Ves živež, ki se mora poslati za-| vezni kom v letu. ki se prične si.: septembrom, je sledeči: ! ">00 milijonov bušljev žita : maš-. ,čob 4 miljarde funtov; pohlrug ni Ijon ton sladkorja. !H)0 miljt, nov funtov govedine za civilno prebivalstvo; poleg t»-ija pa se mora poslati govedina za vojaštvo In' oves za vojaške konje.
Ako se bo vse to izvedlo, potem zaveznikom ne bo treba vpeljava-ti drastičnih racij kot prejšnjo zl mo.
Canada bo lahko izvozil;* 100 milijonov bušljev žita. zato pade1 na Združene države največje breme. Preživljati pa je treba tudi ameriško armado. To je največji izvoz živeža, kar jih je do sedaj imela Amerika. To pn se more
Botn.ški zaliv, da se izognejo nevarnosti. da ne bi bili prisiljeni stopiti v armado. Celo prebivalci Alanskih otokov se kličejo pod o-rožje. dasi mnogi med njimi ne govore finsko. Nekega dne je 200 njtfi izvedelo, da bodo naslednji dan prepeljani v Helsingfors.l zglasilo pa se jih je samo 30. O stali so v majhni čolnih zbežali v Švedi jo."	j
storili, ako se vpošteva vsa eko nomija in da m- odstrani vsaka po trta: na ta način ne bomo trpeli pomanjkanja.
Ameriški farmerji so pridelal r.inogo več žita kot druga lela. D? se pa spravijo zaloge pšenice z; slučaj prihodnje slabe letine, j« treba, tla se primeša pšenični mok •JO odstotkov druge moke za vse dežele, ki so v boju proti Nemčiji Amerika pa ne sme zn se zalite • vati boljšega kruha kot ga wib Francija.
P"d temi odredbami bo krušni položaj v Ameriki to zimo mnogo boljši kot je bil preteklo zimo in tuli v zavezniških državah bo s? tuacija v mnogem oziru izboljšana.
Ed na težava v Združenih drža vab bo zaradi sladkorja; toda od bojne mornarice ne moremo vzeti ladij, da bi jih poslali v Vzhodno Indijo po sladkor, da bi meli kan-dy ni sladke pijače; sradkor iz Zapadne Indije bomo morali deliti /. zavezniki in biti vedno zadovoljni s tem, kar imamo. Pri vsem tem pa bo dovolj sladkorja za vsakega. kjer je neobhodno potreben in imeli jra bomo več kot naši zavezniki v Evropi.
Baharija kapitana.
Portland, Me.. S.i. avgusta. — Poveljnik nemškega podmorskega !čolna, ki je zajel par iik 'Triumph* in ga nato uporabi kot roparsko j ladjo, s katero je uničeval ribiške :barke tekom preteklega in tekočega tedna, se je pobahal. da je .bila ameriška križarka "San Diego" torpedi ran a ter da ni zadela 'ob mino. kot se je poročalo. Nemški častnik je tudi trdil, da je potopil j »ari iik "O. B. Jennings". ' S krova parnika "Triumph" se je vzelo veliko število ameriških listov in poveljnik je rekel, da se je zelo smejal .ko je čital številna poročila, v katerih se je poe.ovno glasilo, da je bil njegov podmorski čoln potopljen. 1 Povelju k je izjavil, da je od doma že tri mesece in da namerava ostati še dva meseca v namenu da uniči vse ribiške ladje ob atlaii-* tiški obali.
Plače angleških delavcev.
London, Anglija, 23. avgusta Municijski inster je odredil, naj se od prvega septembra naprej: zviša plače žensk, ki so zaposlene^ v municijski industriji, za pet šilingov na teden.
I Deklice, stare manj kot osem-! najst let in zaposlene v municijski h napravah, naj bi dobile po-jvečanje polovico krone* ^ ^^
t
[Obstreljevanje nemških mest
Angleški avijatiki so močno ob
strel je vali pet nemških mest. _
, "Dobre uspehe" se je opazilo tako v Frankfurtu kot Kolinu.
London, Anglija. 23. avgusta. — Soglasno z oficijenim poročilom, koga je jalo danes angleško zračno n .istrstvo. so angleški )bs*r< ' .-valni oddelki v noči od .2' .a 22. avgusta težko obstivlje-ali pet- važnih mest v Nemčiji ter pet sovražnih aerodromov (letališč).
I V poročilu se dostavlja, tla se 'je močno napadlo vojaške predmete v Frankfurtu in Kolinu lil da je doseglo zadovoljive usoe-he. —
Besedilo zagotovila je nasled-
' nje :
Kljub najbolj odločnim naporom sovražnika, tla zavaruje svoja mesta, in kljub velikemu .Številu zračno-obranibnih topov so je med osmo uro zvečer dne 21. avgusta ter deseto uro zjutraj na-Jednjt-ga dne napadlo pet važnih . mest v Nemčiji ter pet aerodromov.
V	noči otl 21. na 22. avgusta so bile vremenske razmere prav posebno ugodne in naši zračni oddelki so izvedli obšdnrno tlelo.
Močno se je napadlo vojaške predmete v Frankfurtu in Kolinu. Opazovalo se je zelo dobre uspehe in videlo se je padati bombe krog postaj in barak.
Uspešno je bilo napadeno železniško križišč" v Treves.
Težko se je obstreljevalo štiri 'sovražne aerodrome ter zadelo več šup za zrakoplova. Strojne puške se je uporabljalo proti aero dromom. vlakom in žarkometom ter proti zračno-obrambnim baterijam. Pogreša se enega izmed naših strojev.
V	jutru dne 22. avgusta je eden 1 naših oddelkov napadel kemične
tvornice v Mannheim. Tekom težkega obstreljevanja na poti tja kaj se je izstrelilo iz zraka dva : n^š aaeroplana. Ostali aeroplani j so dospeli na pozorišče delavnosti. Zelo težki boji so se vršili na povratnem potovanju- v sled Česar i se pogreša pet naših nadajnili letal. Uničilo se je tri sovražne : aeroplane. Dva slednjih sta trčila skupaj, dočom je padel tretji v plamenih na zemljo. Dva nadalj-na oddelka sta napadla železniške naprave v Koblenz krog pol-tosme ure zjutraj dne 22. avgusta. Neki sovražni aerodrom v llage-nau se je obstreljevalo z zelo dobrim uspehom. Vsi ti stroji so se varno vrnili. Tekom noči se je vrglo 194 ton bomb in 21."> ton projektilov se je spustilo na tla tekom dneva.
Garfield in premo-
garji
Washington, D. C.. 23. a v g. — Kurilni administrator Garfield i-sporočil uradnikom United Mine Workers, da bo odklonil odobre-nje nameravanih zahtev glede zvišanja mezd. Kurilni administrator stoji na stališču, da je bila pogodba v Washington!!, sklenjena z unijami dne 6. oktobra 1917 sestavljena za dobo eele vojne in da ni vsled tega podvržena reviziji ali pregledu pred 1. aprilom leta 1920. Nobenih razvojev ni bilo med linijskimi delavci ter njih delodajalci ali zvezno vlado, ki bi opravičevali revizijo dotične pogodbe, potom katere se je dovolilo precejšno zvišanje plače za vojni čas. To je naziranje dr. Garfielda.
— Če se ne morete držati sklenjenega dogovora, — je rekel dr. Garfield unij ski m načelnikom, — potem je jasno, da demokracija ni varna za svet.
i _ t ■j Sibirija proti
Nemčiji
Vsa Sibirija je zd.iušsna v boju proti Nemčiji — Ceško-slovaska •nnaga nid boljševiki. — Rusi so obesili 300 Čehov.
Washington, 1). C., 23. avgust. | Danes so prišla v državni depart meni zagotovila, da st ■ protibolj-ševi»"Ui vlad; v Vladivostoku in * > _ 11 i i v popolnem soglasju. Ofi-eijelno >e poroča, tla j*' Sibirija dejuiisKo pod eno vlado: samo blio,; lrkutska se še drži boljše\i-ška popadka. kateri pomagajo nemški .n madžarski v jni .ijei-niki.
Soprazuni med obema via iama je največji dt»gotlek v ru>K zmešnjavi. odkar je bil Kereiisk;. st r-moglavljea. Sibirska vlatbi je največja in najmočnejša sila. ki b" postavila Rusijo kot narod proti Nemčiji.
London, Anglija. 24. avgusta. Angleški podtajuik v zunanjem ministrstvu llober Ceeil je sinoči naznani!, ila so prišla poro-ila. dui so češko-slovaške rele /a>-.'ille mesto Berčnevtlinsk, južno > i l'»a,i kaiskega jezera in tla so izvojeva-!i odločilno zmago nad boljševiki. Zavezniške čete «>b reki 1'ssuri so ■ se zaradi velike sovražniške premoči morale po vročem b >ju u-makniti. V boju so bile tudi angleške in francoske čete. toda naj-> večji naval so zdržali kozaki in Ceho-Slovaki. Japonski oddelki s<> pomagali pri umikanju.
lioljščviški monitorji na jezeru liangka so nadlegovali zavezniško levo krilo in zadržavali Ceho-fcšlova ke. Holjševikom se dajejo povelja v nemškem jeziku.
Amsterdam, Nizozemsko, 21. avgusta. -- Vrhovni poveljnik rdeče garde v murmanski pokrajini general Petapov >e nahaja v zavezniških rokah. Kmetje so ga zasačili v trenutku ko je pripravljal na beg proti jugu in so ga izročili Angležem.
Potem ko so ruske rdeče garde zavzele S mbirsk ob Volgi so na javnem trgu obesile ;{<X) ujetih ('•*-ho-Slovakov v povračilo za gro/.o-vitosti, katere so Čeho-Slovuki .>.akrivi!i \ mestu.
Kakor pravi neko kijevsko poročilo. so Nemci porazili 12'Xt u-krajinskih upornikov, k -o bili dobro preskrbljeni z artilerije in katerim je poveljeval general lie-benko. V tlrugem spopadu blizu Poitave. 64 milj severovzhodno o I Krenienčuga so revolueijonarji izgubili -{»() mrtvih in Neim-i so vplen li >t*st strt»jnih pušk in druge opreme. Ostali uporniki so b' » žali. toda pot so jim odrezali zasledujoči Nemci.
Kakor se poroča iz Moskve, j' bilo izpuščenih 2:} tisoč prejšuih ruskih častnikov, ki so b li zaprti v Aien-i.ievih barakah. Sovjetova \ lada je bila prisiljena opusi it i načrt internacije vsled pritiska moskovskega prebivalstva.
Vladivostok, Sib rija. _'4 avgusta — Danes se je vršila ;>arada aeri.-kih čet pod ugodnimi vi-, lnenskimi razmerami. A mer i kane i so napravili ugoden litis na w zaveznišice čete, ki so j h iskreno pozdravljale.
\" bli/ini češko-slovaškega jrla^-nega -tan< s<i pogosto odmevali ».liti in /ene »o trosile cvetje in mahale z ameriškimi zastav:!m:.
Japonski general Kiku.:o »i. ni ki je določen za zavezniškega vrhovnega poveljnik.a je danes prevzel poveljstvo. Ta nastop je bi danes naznanjen na zborovanju zaveznišk h poveljnikov. Na seji je častniški svet kazal odločno voljo za skupno delovanje in j.* zagotovil generalu Otani. da so častniki ponosni, da smejo služiti pod njim.
Različni oddelki bodo v a.imin -straciji in zalaganju ostali ločeni, toda v strategienih in vojaških o-peracijah se morajo jiokoriti ]>o-veljem generalissima. Sestavil pa se je skupni zavezniški nakupovalni urad za dobavo raznih po>-trebščin.
uOLAS NARODA"
SLO Y*IHfl PUBLISHING QOXPAIf
flPntiliB Daily.)
Ovni and poMlrtud toy mm
ftiWI HAIfglB, rnwlfll—I _ LOUIB BENEDIK, Twmamrm
Ptee* of Bnrif of the cnrpnmfVi ud addrewea of above offleeraj B2 Oorttottdt Stra*. Borough <* Manhattan, Hew QUy, N. I. _-
I* «*U> teto rdja U* m AomtUu Za celo leto aa meeto Mew lot ft. M
tB CkXUldOM mm.mmmmmmwmmm fSJD Z« pol letl ■ MtO NeW TO*. B.0H
E* pol let*----- - - - - - - 2.00 Za Četrt lete sa meeto New Yocfc LBO
Be getrt leta.................. HO Za laoeemetro ea celo leto...... COO
"GLA8 NARODA" Uhaja Teak dan !■>■■« ^edeU In prmmikoT.
•_________"GLAS N A B O D A"
<"▼<*» at the People") bMN Vvery day except Btmdajn and HdMayi
_Babecriptlan yearly flflO._
DopUL bra podplee Id oecbnoetl ee ne pHoUnJeJa
Denar naj ee blagoroil poSUjatl po — Money Older. N wien—m kraja naroCniko* protdmo, da ee nam tndi pHihM BhraiM* _nameni, da hitreje najdemo mikwaQm
______HLA8 NAIODA"
P CorPaauž Bii	New York Qit>
Telrfon: 2870 Cortlandt. _' __
Prisilno nemško umikanje
—000—
Pridobljeno ozemlje, strategična mesta in železniške zveze, katere so zasedli Nemci tekom svoje velike ofenzive v petih fazah, pri-oeme; dne 'JI. m area, vse to je dobil nazaj maršal Foe k v spremstvu vojih francoskih in angleških pomočnikov.
To pa še ni vse.	J
Skupno število jetnikov, kalere so zajeli zavezniki v manj kot petih tednih, znaša «-koro 100,000 mož in število poljskih topov, raz-ven velik h zalog opreme in vojnega materijala. mora znašati približno tri tisoč. Nadalje so bil z nemške izgube, ki daleko presegajo one Francozov. Angležev i liAmerikaneev, tako velike, da se je veliko število divizij dobesedno razbilo na kose in da jih bo treba popolnoma reorganizirati.
Neki francoski general je v pregledu bojev zadnjega meseca izjavil, da je maršal Foeh oropal nemške poveljnika prostosti akcije, kar pomeni ne le to, da se jih jc oropalo ofenzive, temveč da se jim j" vzelo tudi kontrolo nad njihovimi defenzivnima načrti.
V enem smislu bojujejo zavezniki še enkrat eelo bitko ob Som-iie od pričetka do konca, kajti potom istega počasnega in dragegi* procesa se izriva so\ ražnika iz mest v sedanjih dneh.
Francozi so konečno zavzeli Lassiguy, vendar šele po več dnevih junaškega napora. General Mangin je s tem. da je potisnil naprej svojo črto severo-zapadno in južno-ietačno od Novon, oslabil oprijpem sovražnika na Novon. katero mesto bo moral kmalu pustiti.
Ce bo general Mangin v stanu potisniti naprej. bo kmalu mojster dolin Oise. Ailetie in Aisne. v katerem slučaju bo težko za Nem-c-* ustaviti se pri Aisne. potem ko so se odmaknili od Vesle. Ce pa ni napredovanje Franozov in Amerikancev v tem sektorju tako hitro kot je bilo v prvih fazah sedanje ofenzive, se je treba spomniti, da :ii bila morala francoskih vojakov, dokler so se umikali, nikdar o-r.iajana, česar se oči vidno ne more reči o Nemcih.
Svoje ljudi izgubljajo v presenetljivem številu in učinek tega mora podkopavati moralo, kajti vsem, od častnikov do navadnih vojakov. se je obljubilo odločilno zmago.
Maršal Foeh n" more zajeti nemške armade ali jo pognati v paničen beg, a njegovo kladivo pada ter udarja brez prestanka, kar i.jora zelo škodovat' hvalLsani morali sovražnika. Nobene Hinden-burgove črte ni mogoče držati, če bodo nemške čete spoznale, da se jih je neprestano varalo in da se jih vedno porazi.
Nova ofenziva maršala Ha i ga med Anere in Searpe je očividno drugi vzgled njegovega zadnjega sijajnega pohoda proti jugu, pri katerem mu je padlo v roke tako veliko število jetnikov.
Napredujoče črte se bo spojilo. Z novim pohodom se je pričele v megli in ni se še poročalo o vsem, kar se je dosegloljOčividno pa je. tla se pomika general Bvng naprej v smeri proti Bapaume z značilno naglico. Ce so imeli Nemci v mislih umikanje v tem sektorju, jim Angleži pri tem pomagajo na očividno krepak način.
Vse kaže. da je namen maršala Focha ne le potisniti celo nemško vrsto nazaj, temveč jo držati v gibanju ter ji ne dovoliti, da bi si izbrala zimske kvartirje.
ooo --
Kongres narodov t Pragi
-ooo--
Kot se poroča preko Švice se je vršil v Pragi kongres avstrijskih narodov, ne le slovanskih, temveč tudi drugifh, razven nemškega in ogrskega.
To je nad vse značilno.
Kongresa so se vdeležile \se narodnosti, ki so zatirane, ki se nahajajo v krempljih Nemcev in Madžarov in katerim ni več obstanka v slovitem avstrijskem "okvirju".
Kaj pomeni ta okvir", je vsakemu znano.
Boljše bi bilo. če bi se reklo v "zanjki". namreč zaujki. katero se natakne za vrat * nega. katerega se hoče obesiti ter rešiti pozem-f-kili britkosti in težav.
Vsi narodi so bili zastopan: — vsi zatirani in smrti izročeni.
Prišli -vo delegati Rumuncev in Italijanov, ki sicer nimajo nobenega stika s splošnimi težnjami slovanskim narodov v Avstriji, katere pa žuli čevlje na isti način
Kongers se je znvršil dostojno, namreč dostojno s strani vdelc žcncev., a skrajno nedostojno cd strani avstrijsko-nemških oblasti, ki so skušale razbit: zborovanje ter zadušiti glas naroda.
To se jim očividno ni posrečilo, vsaj v tem oziru ne. da bi ne pri šla med širni svet vest' o tem zborovanju. Posrečilo se jim je razpršiti ljudske množice na ulicah ter pokazati svojo spretnost v mahanju s sabljami ter zbadanju z bajoneti.
Pa t
o je že — avstrijska špeeijaliteta, dobro utemeljena v osnovnem zakoniku avstro-ogrske monarhije.	j
Glavna stvaV pa je. da je prišla vest o zborovanju v svet, kar je tem večjega pomena v sedanjem trenutku, ko se je obrnila bojna f-reca ter se ruši velikanska, a varljiva stavba, katero so pričeli graditi Pangermani na razvalinah srednje Evrope.
Zavezniki imajo nov dokaz v rokah, da so bedasta in naravnost zločinsko podla izvajanja paralitične avstrijske vlade, ki je ob priliki priznanja čeho-slovaškega samostojnega naroda od strani Anglije izjavila, da obstaja ta narod le v dom^šliji zaveznikov in <1« se slovanski narodi v Avstriji in Ogrski navdušeno bore ter z veseljem prelivajo svojo srčno kri za svojo veliko dobrotnico in skrbno mater — Avstro-Ogrsk".
Sicer pa so merodajni zavezniški faktorji ie davno vedeli, kako vozi koleselj avstrijske notranje politike.
Poznali so vso hinavščino ter makijavelsko zlobnost avstrijsko-habsburške birokracije, proti kateri je bila ona ranjkega carja — dete v povojih.
Vedeli so, da se hočejo avstrijski Slovani oprostiti jarma, ki jim je pretil z poginom in da vidijo v zmagi zaveznikov svojo rešitev. —
Slika nam ka/.<* nemškega kajzer ia. ki se li za mi/n ter «»•!«,7«	,
*	* - tu r.....keI-vc
teklo brez zazeljenega uspeha.	1
. Oborožena ustaja proti trinogom je nemogoča ter bi bila brez smisla. Vsled tega jim ne preostaja ničesar drugega kot protestirali ter mirno Čakali, ko bosta poraženi Nemčija in Avstrija prosi h za mir ter sprejeli vse pogoje, katere se jim bo diktiralo od strani ' zaveznikov.	;
---OOO-——
Dopisi
Pittsburgh, Pa. t
Ne bom poročal o delu in ne-' znosni vročini, katero smo pa že srečno prestali; saj to .so storili že' drugi. Rad bi samo zabeležil o uo-' maci veselici povodom sprejema j med krktjauc novodotšlega maj-' hnega člana v rodbim g. K. Mes-uarja, dobro poznanega krojača! v mestu in okolici. Svečanost soj zlasti povzdignili donii^i godci in! pa člani pevskega društva "Pre-| seren"'. ki so nam zapeli nekaj za-| res lepih komadov. Kakor torej; prireditelj«, tako tu Ji vsem sode-j lovalceni iskrena "zahvala na tako' izvrstni zabavi!
Kar jc bilo pa najvažnejše ob tej priliki, je to. da smo sklenili v Pittsbnrghu kot središču za-' paune. Pennsyhanije in eni jiaj-večjih slovenskih na.seibin vstano-viti podružnieo Slovenske Na rod-J ,ue Zveze. Kaj je ta vdepomemb-1 na organizacija /a Slovence v A-meriki. ne bom tukaj razlagal, ker so eenjecii rojaki že itak dovolj! čitali o tem po raznih listih. Le! toliko pripomnim, da, kdor v res-uici euti slovensko in hoče pripo-j
moči k svobodi svojega stoletja;
__________-
- i
| zatiranega naroda, bo brez obo-j j ta vi j an j a pristopil pod zastave j .Slovenske Narodne Zveze, katera' (poleg ameriško zv</:dnate vihraj -nad celimi Združenimi državami'' iter nam kliče: ; Bratje! Zdaj je čas! I" boj. da Jiaš rod bo gospodar sajnsvoj!'
1. B—i. I
|
'	Dunham, Ky. j
j Ker mislim, da se od tukaj ma-| j lok do kaj oglasi, zato bočvin malo1 ' popisati tukajšnje razmere, j Dela se zdaj -še dosti dobro in •kakor eni pravijo, da se. pozimi' [dela bolj slabo zaradi poma;ijka-; nja železniških vediv. Tukaj v o-J koliei je kakih 8 premogorovorvj , kiiten spadajo k The CoiLsolida-; tkm < 'oa! ' o. Premog je visok ni! (i do 8 čevljev in v sredini je ka-' [men. ali kakor pravijo slate".' j katerega pa kopljejo s strojem iui j z jutraj ga morajo delavci posrpra-jvit v stran, preduo morejo stre-jliati premog. Streljati ga morajo .štirikrat, dvakrat spodaj in dva-' krat-zgoraj. Marsikdo se ustraši j i tega dela. Zasluži se jK)navadi. eni ! bolje, drujii slabše, kakor ]>ovso-
LET THlMi GR01
di. To je vsakemu znano, da, če j bolj dela, bolj zasluži. Kompanij-j jsko delo je od 47' ^ m naprej do1 Konipanijsko je bolj slabo, j Kar se tiče dela, sem popisal, ta-! Ko da vsak lahko ve. kako je. De-Mo-.se laiiko dobi, ampak ni lahko, je precej težko, dokler se človek j ne privadi.
j Slovencev nas tudi ni dosti tu-j kaj, ker se mogoče ustrašijo teli j visokih hribov.
| in Fnele Sam mi je tudi nazna-,nil, da me hoče kmalu v svojo slu-(žbo, ker me^je prestavil iz petega, j v tretji razred. Rekel mi je, da ! potrebuje v kratkem 100.000 mož. | SkorO vsa k teden katerega vza-J mejo: pa nič zato. kadar bo nas j potrt-bovak |>a pojttemo.
D n ig< ga puv^oietra ni tukaj v ; teh hribovitih krajih. Malo toplo jc, j a se že prestane, sa j je čas za 1 j to, samo »hi bi imeli kaj ječmoo«v-j . ea. pa bi bilo vse dr»A>ro. V nede-', ,!.ic il. avgusta sem bil na McRo-, , ris iii sem iiiiš il jako Itijw) petje.
__T. St.
h
Nemške kolonije I;
i _
Lord Robert Cecil izjavlja, da bo- j l do zavezniki obdržali prejšne nem- -ške kolonije. — Liga narodov je odvisna od dejanskega poraza sovražnika.
1 London, Anglija, 23. avgusta, Lord Robert Cecil, podi a j ni k /fa zunanje zadeve, je odgovoril danes na govor, ki jirf je iiaei 21. avgusta dr. Solf. nemški kolonijalni minister. Lord Ceil je rekel, da je zbirala angleška vlada ter da b^ kmalu objavila dokaze o brutalno- i sti Nemčije pri vladanju njen li i kolonij, nakar bo svet soglašal n j tem. da se teh kolonij ne sine vr- i niti Nemčiji.	1
Lord JKobert je rekel, da pred- i stavljajo izjave dr. Solfa zelo 1 ' značilen psihološki dokument"'. I ki najbrž kaže. da pričenjajo go* tovi krogi v Nemčiji spoznavati. I da-thora biti stališče, katero so za- t vzeli Pan-germaiii. usodepolno za ( bodočnost Nemčije.	r
Dostavil je, da po njegovem \ mnenju Pan germani niso uničeni a in da bodo v skrajnem slučaju vedno vladali Nemčiji.	* s
Govornik se je dotaknil tudi izjave dr. Solfa glede Belgije ter < rekel, da predstavlja naprezava- 1 nje proti spodobnosti, da pa kljub d temu ni jasna. Pozval je, dr.- Solfa, - (j
Jugoslovanska	Katol. Jednota
Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v EL.Y, MINN.]
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Conemangh, P»-Podpredsednik: LOUIS BAL AN T, Bos 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISnLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salid« Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOS. V. GRAnEK, 843 E Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave, W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. I«.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vBe pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo-
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
naj pove, če je Nemčija pripravljena pustiti Belgijo ^er popraviti napravljeno škodo.
—	Naj pove to s priprostimi besedami, da ga bo razumel celi svet, — je dostavil.
Potajnik je nato pojasnil, kako se je šele pred par tedni stromo-giavilo dr. Kuehlmanna kot nemškega ministra za zunanje zadeve, ker je rekel, da se ne more zgoditi vse tako kot hoče Nemčija ter iz-jjavil, naj državni kaneelar pojas-J ni frazo, katero je bil izustil glede Belgije.
Z ozirom na pogodbo v Brest-Litovsku je rekel Cecil, da lahko vidi vsak, ki je opazoval, kako se je ustanavljalo takozvaue neodvisne države, da se je delalo to na način, da bodo imele te države čim manj mogoče neodvisnosti.
—	Ko je minister za zunanje zadeve pred kratkim rekel, da se nemških kolonij ne bo vrnilo, je govoril le to, kar bi mu narekovala vest Človeštva, — je nadaljeval lord Robert. — Ministrski predsednik Lloyd George je pred meseci rekel, da se bo vprašanje kolonij uravnalo na mirovni konferenci.
Novejše izjave .Mr. Balfour-ja pa izključujejo možnost. <bi bi se te kolonije kedaj vrnilo, j 'A oz rom na pripombe dr. Solfa glede Lige narodov je rekel lord (Robert :
—	Čeprav je veliko nas udanih i misli glede Lige narodov, vendar 'ne vidimo nobenega upanja z;i n-Ispeli takega načrta., razven «*•■ bi j šla naprej popolna zmaga. — do
kleij bi se od strani Nemčije ne (priznalo, da je celi njen vojaški 1 sistem kriminalen.
Nadzorovanje vojnih ujetnikov
(Iz "Slovenca'*.)
Deželna vlada sporoča:
—7 Neki občinski urad je izdal vojnim ujetnikom enake legitimacije za vožnjo po železnici kakor za civilne osebe. Na podlagi takih legitimacij so vojni ujetniki brez nadzorstva dospeli v do-tično ujetniško postajo in na nekem kolodvoru so jim bili izdani brezplačni vozni listki.
Ta slučaj ne oporeka le določilom odloka vojnega ministrstva, j temveč zelo pospešuje priložnost, da vojni ujetniki uidejo, zato vojno ministrstvo s povdarkom vnovič opozarja ua določila z dne 29. avgusta 1917.
Ta odlok vojnega ministrstva I se zato razglaša:	* 1
C. kr. železniško min. je javilo, da poljedelci in obrtniki po že--, leznici pošiljajo njim za delavce dodeljene vojne ujetnike v sosednje . občine - ? s vrh o - nakupa • ali 1
-	pronaje. an s Kaninu urngimi o-i pravki večinoma brez eskortnega
moštva.
Kavno tako vporabljajo vojni i ujetniki železnico ob nedeljah in praznikih z;i obisk cerkva in zo-u pet domov, mnogokrat v večjih
-	množinah a brez nadzorstva.
.Jako mnogo vojnih ujetnikov • dobi od svojih gospodarjev civil-1 ne obleke, tako da se jih le težko
-	spozna za ujetnike. Delavei-vojni ■ uj miki morajo pri vseh železni-
-	škili vojnah biti pod spremljajočim jih nadzorstvom. Brez nad-
-	zorstva potujoče vojne ujetnike ) je odvesti postajnemu poveljstvu. ? <V ist<*<ra ni, pa najbližji orožni-
-	ški postaji.
1 Delodajalci se tem potom vno-5 Vič in nujno obveščajo:
1. da morajo vojni ujetniki pri vseh vožnjah imeti spremstvo f da morajo biti vojni ujetniki ''kor taki opremljeni s predpisanimi belimi pasovi na oblačilu z ; evidenčno številko iu najmanj z ^ vojaškim pokrivalom. da se jiii spozna; 3. da se bodo brez nad-'zorstva potojuči vojni ujetniki j oddali najbližjemu postajnemu poveljstvu ali pa orožništvu; 4. da s" bo lo delodajalci v popav: . Ijajoeih S1' shn-ajih naznanili po-1 litičiiiin okrajnim oblastim in .*>. da'si v»>jna oprava pridržuje, z de jiodaj»>i. kaieri predpisov ne v-I pošt" vajo, ravnati po odloku
'! oddelek 10.
--—.—---
i | Naročila za jug. zastavo
! ^ sem onim društvom in posameznikom. ki so naročili nri Jugoslovanski pisarni v Washington jugoslovanske zastave ali pa vprašali za cene. vel kost itd. teh zastav, sporočamo sledeče:
Jugos'ovanske zastave s- morejo naročiti pri Jugoslovanski pisarni. in to.v 11 veh velikostih; — zastave, polt ret ji čevelj široke ir: j štiri čevlje dolge, stanejo "po $11 j komad; zastave. !tiri čevlje in [štir palec široke ter pel in pol čevljev dolge, stanejo vsaka $20. j Material, iz katerega so zastave izdelane, je najboljše volneno _ Mik no. na katero nima moča in slabo vreme niti najmanjšega up-liva. Jugoslovanski gr)* ua zasta-,vi je istotako iz tega sukua; na-
i -
l (Nadaljevanje na 5. strani.)
>
Pri spahnepfti in ^droMjenjfl ,
TdijBit« takoj « Dr. Rfcdter-fevetn
PAIN-EXPELLER
le4iao pravi s varntrene zaamko sMrvi
3>. »Ke. t hlrarnali in wngoit «d P. AD. ttKHTBtt * CO.
IHOViMiUlltrM, MMrV«ft.BL%.
NEMŽKI VOJNI JETNIKI, KATflRE SE JE UJELO PRI CHATTAU THIERRY.
PAN-TURANSKO GIBANJE
(Paii-turansko gibanje je že dolgo ča>a vzbujali zanimanje ► proučevaleev etnografije in zgo-do\ine ter se ga je v zadnjem času pogosto omenjati na podlagi domnevanja. da skuša Nemčija izrabiti to gibanje v svoj prid in da se ga je dejanski započelo v Nemčiji. Izza izbruha revolucije v Rusiji jc Nemčija pospešila na vse krip-Ije to gibanje. — V naslednjem članku se pojasnuje to gibanje o katerem &e tako malo ve v javnosti.)
-- Ali imate kaj literature ^Ir de pan turanstva? seui boječe vprašal nekega izmed dajbo I j biihtn h knjižičarjev v newyor-ški Public Library.
I/govoril sem besedo razločno n da sem svoje stvari popolnoma gotov s,'m m|| je tudi zapiha! na list.	|
— Mislim, tla vem, kaj tiči za tem izrazom, — je odgovoril on. vidno v zadregi.
Niti la knjižničar, niti kateri vt med čitateljev n ma vzroka sramovati se svoje nevednosti glede resnične vsebine ene najbolj zanimivih narodopisnih ugank.
Zgodovinarji in zemljepisci sel globoko v 19. stoletje rabili ime "Turanec ' za vse azijske narode z izjemo onih indogermanskega ali iranskega izvora. Pri tem so najbrž prisluškovali starim iran skim kroničarjem perzijske dobe ki so v nasprotju / Iranom, deželo Ormuzda, boga svetlobe, imenovali Turan celo pokrajino seve-ro iztočno o> I Perzije, vključno moderni Turkestan.
V kratkem se je ujforabljalo iz raz za vsa različna plemena starih in novejših časov.
Mlada generacija voditeljev Nove Azije pa je prenesla evropske izraze plemenskega nacijonaliz ma na svoj lastni velikanski in starodavni »kontinent, katerega se do gotove meje lahko imenuje narodno, versko in jezikovno zibelko ostanka človeškega rodu. * ♦ *
* * Pangermanizem '' panslavi-zem' \ " panhelenizem'"!
Zakaj torej tudi ne "panisla-luizem "? Sedaj, ko se je to veliko politično- versko mohamedansko oživljenje. ki se je pričelo nekakol pred sto leti ob priliki Wahabi u j staje v Arabiji, izjalovilo pod težo železnega križa Iladži Gulyu ma iz Potsdama, zakaj ne "pan turanstvo"?
Gotovo je. da ima novi duh a zijskega naeijonalizma močnejšo oporo pri več kot 800.000.000 milijonov prebivalcev Azije kot pa — ideja verske zveze. Z drugimi besedami je postala mlada azijska generaeij« /a 80 odstokov patrio lična in vera se je morala zadovoljiti z ostalimi 20 odstotki.
Kn k rat za vselej se moramo iz-nebiti misli, da stoje otomanski Turki v plemenskem smislu osam Ijeni na svetu, ker so odločena veja eentralno-azijskcga debla, ki >i je v M. stoletju izbrala za svojo nadaljno rast divji, a krasni balkanski polotok in da je to vejo mogoče sedaj na lahek način premestiti nazaj v rodno grudo.
Prav preko severne Evrope in Azije, od Baltika do Pacifika, od Sredozemskega pa do Arktičnega morja živi na velikanskih ozemljih turansko. ali boljše znano pod imenom uralo-altajsko pleme, ki obsega Turkomane centralne Azije in Perzije, Tnrtarije južne Rusije in Transkavkazije. Madžare. Fince iz Finske in Baltika, domo-rodna plemena Sibirije ter celo daljne Mongole in Madžurce.
Turanei niso bili le med največjimi zavojevalci, kar jih je ke-daj videl svet. temveč tudi grail ilci cesarstev v najbolj resniče-mu pomenu besede. Tem slabše je forej za starega Atilo (434-453 ^ in njegove Hune, da so dovolili Viljemu H. Holienzollern-cu ter njegovim junkerjem onesnažiti njih ime poštenih barbarov. Kdo ne občuti žalosti vspri-čo Džingis Kana in Timurlena in naj so Abdul Hamid in njegovi neposredni predniki padli še tako globoko v okrutnosti in razuzdanosti. je vendar gotova stvar, da so bili Otomani skozi polna tri stoletja ena izmed vladajočih sil v Evropi.
Če bi torej mesto neznatnega Enver beja in Talaat beja vsta: meti Turanei kak Saladin ali kak M<dhat paša, bi bila posledica tega plemenski preobrat presenetljive sile meti šj nedotaknjenimi, napol barbarskimi plemeni.
Se pred eno generacijo se niso 1 niti Madžari niti Finci zavedali [
1 .svojih turanskih vezi. Celo Turk 1 v Carigradu ter Turkineni v Ma j li Aziji, ločeni z ozkim pasom vo-, i] tie. so zrli na drugega s popolni j brezbrižnostjo. Čudno je, da sc: bili ravno zapadno in centralno evropski etnologi, ki so razkrili jTuraneem nj h narodnostno med j , sebojiio vez.
J Madžari, obdani od Nemcev !Slovanov in Rumuneev, so se cu-» 1 t ili v teku časa nekoliko plemensko osamljenim in njih llunfal 1 ?.v-ji. I "jifally-ji in Vambery-ji so razgrnili pred njimi starodavne) [turanske anale ter pričeli citati i na glas junaške čine njih skupnih prednikov. Dela teh in drugih evropskih učenjakov so sej razširila po celem turauskem sve-j tu — med Osma n i ob Bosporu.i Tartarji ob Volgi, ki so si znalii kli ub stoletjem moskovske vlade ohraniti svojo versko, plemensko (i.-! kulturno posebnost ter med nj h brati na Krimu in v Trans-kavkaziji.
Vse jc z navdušenjem poslušalo to povest.	j
* * *
Presenečeni stojimo pred hitrim procesom narodnega razkro-jeuja prejšnje države carja, o kateri smo domnevali, da je dobro cement irana. Če pa zremo pod površje. najdemo čisto natančno ori| sane pričetkc razkrojevanja. Tako moramo zapaziti med ruskimi Tartarji prvo prebujenje narodne samozavesti že leta 189."». Gibanje i je dobilo novega impulza v letih 1'HH-r«. pri prvi ruski revoluciji ter je bilo direktna posledica ru sko-japonske vojske, ki je pri po-! mogla narodom Rusije do sorazmerno precejšnje tiskovne svobo de
Tartarski petrolejski milijonar ji v Raku so raje plačevali stro ške za obsežno propagandno kam pan jo. katero se je obrnilo proti nj h tnrmenskim sorodnikom a ruski centralni Aziji. Rusi — to je slovansko- pravoslavna aristo k racija in buržuazija — so postali resno vznemirjeni vsled rasto-, čega upliva velike, mojstorsko vodene skupine t a it a rs k o mohame-danskih poslancev v prvi Dumi ii Petrograd je postal splošno vzne m;rjen, ko je izvedel, da so sc tartarski propagandist i, na čelu | jim Jusuf be j Akehura napotili \ {Carigrad, da širijo tam evangelij prnturanskega gibanja.
Eden njegovih naslednikov tam Ahmed hej Agajev, tudi ruski Tartar, je gledal na to. da je nje gov uspešno izd avail list "Turk1 Jurdu prodrl v vsak kotiček tur ško-tartarske«. a sveta.
Abdul Hair, id, ki je imel vroje no antipatijo proti vsem narodnostnim gibai jem. verujoč v pan-islamstvo, je bil daleč od tega. d« bi pospeševal panturansko gibanje. dasiravno se mu ne more o čitati. da bi ga zasledoval ali oviral. Njegov padec leta 1908 pa je takoj izpremenil celi položaj, kaj t; voditelji "Komiteja zveze in napredka", ki >o dospeli tedaj do •sile, so bili vsi člani pant (iranskega gibanja ali pa zvezani z njim
Odločilno leto za gibanje pa je bilo leto 1913. leto druge balkanske vojne. Dotedaj je bilo turan s ko gibanje praktično omejeno na turško tartarsko panogo tu ranskega plemena. Ker pa so Turki in Tartari mohamedanci, je bi lo panturanstvo sjtoro istovetno s panislamizniom. S pristopom n«. vega turanskega plemena — bul-garskega naroda, — pa se je ob zor je razširilo ter ob istem času izbist rilo.
* * *
Nemogoče je zame tukaj spuščati se v podrobna razpravljanja glede presenetljivega narodopisnega statusa bulgarskega naroda katerega je po vedel k tevtonskim jaslim njegov avstrijsko nemški vladar m ki bo moral nekega dne kruto plačati za svojo požrešnost po zemlji. Nakratko je stvar naslednja:
Rulgari so bili turansko pleme ki je krog leta 500 po Kr. zapustilo svoje sedeže ob Volgi ter se nastanilo ob dolenji Donavi, kjer Je podjarmilo Slovane, sprejelo njih jezik in običaje ter sprejelo leta 864 krščansko vero.
Leta 1S77, po rusko-turški vojni, se je nepričakovano prikaza; na d&n pri Bulgarih njih turan-ski atavizem. Rusija, ki je oprostila Bulgare turškega jarma, je računala nanje, da bodo igrali u logo pan.slovan.vke postojanke in orednje straže na Balkanu. Bul- 1 gari pa so opozorili svoje voditelje na to, da so v prvi vrsti Tar-jJ tarji in da je panslovansko giba- is nje zanje življenskega pomena
le v toliko, v kolikor je v stanu pospeši i njih posebno bulgarskt ambicije.
| Ponižanje, katero so doživeli iz rok Srbov, katere je podpiral "batjuška" v Rusiji, je raztrgali zadnjo vez. ki j h je družila z njih zgodovinsko preteklostjo in vrgl ■io se v naročje proti-slovanskim •entralnim silam in njih ttiran-kemu zavezniku, dednemu turškemu sovražniku iz preteklih časov.
Kako daleč je bil "klic krvi" .»ulgarskega voditelja, ki je po podpisanju za Bulgare nesrečnega miru v Bukarešto vskliknil — Imenujte nas Hune. Turke. — Tartarje, le ne Slovane*1 — prist ni izraz čustvovanja bulgarskih mas. je težko ugotoviti. Na vsak način pa je izguba plena iz prve balkanske vojne spravila iz reda , narodno psihologijo Bulgarov ter, zamorila v njih dotedanjo slovan-<ko zavest.
Ali naj se mogoče njih vstop v sedanjo vojno na strani sovražnikov Rusije in Srbije razlaga kot splclšni sprejem etničnega evangelija panturanstva T * * *
Kako pa z Madžari?	j
Spomini na vse žalostne in ponižujoče poraze od bitke pri Var-j ni '1444 do' bitke pri Mohaču (l'>26 i in od takrat do 1013. ko je uoljski kralj Jan Sobijeski rešil tako Dunaj kot Budimpešto i, krempljev Osmanov, so polagoma izumrli v teku devetnajstega vtoletja. Po zatrtju ustaje leta 1849 s pomočjo earja Nikolaja I so Košuta in druge ogrske vod te -jc gostoljubno sprejeli njih tur ški stričniki.
Tekom rusko-t urške vojne let p 1877 so bili Ma ižari silno pro-turški in zapadna Evropa, nevajena turanske ]>sihoIogije. je str-mcla. ko so Madžari poklonili sultanu Abdul Hamidu sijajen meč v spremstvu retorčnih fraz.
S tem se je povedalo dosti, da dobi čitatelj primerno idejo glede dinamične -ile pant urinskega gibanja. < V l>i se ga moglo uspešno udejstviti. hi se pojavil nov soliden plemenski blok. segajoč od srednje Donave do Mezopotamije. ki bi >tal nasproti staremu pol.tično- narodnostnemu organizmu anglo-sašt va. latinstva. slo-vanstva. tevtonstva in tako naprej. —
V pokrajini ob Volgi in na Krimu je turansko pleme močno ne kako pet miljonov duš. K temu je dodati v Rusiji sami dva miljo-, na Turancev v Transkavkaziji.' Nadalje obstaja kompletni blok sedem miljonov fanatičnih Turk-menov v ruski centralni Aziji in končno večina domačih prebivalcev Sibirije.
Skupno s Finci in Turanei v baltiških provincah — neupošte-vaje za sedaj še nekoliko nearti-kuliraiie Mongole in Mandžuree bi predstavljal ta velikanski narodnostni kompleks nekako Tu-ranijo Irretlento, ki bo mogoče še belila glave bodočnih državni kov. —
Prejšnje cesarstvo Romano vi-Čev — in naslednje ugotovilo bo gotovo pomagalo rešiti nam mar-j sikatero psihološko uganko, v ko- j likor so pri tem prizadeti zadnji' dogodki v Rusiji __ ** je imeno-l valo "slovanski aluvij" (svet j ,ki ga nanese voda) nad "turan-Ji sko spodnjo plastjo".	J1
Fanatični apostoli turanstva i
prav i.ič ne skrivajo svoie ambicije. da ohranijo turansko pleme močno. To pleme naj bi zavzelo mesto degeneriranih Egipčanov. Perzijcev in Indijcev in polagoma tudimesto dekadentn h ev ropskih narodov indo-evropskega izvora.
Ali je to le prevara neurejene domišljije?
Ali pa imajo morda sanje pan-turaneev res priliko uresničenja kot ena izmed direktnih ali indi-rektnili posledic vojne?
Skozi zadnja štiri leta smo bi-i vsak dan priča neprestanih ču lovitih stvari, katerih bi si preje ne mogla vstvariti niti najbuj-nejša domišljija.
Nemško pleme, katero je do 1. avgusta 1914 občudoval celi svet radi njegovih visokih idealov- — radi romantieizma, radi raznih Gretehens, se je izkazalo kot krvoločni tiger. kot poosebljenje pcklcnske zlobnosti.
Dokler ne bodo Viljem in njegovi junkerski svetovalci in kraljevski zavezn ki plačali svojo kazen. ne bo hotel svet poslušati ka-jko prošnjo za usmiljenje, katero j se bo napravi-o v prilog nemškemu narodu.
' Nemško cesarstvo iz let 1871 do 1918, ponosna stvaritev Bis-mareka. Moltkeja in Viljema T., bo moralo razpasti v fragmente, ki s,, obstajali leta 1913:
—	Zakaj bi se tevtonske vrzeli ne izpolnilo z najboljšimi lastnostmi. k leže v še nedotaknjenem turanskem plemenu?
(Konec.)
Tekoči ogenj
Kdor- pazuo >:asledujc prusko vojno zgodovino, bo spoznal, da je Prusija v raznih vojnah samo vsled tega zmagala, ker je imela boljše in popolnejše orožje kot pa nje nasprotnik.
V takozvani 7-Ietni vojni je u-vedla železno basalno palico, do-čim so se Avstrijci, h'raneozi, Saši in Rusi posluževali lesenih.
Nadalje je imela tudi leta 1870 boijše orožje kot so ga imeli Francozi in temu dejstvu je v prvi vrsti pripisovati njeno zmago.
Ko je potsdamska kamnrila pro vbeirala sedanjo vojno, je bilo prusko armadno poveljstvo prepričano. da mu bodo k uspešnemu izvojevanju vojne pripomo-yle tri stvari. Te tri stvari so bile:
—	Veliki oblegovalni topovi, jdušilni plini in tekoči ogenj. f
To orožje je sicer uspelo, pa jc, bilo le malega pomena in uspehi: niso trajali dol jo ča.sa. Oblpgci- j valili topovi so razrušili belgijske' utrdbe in s tem je bila njihova u-loga rešei a. Zavezniške čete namreč niso hotele več braniti trdnjav. ampak so se rajše zakopale. Proti zakopom. torej proti zemlji in pesku, pa niso mogli težki oblegovalni topovi ničesar opraviti.	|
DušiIni plini so bili pa kakor nož. ki reže na dva kraja. Zavez- • n i ki so uvedli maske in se s tem < uspešno zavarovali proti takim 1 [napadom.
| Pa tudi tekoči ogenj ni imel posebnega uspeha. I Zavezniki tako malo vpošteva-|jo to novo orožje, da se jim sploh .ni zdelo potrebno opremiti svoje ^vojake s kakimi varnostnimi opra- 1 ▼ami	i
S tem novim orožjem so se prvi seznanili Angleži. Major S. M. Auld je napisal v "The World's Work" zelo značilen članek, ki se glasi v odstavkih takole:	i
— Dne 1*0. julija so b le naše prve čete obdane z ognjem. Odkod je prišel ogenj, ni' bilo ni komur znano. Naše moštvo je vedelo samo to. da se krog njega dvi-. ga ogenj in črn dim. ki zatemnju je vsak pogled v to ali ono smer. Semtertja se je vlila dobra por-eija gorečega olja v kak strelni jarek.
Med našimi četami je nastalo precejšnje razburjenje, kajti vojaki niso bili pripravljeni na kaj fakega. Ker jim ni kazalo drugega. so pobegnili.
Zatem je ogenj pojenjal, toda med bežečim so padali artilerijski izstrelki ter jim povzročili precejšnjo izgubo. Nemški infanterbti <o zatem zavzeli naše prednje za-kope.
Po preteku desetih dni smo navalili na izgubljene postojanke ter jih zavzeli seveda s precejšnjimi izgubami. Pri tem smo zaplenili dva metalca ognja. Eden med njima je bil nepoškodovan Naš; strokovnjaki so ju preiskali ler poučili vojake, kako se imajo obnašati v slučaju podobnega napada.
Sestava teh dveh metalcev jt bila navadna, toda zelo zanimiva. Metalec ima stožasto obliko ter je visok dva čevlja in meri sedem inč v premeru. Opremljen je z jermeni, tla se ga zamore navezati na hrbet. Pri vrhu se nahaja odprtina, skozi katero se zamore v posodo naliti olja. Na vrhu je pa pritrjena precej dolga cev.
Notranjost je razdeljena v d videla. A ko se malo cev odpre, sta ta dva dela zvezana. Prvi del služi kot kompresija. drugi pa kot shramba za olje. Prvi del je na polnjen z dušikom, ki je stisnjen na 23 atmosfer. Dušik, ki je potreben za napolnjevanje metalcev transportirajo v velikih cilindrih.
Ako se srednji ventil odpre. — pride olje v dotiko z duškom in zatem se s pomočjo posebne priprave vžge. (ioreče olje se zaaio-re brizgati potom cevi v razlaljo G0. metrov. Curek, ki je prece." močan, traja samo dobro minuto Zatem je treba posodo zopet na polniti, kar pa vzame precej časa in dela.
Metalci ognja zato niso uspeli ker se jih more uporabljati le proti napredujočemu sovražniku in to le na malo razdaljo
I	-__*
I
Finski kralj.
.
London, Anglija. 22. avgusta. ~ Finska delegacija je odpotovala iz i Helsingoforsa v Nemčijo, da ponu- . di finsko krono kakemu nemškemu 1 princu in najbrže vojvodi Adolfu Frideriku iz Meklenburga-Schwe-rina. < -—-__s
Laž je ponavadi tako dostojno -oblečena, da jo smemo vzeti v naj- < boljšo družbo. — Kaj pa resnica? 1 Gola resnica? Pri tej mora več- < krat celo policija posredovati.
.1
_ j
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA J "GLAS NARODA", NAJ-'* VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK1 V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. l'
Nemčija in sibirska, trgovina
Nemci se upajo odškodovati v Si-bir ji ter nadomestiti tam, kar so izgubili na drugih poljih.
Navzočnost zavezniških armad v Vladivostoku ter oh murmau-ski obali, njih prodiranje v notranjost in njih uspešna pomoč pri ojačenju Ceho-Slovakov vsebuje možnosti, ki niso omejene cd noie na vojno.
Njih pomen za bodoče trgovsko razmerje z Rusijo in Sibirijo bo-morda zelo velik.
To je vsebovano v pregledu trgovskih razmer in prilik v Sibiriji, kateri pregled je izdal canad-ski trgovinski department in katerega je objavil delavski department potom svojega urada za zunanjo in domqčo trgovino..
Ta slika razmer nam pojasnjuje. da ni pustila Nemčija noben kamen nepreobrnjen. da si zopet zavoj u je rusko in sibirsko trgovino. s čenmr bi imela veliko prednosti nad drugimi deželami v trgovskem tekmovanju.
Obsežno polje pa bo obstajalo tako v evropski Rusiji kot v si-i biriji. kjer bi morale skušati druge dežele, posebno pa Združene države in Canada, skušati tekmo-1 vati z Nemčijo.
Potrebe Sibir je v trgovskem o-ziru se opisuje kot velikanske. — Soglasno s poročilom canadske vlade manjka Sibiriji skoro vseli' potrebnih izdelanih snovi, vključno poljedelsko orodje in stroje. — Cvoz iz tujih dežel je prenehal in 1'oložaj je postal skrajno resen. 1
Rusija bo morala importirati iz. inozemstva velike množine železniškega materi jala. strojev ler drugih potrebščin, da se spravi že-( ieznice in druge industrije zope' na uspešen temelj. Vsled financ nega položaja, v katerem se na haja Rusija, mora slednja izrabil vse naravne vire ter razv ti svoj inuustrije do skrajnega obsega.
Vse to velja prav posebno gle de Sibirije, vspričo velikih neraz vitih naravnih virov te dežele.
Kot vidi canadsko poročilo po ložaj bo glede trgovine veliko od visno od obsega, do katerega bi mogla Nemčija zopet oživiti tr-govino, katero je imela preje \ rokah. Nemci so imeli pred vojiu močan oprijein na trgovino v Si biriji ter ne bodo pustili nobene ga kamena lieobrnjenega. da do bi jo nazaj ozemlje, katero so v trgovskem smislu izgubili v tej vojni.
Ena njih prednosti bo, tla bodo kmalu ali zgodaj pričeli. Nemški trgovski potniki s svojimi uzorci so se že pojavili v evropski Rusiji. V Omsku se bo kmalu nastani! nemški konzul.
Izjavlja se, da bodo potekla leta predno bo sibirska železnica obenem z drugimi prometnimi sredstvi zopet v stanu prevažati velike množine dobav iz Severne Amerike in da bodo Sibirci, kate-dina manjka vsega, z veseljem ku povali od prvega, ki jim bo ponudil blago.
Pomanjkanje surovin in njih lastne potrebe pa" bodo najbrž pre prečile da bi Nemci pošiljali v Rusijo vel'ke zaloge, vsaj toliko časa, dokler bo trajala sedanja vojna. Oviro bo tudi predstavlja-1 splošna reorganizacija Rusije.!]
V istem času se pričakuje, da bo Nemčija zop. i v stanu ustanoviti -voje zveze, kar ji dajalo velijo prednost,
Rusijo se smatra \ tem poročili za veliko polje trgovskega tel»-uaovanja po vojni, kajti Nemci lipa jo tukaj nadoine-t ti velik del ozemlja, katero so izgubili dni. got!.
To je uaziranje canadske v lay b*. V istem pregledu razmer v Sibiriji se ugotavlja, da ima Nem-, čija prednost bližine, ustanovljenih zvez ter boljšega poz.navanja specijalnih zahtev trga.
Fgotavlja se poleg tega, da ne bodo imeli Nemci n kakih težkoč pri dobivanju ruskih zastopnikov. kajti v tem (»žiru bo na razpolago veliko prejšnjih vojnih jetnikov poleg baltiških Rusov nemškega izvora.
V iztočni Sib riji pa trgovski izgledi za Nemčijo najbrž ne bodo tako sijajni. Evropska Rusija in zapadna Sibirija bosta glavni pozorišči tekmovanja, če se bo Nemcem posrečilo izvesti svoje trgov nske nacr'e v onem delu sveta.
Iz ugotovila canadske vlade je i razvidno, da se ne more preceni-Itj uspeha zaveznikov pri zopet-| nem ustauovljenju iztočne fronte z ozirom na trgovino po vojni v Sibiriji in tudi evropski Rusiji.
Nemška trgovina po vojni.
j --
i London, Anglija1. 23. avgusta. — Nemce, katerim se je dovolilo ostati v nevtralnih deželah, se vabi v zadnji izdaji "Centrano-jzav-zuiškega ekonomskega glasila". naj pričnejo z udejstvova-njem t«'ga. kar se imenuje "trgovska kamuflaža". Dotični list dostavlja :
— Po vojni bo nemška trgovina nogoča le s posredovanjem nov. ralnih dežel. Vse znake nemško ra izvora bo treba vsled tega od-iraviti z blaga, kateri se bo ck*-lortiralo. Pomisleke mednarodne nora le je treba potisniti na stran.
• * 1"
Nova kopalna obleka xa
_
^-:----m n
Umirajoče cesarstvo
*
Spisal dr. Bogomil Voinjak.
(Nadaljevanje.)
SluT-aj Švice je prav posebno zanimiv. Ali je Švica voljna stopiti v Centralno Evropo? Če pre-motr mo ekonomski položaj Švice pred vojno, vidimo, da se ni veselila resnične neodvisnosti, temveč da je postajala vedno bolj in bolj izpostavljena navalu nemškega kapitala iti nemške industrije.
Ker ni nudila Francija v tem o/iru nobenega resnega tekmovanja. se je nahajala Švica kmalu v stanju ekonomske odvisnosti od Nemčije. Tendenca Švice je torej. da postane ppkoreii družabnik rentralno-evropske ekonom-' ske zveze.	'
Francoska in italjanska stranka strogo nasprotujeta vsaki akciji, ki Id ogrožala prosti razvoj iVanroskega in italjanskega dela prebivalstva. Nikdar ne bosta pri-1 volili v zvezo s cesarstvom, ki s*, je izkazalo kot popolnoma nezmožno postopanja z majhnimi naro-l tli. Švicarski Nemci tudi povdar-J jajo. da mora vstvariti Centralna Nemčija oster konflikt z zapadni-mi silami, kar bi seveda uničilo' temelje, na katerih je zgrajena1 švicarska politika.
Profesor O. Nippold se proglaša sam v "N. Zuerieher Zeitung" neizprosnim sovražnikom Centralne Evrope. Po njegovih mislih pomen: vslanovitev Centralne Evj rope preložitev političnega sogla-f rja v Evropi, če ne njega ouemo-gočenje.
— Rešitev le vrste — pravi oij — bi napravila naš politični obstoj dvomljivim. Švica predstavlja združenje dveh odločno nasprotujočih si kultur, kulture cen tralm Evrope ter zapadne ktiltu-te. Mi hočemo Evropo, ki se bo spojila, ne pa tako, ki bo razdeljena v dva dela.
Odgovor tega nemškega znanstvenika govori sam zase.
Kako pa bo izgledala Centralna Evropa z narodopisnega stališča t
Prebivalstvo Centralne Evrope, vključno le Nemčijo in Avstro-Ogrsko. bo zelo mešano. Nemcev bo približno G4 miljonov. Slovanov lis. Madžarov 10. Hummicev 3, Italjanov 1 miljon in nadalje 210,000 mi jonov Francozov ter 140,000 Dancev.
Velikanska uloga i>o za 64 miljonov Nemcev vladati 42.350.000 ne-Nemeem. Med temi se nahajajo visoko razviti narodi v zapad-neiti smislu besede. Francozi. Dan-ei. Cehi in zapadui Jugoslovani bodo delali nemški vladi resne nepril ke. V nemškem cesarstvu je znašala večina Nemcev celili 1 92.15 odstotkov. Centralna Evropa pa bo to razmerje popolnoma izpremenila. Narodi bodo dosti močni, da bodo postale stvari za i Nemčijo kaj neugodne. Le s pomočjo zatiranja bi bila Nemčija v stanu udejstviti svoje cilje. Veliki boji, isti boji kot so se vršili pred svetovno vojno v habsburški monarhiji, ne bodo dovolili, da M : se Evropa veselila mirnega razvoja. Nastala bi mešaniea narodov avstrijskega uzojva, a razmere političnega življenja bi bile slabejše. V Centralni Evropi bi bil boj med narodi stalen. Pri tem ne smemo nikdar pozabiti .da je odločilna zmaga Nemčije — n* mogoča stvar.
Nemčija more sklenili mir le< potom kompromisa. V takem slučaju bi pa ostale Anglija, Franci-' ja iu Italija prav tako močne kot j pred vojno. Svetovna vojna je odprla oči pristašem Nemcev v Angliji, oslabšala nemški upliv v Ru siji in Italiji ter zmajšala nevar-j nost soeijalnc revolucije v Fran-eiji. Vse te sile bodo skušale podpirati nenemške narode v Cen-j tralni Evropi.
Prvi cilj Nemčije po uspešni vojni bi bil otvoriti pot do .Jadranskega morja ter zdrobiti Cehe in Slovence, ki pre Isiavljajo slovanski jez proti nemški eks-pauziji.	-	j
Ozrite se na narodopisni zem-' ljevid in videli boste, da je češko ozemlje v srcu Evrope od severa, zapada in juga obdano od nemške povodnji. Prednja straža slo-vanstva je preveč izpostavljena, j preveč ogrožena od nemške svetovne sile, da bi bial v stanu v bo-, d oče vstavljati se nemškemu pritisku. ee bi se Avstrije ne razko-1 salo. Cehi, ki so v stanu upirati se avstrijskim germanizacijskim težnjam, bi bili uničeni, ee bi se jili inkorporiralo v Centralno Ev-
"Sd po riia sila zapadne veje Ju »J
go&lovanov, Slovencev, je bila že'
i '
► pred pričetkom svetovne vojne na robu poloma. V veliko večji meri kot Čehi so Slovenci vznemirjajo-1 5a ovira nemškemu stremljenju proti jugu, proti Jadranskemu morju. Združiti Baltik z Jadranskim morjem je eden izm°d velikih ciljev nemške svetovne vlade. Velikan 70. miljonov skuša vzeti narodnost miljon in pol — Slovencem.
Ta dežela med reko Dravo ni» Štajerskem ter Jadranskim mor-' jem, jez južnih Slovanov, ima iz-
vrš ti velikansko nalogo, namreč
i ^^
zadržati Nemčijo od Jadranskega morja ter predstavljati trdnjavo za svoje brate na jugu. | Po ustanovi jen ju Centralne Evrope bi bila usoda Slovencev vet kot jasna. Centralna Evropa bi e-nergično in brez usmiljenja iztrebila jugoslovansko narodnost med I Dravo in Jadranskim morjem in j stare slovanske zemlje bi se iz-ipremenile v nemško drajno. Nobeno sredstvo bi ne bilo preveč brutalno, da se uniči jugoslovanski jezik in jugoslovansko čustvovanje v slovanskih deželah. To bi bilo le nadaljevanje pangerman-ske politike v preteklosti. Z gotovim upanjem na uspeli mora Nem čija le razširiti svojo politiko, katero je tako uspešno vršila v slovenskih deželifli. V svoje namene i mora uporabiti sodišča, zemljo in šole. Ta politika, izvedena z mo-jčno roko, bi morala uničiti Slo vence.
* * *
Kaj pomeni Centralna Evropa s stališča vere?
Nemčija je danes država, ki ima protestantovsko večino. Katoliški interesi so v Nemčiji seveda zelo močni, vendar pa je pro-, testantizem veliko več pripomogel k ustanovljenju cesarstva kot pa katolicizem. Protestantovski sever je bil stvaritelj Nemčije. Dinastija je prutestantovska in velik: državniki, nalik Bismarcku. so bili protestanti. Duh cesarstva >e veliko bolj priklada treznemu in mrkemu evangelstvu kot pa dobrodušnemu katoličanstvu, ve-i ri nemškega juga.
Avstrija je najbolj katoliška država v Evropi. Devet prebivalcev med vsakimi desetimi je katoliške vere. Katolicizem je globoko ukoreninjen v duši cesarstva ter je mogoče njegova najbolj tradieijonalna sila v zgodovini.
Ilabsburžani so rešili katoliškrt cerkev v dnevih velike križarske vojne Lutra. Nobena dinastija ni storila za Rim vet* kot so storili Ilabsburžani. Rim pa je tudi pošteno plačal ta svoj velikanski dolg. V igri izmenjav med Rimom in Ilabsburžani. katero se je igralo skozi več stoletij, je Rim stalno izgubljal.
Res je. da je nudil Riui avstrijskemu absolutizmu močno oporo svečrništva, cerkvene discipline. Dinastija, cerkev iu država so bile vse prepojene z istim duhom političnega nazadnjaštva. Suverenost naroda, demokracija so bile velike krilate besede, a pristaše takih doktrin se je neusmiljeno zasledovalo otl strani vladarjev države. Duha prostosti se je smešilo od strani vladnih slug. od I	,
strani cerkve m lizunov nazadnjaških mas.
Ilabsburžani iu civilna prostost so ideje, ki so mej seboj različne kot noč in dan. Ta narod in najbolj pros v iti jeni med njim, du-jnajski narod, ni imel nobenega političnega smisla, nobenega d.*, ha prostosti.
Centralna Evropa bo bolj kato-jliška kot protestantovska — 62 miljonov katolikov proti 44 in pol miljonom protestantov. Upliv katolikov j>a bo oslabljen vsled dejstva. da sr> grad tel ji Centralne Evrope severni Nemci, mpžje stro-jgo protenstantovskih nazorov.
1'pliv katoliških Habsburžanov^ in Dunaja bo opešal in protestantovska manjšina s Hohenzollenrn-ej sr> bo polastila splošne kontrole. —
Pravoslavje se je od strani Hab-sburžanov vedno smatralo za sovražnika. A vst rži-Ogrska je imela ttri miljone in 700 tisoč pravoslavnih. Politika Habsburžanov je bila polna zloČestega makijavel-stva. Organizacija cfcrkve je bila čudovito komplicirana in umetno razdeljena. Metropolit v Černovi-
ieah je imel podrejeno* Bukovino, i ukrajinsko deželo ter Dalmacijo, v kolikor jepravoslavna,	j
V" • ",J'"*	* *	' f' ./i	...^
-	"v	- •
To je bila prava avstrijska anomalija.
Trije miljoni pravoslavnih bi kmalu izginili v morju vere vla-idajočega. Centralna Evropa bi bila strogo proti-pravoslavna. Toliko glede verskih vprašanj.
(Pride Še.)
i. Father Jager's Red Cross 'Mission
Slovesno praznovanje 4. julija v Camp Minnesota v Srbiji. — Delovanje in življenje misije._Razmere v Srbiji
(Jug. Čas. urad, Washington.)
Sredi aprila letos je odpotovala iz New Yorka misija Ameriškega Rdečega križa za Srbijo, katero je imenoval predsednik Wilson v pomoč in za rekonstrukcijo razdejane, domovine junaškega srbskega naroda. Uradni naslov te misije je: Father Jagers Red Cross Mission po" nje načelni) ku Rev. Francis Jagru, ki je bil že lanskega leta pdslan od ameriške vlade v Srbijo, da prouči ta-mošnje razmere.
Misija, katere član je tudi znani slovenski arhitekt iz Minneapo-lisa. -John Jager, je bila obilno preskrbljena z vsem, kar je bil o neobhodno potrebno za prvo I pomoč. Ladja, na kateri so se vozili člani misije, je bila polna raznovrstnih potrebščin, kakor živil, raznih strojev, zlasti poljedelskih. vsakovrstnega orodja ii\ materijala.
Po dolgi vožnji so se ustavil? za nekaj časa na Krfu, odkoder so se napotili naravnost v notranjost dežele, kjer se pričenja njih delovanje.
Mesto, kjer se je misija v Srbiji ustanovila, je nazvala Camp Minnesota, to pa radi tega. ker je večina članov iz države Minneso-te. Postavili in popravili so potrebna poslopja in shrambe za razne potrebščine ter so že začeli z delovanjem v pomoč Srbiji.
Prvi glasovi o delovanju te misije so dospeli šele sedaj v ameriško javnost. V naslednjem navajamo dve pismi člana te misije, g. C. B. Storrsa. bivšega sot rudnika Tribune v Mirtneapolisu.
Proslava dneva Neodvisnosti.
Camp Minnesota, 4. jul. — Father Jagrova misija za Srbijo danes praznuje v svoji poljedelski kempi slovesno 4. julij, dasi nje gospodinjske priprave še daleč od popolnosti. Povabili smo dva gosta na kosilo, namreč zdravnika dr. Bowena in zobozdravnika dr. Woodwarda iz bolnišnica Srbskega Rdečega križa v Banici. — kjer smo se ustavili par dni, da počakamo na dovoz naših kuhinjskih potrebščin, posod in živil i:j Soluna.
Na
našem velikem šotoru na i griču plapola ameriška in zastava IJdečega križa in istotako tudi na vseh drugih šotorih, ki služijo kot skladišča; ta prostor, kjer stoje ti šotori, smo nazvali "Machinery Plaza".
Med gričem in tem prostorom leži napol podrta zapuščena turška vas Kremljani. in tu si iščemo med prstjo in kamenjem material za nove zgradbe. Mimo va-j si teče potok in kapitan John Jager. ki je odgovoren za naš civilni načrt, je popravil na bre.-ru po-j toka dve hišici, jih prepleskal. na pravil pri strehah odvodne cevi in naslikal velik rdeč križ na pre-j dnji strani večje hišice z napisom ■ "Ameriški Rdeči križ*' v angle-J škem in srbskem jeziku.
Medtem ko je naša kempa zelo slikovita iu na videz veliko obe-| tajoča, vendar pa gotovo nismo! bili pripravljeni za gostijo; ali pojedino smo morali imeti 4. juli-. ja. pa če smo bili pripravljeni za. njo ali ne. Kapitan Jager se je po-j dal včeraj v Fiorina, kjer je ku , pil dva jagnjeta. in preskrbeli smo si tudi sodček vina. Cela jagnjeta smo pekli na ražnju nad' ognjem: raženj je počiva! na ro-go vilastih pal cah. vrtel pa ga je srbski vojak s spretnostjo, ki mu je prirojena, dokler ni bilo meso popolnoma pečeno. Meni in kapitanu Jagru je bilo dovoljeno, de, smo smela pokusiti takoj, ko je bilo vzeto iznad ognja, in bilo je tako slastno, da bi moral temu pritrditi celo najbolj izbirčen a-meriški kuhar.
Pravi častni gostje na naši prof slavi so bili možje, ki so bili odred jeni od srbske vlade Za delo v kempi. Tn je za sedaj — pričakujemo jih več, ko še bo delo mno-i žilo — 10 "čie" in nekoliko bol-
"j.	^.Sa^žife^v^if'. a&žift
; Bolne ženske
i naj bi n*
I t'Wiifalt hudih bolečin, a krčev in dnvih n«rednosti, katerim 1 so tolikrat podvržene. Teh botedirf i bi ne bilo nikakor pobeba prestaja-tL Iznebfts ee jih že sedaj, afi od ► zaSetka. Rabite torej ob£eznano ' > i zdravilo za ženske in za dekleta, ,
• r; -
, I Cevera's
Regulator	\
i ]	i (Severov Regulator). To je i zborna
tenika in zdravilo. osobito pri žen-	'
I i sirih boleznih. To zdravilo deluje <	> ( . hitro, mirno in z gotovim uspehom. -
To zdravilo ne vsebuje ničesar ta- '	'
I I kega, kar bi Škodovalo zdravju. <	> Vsaka žena naj bi isto poskusila.
Cena $1.25 steklenica; dobiva se ~	1
\ I v veeh lekarnah.	I	\
garskih vojnih ujetnikov. Srbski "čiča"' je prikupi ji v značaj. j ''Čiča'' pomeni stari mož ali j 'stric' in je obični izraz za priljub-j ljenost, kajti "čiča" predstavljaj najvišjo stopnjo patriotizma. Srbija se ima tekom zadnjih par let tragične nesreče in velike izgube na prebivalstvu in ozemlju veliko zahvaliti njegovemu neustrudne-mu in požrtvovalnemu delovanju za stvar ljubljene domovine. Prestar za resničen boj je videti tega plemenitega in delavnega možič-ka povsod, kjer more kaj kori stiti; živi čisto priprosto, zadovoljen je z vsem. spi na golih tleh. oblečen pa je v ponošeno obleko ali v kak kos uniforme; — vedrer-i čela in z nasmehom na ustnah salutira z neko vojaško preciznostjo, ki sega človeku v srce.
Naši čiče in ujeli Bolgari so imeli ta dan praznik in na prošnjo čič se ni delala nikaka razlika med njimi in ujetniki pri razdeljevanju živeža in pri vsem postopanju sploh. Vsi so dobili enak delež mesa in vina.
Srbi iu njihovi bolgarski ujetniki so si pedali roke in začeli plesati na *'Machinery plaza" — kolo. priprost sicer, toda jako ži valien slovanski narodni ples. — igral pa jim je bolgarski cigan na amerikanski klarinet. Ko je bil plesn končan, so vsi začeli vihteti svoje kape in klicati; — Živela Amerika! Bolgarski klarinetist je koneeV no zaigral "Star Spangled", potem ko smo mu parkrat zažvižgali napev, tako da nismo bili brez naše patriotičue godbe, dasi je bila zelo čudna.
Govor kapitana Jagra.
Po plesu je govoril kapitan J. Jager o L juliju; razložil je pomen tega dne in primerjal našo 'proglasitev neodvisnosti <-- Krfsko deklaracijo, v kateri se zahteva neodvisnost za jugoslovanski narod po vojni (Jugoslavija).
Krfska deklaracija je bila priznana in odobrena po Franciji, Italiji, Angliji iu Ameriki iir vzbudila je novo tipanje v srcih potrpežljivega in preveč zaupljivega naroda, ki je bil preganjan, —-tlačen in zatiran skozi šest stoletij.
Dva nepovabljena gosta, toda JzeJo dobrodošla, sta se nam pri-1
družila kratko pre.i obedom, nam reč dva Srba iz Amerike, ki sta j sedaj mehanika v francoski letalni postaji osem milj od Camp Minnesota. Ko sta slišala, da se ne-j koliko A meri kance v pripravlja na praznovanje 4. julija, sta si jizprosila dovoljenje da smeta o-diti, nakar sta se napotila preko hribov k nam.
j Nikola Grave je bil pred vojno 'zaposljen v neki tovarni v Young 'stown. O., Ivan Blajkovič pa je bil vešč mehanik v Fordovi tovarni v Detroitu, oba sta pustila j dobro delo ter se priglasila prostovoljno za to fronto, zavedajoč se, da je njiju prva dolžnost napram lastni domovini. - Amerikanei si najbrže mislijo, da to ni bila prava proslava 4. julija, ker nismo imeli takozva-nih "fire crackers". Toda temu j ni tako. kajti eeli dan smo slišali grmenje francoskih, srbskih iti bolgarskih topov na 12 milj od-| daljeni fronti, medtem ko smo tu-j di podnevi lahko zasledovali iz-( strelke iz topov za obstreljevanja, zrakoplovov: streljali so namreč j na bolgarskega zrakoplovca. ki I je pod vzel na 4. julija majhen iz-' let.
V Solano.
Naslednji podatki so povzeti i> pisma S. B. Storrsa začetkom junija:
— Tukaj se imamo dobro; naša stanovanja so še dosti cista, kolikor je sploh mogoče v Solunu. Tu si bomo odpočili od dolge in naporne poti preko gorovja.
Father Jager se ne počuti popolnoma dobro, pa vsaj ni čuda. ker ima toliko skrbi. Naš zajutrk obstoji iz skodelice kave in koščka belega kruha; opoldan imamo obed i i ob 8:30 imamo toplo večerjo. Dobro nam teknejo tudi grške črešnje.
Srbi so zelo uljudni napram nam, deloma radi tega. ker so že po naravi zelo gostoljubni' in prijazni, deloma pa radi tega, keri hočejo ostati v tesnem stiku z našo misijo. Semena in poljedelske potrebščine so zelo redke in zelo drage. Grki, Franozi in Angleži si prizadevajo, da bi si zagotovili našo podporo, toda Srbom se ni bati, ker smo bili poslani, da de lamo za nje, iu od tega nas ne bo nič odvrnilo.
Plemenski in. politični položaj tukaj je zelo zapleten in zanimiv, i toda v teh dneh ni primerno pisa-» j ti mnogo o tem... Moji možgani so tako polui novih utisov, da se i mi kar vrti v glavi, naše pravo! delo pa se še ni niti začelo.
Father Jager je precej cel kup' drobnih pisem od šolskih oarok v \ St. Bonifacu. Slišim ga, kako se smeje v sobi. in vsakih par minat pride sem, da nam prečita kaj lepega.
Obiskali smo vse vojaške dostojanstvenike. izvzemši prestolonaslednika, in se srečali z mnogimi junaki iz prejšnjih in iz sedanje vojne. Živilske razmere v deželi niso tako slabe, kakor v času. ko je bil Father Jager tukaj, pač pa so slabe dovolj, in želim le, da smo prišli sem za časa setve.	v
Francoski in angleški vojaki s^ obdelali nekoliko zemlje.
To naj za danes zadostuje. * "
13. junija v Monastiru. — Obe
dovali smo v Monastiru s policijskim načelnikom. Tekom obeda je priletelo več bolgarskih izstrelkov v mesto.
Nekdaj v resnici lepo, mesto je napol razdejano.	i
Z vrba gore Jepak smo imeli razgled na bojno polje: eno miljo pred nam i so bili srbski zakopi, eno milja od teh pa sovražni. Ali tu ni bilo tako nevarno kakor v Manastirju. kjer je boj počival.
Zanimiva so stanovanja častnikov. ker izgledajo kakor orlovska gnezda, prislonjena na skalo.
Nevarna, peklenska stran vojne je očividna v vseh raztresenih srbskih vaseh, kjer je več sten v razvalinah, kakor pa streh na hišah. in kjer so polja razorana po strelnih jarkih in po kotlinah, katere so izkopali izstrelki. Tu ni mladih mož. temveč samo žene. starčki in otroci. Dečki in starčki gonijo osle. mršave konjičke in govejo živino na pašo ali pa prevažajo tovore živeža in vozijo razne potrebščine naprodaj. Ženske kuhajo, predejo in hodijo v lepih posodah po vodo na studenec. ali pa sede topo doma, zavite v raztrgane cunje, in najbrže ne mislijo na nič.
Pregledali smo pokrajino in se odločili, da znova zgradimo neko zapuščeno turško vas. Turki so namreč pobegnili na varno, po srbskih postavah pa pripade zemlja državi.
* ~ *
15. junija. — Danes so dospelt naše stvari, o katerih smo že mts nili, da jih ne bomo nikoli več videli. Veseli smo jih bili, ko sta jih prinesla dva naša šoferja, katera sva poslednjič videli v Ne*] Vorku pri Rdečem križu.	'
Prevoz je trajal dolgo in je bilo tudi težko spraviti jih sem zaradi nevarnosti napaua oa strani podmorskih čolnov, ki ne prizanašajo niti bolniškim ladijam, drugič pa raditega, ker so prevozna sredstva v notranjosti dežele zelo pomanjkljiva.
Sedaj smo se za trdno odločili, da se ustanovimo in napravimo svoj glavni stan v zapuščeni turški vasi, katero sem prej omenil. John Jager in Buli bodeta odšla za prvi teden, da napravita prve j priprave za kempo, jaz, Fathei , Jager in Moffet pfc ostanemo tujka j. dokler ne bodo dospele vse potrebščine.
| Upam, da bomo imeli kmalo vsf I v redu in da bodo začeli naši (traktorji orati 2000 hektarjev do-Kre plodne zemlje, j S tem se bo pričela civilizaija. in vsak napredek bo pripisati našemu delu. Počutimo se kakor — švicarska družina Robinson, samo da ona ni imela gazolina in traktorjev in železniške zveze. Tak dogodek bi bil zaniiniv v vsakem času, ali nafte zadovoljstvo je na-rastlo, ker vemo, - da - igramo trii-
Slovenska-Hrvatska Zveza
▼ Združenih Državah Ameriških in CanadL ''
Ustanovljena 1. januar- /^US^.
ja 1903 v Calumet, /^Pfffi^ Inkorporirana 11. junija
Michigan.	19°6 " ^^ MiCh'"
GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK GREGORICH, Box 29, Dodgevllle, Midi. Podpredsednik: GEORGE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveleth, Ulna. Prvi tajnik: ^NTON GESHEL. Borgo Block, Calumet, Mich. Zapisnikar: MATHIAS OZANICII, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARB AN AS, First National Bank, Calumet, Mick,
. ■_n •-----M*
NADZORNI ODBOR:
I.	nadzornik: ANTON GERZIN, Eveleth, Minn.
II.	nadzornik: JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich.
III. nadaocnik: PAUL. SHALTZ, 209 Seventh St.. Calumet. Mich.
POROTNI ODBOR:
I.	porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Minn.
II.	porotnik: VILJEM MIHELIČ, Calumet, Mich.
ILL porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mini*.
1 ' » Y
POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH, 417 Osceola St., Laurium Mich. LUKAS STEFAN EC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Otlumet, Mich.
VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN S STEFANEZ, 268% First Avenue, Milwaukee, Wis.
ODVETNIK: ANTHONY LUCAS, Calumet, Mich.
Opwilw*—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembe članov ta Ban!« naj se pošiljajo na glavnega tajnika: Anton Geshel, Slovenlc Croatian Union, Borgo Block, 5th St., Calnmet, Mich.
Denarne poSilJatve naj se pošiljajo na blagajnika : Vincent Arbanas Pirat National Bank, Calnmet, Mich.
Prošnje za novo prlptople člane In članice naj se po&ljaJo na vrhovnega Sdravnika: John S. Stefanez. 208% First Ave., Milwaukee, Wis.
Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora i Math. Zgonc, Box 423, Ely, Minn.
Uradno glasilo: GLAS NARODA.
no ulogo v veliki igri. katero je — treba dobiti... Raje sem v Srbiji, kakor kjerkoli drugje, kjer divja vojna, kajti potreba je tuk\i tako velika, storilo pa se je v primeri z drugimi kraji (naprhner /. Belgijo) jako malo za uzpostavi-tev starih razmer.
Hiša, v kateri sedaj prebivamo, je jako čedna, samo da je polno muh. komarjev in mokar-jev, kajti tukajšnji prebivalci — Grki'— niso napravili nikakih zagrinjal pri oknih, dasi so spletli lepe mrežice iz muslina. katere nas varujejo pred nadlegovanjem teh žuželk.
Naša gospodinja zelo pazi na nas; govori več jezikov in pravi, da je bil njen oče poljski grof. — Pitii o vodo. katera je namenjena za nas, vedno prekuha, vsaki večer pa použijemo nekoliko kinina v praških, da se obvarujemo malarije.
Zanimivo je opazovati naše vo* jake, ko jemljejo na zapoved zdravnikov ali častnikov grenko zdravilo, pri tem pa strašno protestirajo. Toda vse to jim nič ne pomaga, kajti naše taborišče moramo obvarovati vsake malarije, in to se liani je dosedaj tudi posrečilo. Razširjena je zelo v močvirnatih krajih, nje razširevalci pa so zlasti komarji.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", najveqji slovenski dnevnik v Združ. državah.
Karol deli milost.
Amsterdam, Nizozemsko. '23. avgusta. — Kakor se poroča iz Gradca, je cesar Karol pomilostil 24 kaznjencev, ki so čakali obravnave zaradi veleizdaje v Sarajevu. Med njimi je bilo mnogo jugoslovanskih politikov.
Častniki niso varni.
Washington, D. C.. 24. avgusta. Neko ofieijelno poročilo iz ovice pravi, da se v Avstriji streže po življenju častnikov. Mnogi poveljniki korov so naročili častnikom v ozadju, da naj imajo pri sebi vedno samokrese.
Francoski kredit.
Pariz, Francija, 23. avgusta. — Louis Klotz, finančni minister, je danes na kabinetni seji predlagal vojaški kredit v znesku $2.500.-000.000. S tem se hoče pokriti izdatke zadnje četrtine leta 1918.
Kontrola mesa.
Buenos Aires, Argentina. 23. 23. avgusta. — V tukajšnjem mestu so začele oblasti nadzorovati prodajo mesa. Vse to je odredil predsednik Irogoyen, da bi pre-:prečil nadaljno naraščanje cen. — Ameriške in angleške klavnice so sklenile dobavljati vladi meso po svoji lastni ceni. Vlada ga potem poi stih cenah lahko razdeli med prebivalstvo.
RAZPELO, NAPRAVLJENO OD KROGELJ.
mamsmacmiu'if > * m m-rirn i -......immmMmmmm ttir
To-razpelo, je napravil; neki-duhovnik, ki je sliižil vi Franciji leot vdjaški kaplan in sicer iz krdgeljj.katere je "bil^ nšbrtfl* na^bojnVm __■ J jpoljuipri^Verduhu.- r _..- - .j^
"	■ ■	kZ'* % **	X - ' *	■•" i
..vn*	.. f/ 1	A.' : 'v,'
Pod Robom.
PpvesL — Spisal Ivo Trošt. (Nadaljevanje )
Ob tej besedi je pogledal Šiniei; i
svojo /eno prijumo in ljubeznivo
ter njegov pogled jc govoril bolj i
^ia&no in razumljivo kakor še do-i
lo-nejše vprašanje.	u
"Ali me zdaj poznaš? Ali nisem!
liček. da ru takib? Čaka], tudi te- i
bi dokažem, da fuiam več, kot me'
sodiš!"	i
Hotel je že povedati. ;la ne poj- 1
d" danes k Medniku. ur-H več od- t
loži pot do jutri, ko ga že mine!
prvo ves«l je.	\ t
Ali Reza ga je nruhitela ki sve- :
tovala prijazno, toda neodločno: f|
* * Eno samo zdravilo je. ki te |
reši očitanja, da si figa-inož." |■>
"In sicer kakšno? ' vpraša on,'j
sede ?ia Klop ob pivi ter čaka ne-'t
Mtrpao z desno roko dvignjeuo po-j
leg ušesa.	j-
lie/a je pa se dvomila o konč- .
i	I
liem uspehu hi rekla:	j,
•'Zdravilo, da sploh lic greš na , IManjavieo."	j
Zastala ji ji- beseda, zakaj čudili. »e je na tihem, da ne vzroji j šinieii, kakor pričakovala, ker , mu je svetovala nekaj, kar je da- v lies zanj popolnoma nemogoče.
Šimen je pa molč-jtl, .vtisnil roke t v zep in liii.slil, mislil — kdo ve j, kaj.	i,
Reza je sedaj nadaljevala |X>-',
gu II Ul O".
"'Mani ti doma. jaz ponesem 1 žival .Medniku. V dveh urad se vr-' j nem z denarjem, ki ga lahko obr- j neva za sto nujnih potreb. Oračev j« bo treba, teliea bo hotela vsaj do t poletja več mrve. Lani, veš. koliko ! sva spra\ila sena. ko nisi hotel.'s I)ve kokoši sem podsadila. Mla- < dim piškam moram kupiti prosa V in druge piče. Kje naj vzamem, j ako ni novca pod streho niti za sol."'	|j
Se marsikaj drugega mu je Re-(t za skoraj proseče nanizala pred i očmi. a vse brd; sile in prošnje;'< nehaj! — Zdelo se ji je da jc ti-j; sta velika, krilata misel, vstajajo- » ča v njenem srcu, sedaj obseučila\ tudi Sitima ter da objame ves * s\et.	ji
In Šimen. docela prožet nenad-s ne lovsko sreče ter ponosen na 2 svojo slavo in svojo puško, je bil i tako pijan veselja in ženine niiro-|< ljutniosti, da je res odnehal.	\/
Sedel je na rezilni stol in si dal j opraviti z napol dodelanimi grab-!; Ijami. Reza je spoznala da ji na t tihem ž«* pritrjuje, je ogrnila veliko ruto, položila divjega pete- ; lina — ponos in veselje vseli lov- , cev — v pripravno ročno košaro. 2 ter odšla, vesela, kakor gotovo št ; nikoli, na Plaiijavico.	ji
Šimen je v tem času dovršil \ grabi je, jih odnesel k diugi zalogi ■ l>od streho in gl^j Reza je že do-j ma /. denarjem »sicer, a nič pratVi zadovoljil j. S i men se je čudil tej , pnimembi. Z divjim petelinom na , rami mora biti v<^*l vsak p««ten < kristjan — tudi Meiluik, pa bi nc\ bila ujeziva žena, ki ji je vendar danes doka/al, da zna biti muc, če j
hoče.	. . . I-
Reza je odložila košaro in acxHa' vsa upi bana na klop poleg mize.-Z glasnim vzdihom je preštela de-j] nar — ntreljnino, zavezano v vo-|| gin žepu2 nrte. Potem je poglc-! dala moža mehko in milo, tla s«* j**,' skoro zganilo nekaj v njegovem ^ sreu. Toplo mu je bila hvaležna, i da jo je slušal. zakaj v«xlela je do- j bro. da ga je zmagala samo njena , velika misel, ki zmaga celo vesolj- , ni svet. l>a! Toda!	>,
"Ti, ptt Mestnik trdi, da je še . zasledil na lovišču nastavljene v.aujke Naročil mi je, da jih po-J beri iu zasleduj zli k ovce. Ako jiii ne dobiš, že veš — je rekel — kakšna je vajina puyodba."'
Sedaj je izihhntl pa Šiniti.' Najpr« j je nekaj mencal, da bi bi! najraje zarentačil na vos glas. ali' hipoma se jc premislil in j»otrdd; žaloMtno:
"O, vem, vem! Ko bi tako ne' vedel!"
Obupno se je popraskal za uše-
' som. pomaknil polhovko na stran
iu pristavil:
■ _ i
' Tore., mu ne služim dovolj zvesto! Koliko ujete divjačino sem mu že znosil. nastrelM? iVuies tudi petelina in še umi ni dovolj! Tudi] paa bi ne mogel huje goniti. kaktirj gani <m mene. O, sedaj vidim, kaj namerava: Njegova bo veljala.j Nievred n lovski čuvaj nem, pa če tri zanj danes zbrnsim noge do ram, ker njemu kaže ua to stran' dobiček. O. o!"
"Zato ti pa pravem leto za le-' tom: Nehaj, Šimen! l\e daj se jim d« te skubejo, koder ni potreba/ "Je prepozno, ljuba moja, pre-
.iu ne .
Posrledal jo je toplo in zaupno, namesto * ljuba moja" bi ji rad rekel še stokrat bolj sladko besedo. ko bi se je bil le domislil. i
Zato n«u je tudi Reza vračala ; milo za drago:	<
"Prepozno je za tistega, ki ni- 3 ma namena ali ne zadost: volje 1 kreniti 11a pravo pot. A ti nisi < tak!"	!
Simon jc rad verjel Rezi. kar je ] trdila o iijem, da se je poboljšal, a pritrditi ji zopet ni hotel, ker jc 1 bil prepričan, da ga Mednik s tako brcicobziruosljo. kakor je zdaj * 'ačcil pometati ž njim, lahko spodili iz koče. Kadar si izmisli. Ustreči ! mu itak ne more.	^
Edina misel, ki mu jc noslcj laj- i šala neveselo življenje, jc bila za- ( vest, da ž njim čuti in trpi tudi 1 njegova žena. ki se celo trudi, d« mu pomaga na trnjovi poti živijo- ^ nja. Zamišljen je hodil po svojih. ' »pravilih. Zasledoval divje lovrei' iu jih tudi zasledil. Komaj se je ■ umaknil, da ga ni zadel sovražni 1 vtrel, zato je pa tudi naznanil zli- ' k ovca pravici. Nanietsto lovskih 1 tatov je zagospodoval po Medni-kovem lovišču strah in Šimen ' Pedrobar. Pripravi! je njive za oranje, najel orače, p o sej a! in po- ' sadil poljske pridelke ter začel še ' le do dobra i /.pregledovat i. koliko -je zamudil in zanemaril na svo-j1 jem premoženju vsa leta doslej. • odkar je gospodar. L>an za dnem ' mu je bilo bolj jasno in očitno. ' koliko lepše bi l.ilo lahko njegove 1 skromno imetje, bolj redno, morda eelo vzorno njegovo gospodar- j < stvo. njegova liisa — celo njegovo * življenje.	;
K**za je namreč, kakor tisto do- i poldne divjega petelina, »ninašala < teden za tednom 11a Plamjavico I ustreljeno divjačino. Šimen je pa j j o-tajal doma ali iskal plena pod uozdn. Tisto velika misel, ki se jej biia nenadoma dvignila Rtizi v ssr- ] cu. je sčasoma prevzela tudi nje j ] ga. da se je trudil, pehal 111 delal, • kakor šc nikdar prej in da je če-J3 sto vprašal samega sebe: Ali veš. , zakaj si* ubijaš? Toda življenje se ; mu je zdelo vedno lepše kot 011- ( daj, ko je popival zaradi prepira , z ženo. zapravljal denar in premo- ; ženje ter se ni nikoli utegnil vpra- , šati: Šimen Podrobar. zakaj delaš tako in ne drugače t
Nadlegovala ua je sredi najhujšega dela. kakor sredi tiihc noči ne | vesela zavest: Šele sedaj si spoznal. kako lep je tvoj rojstni kraj in kakšna sreča bi te obiskala naj. lej grudi til e zadovodjuasti, pa jo. b- ; moral skoraj zapustiti, dom in / njiui tudi srečo.
Reza je bila vesela, ko ga je vi-dela vsega v skrbeh. To ji je bilo dobro znamenje, da Šimen nekiag premišlja. In odkar premišlja, tudi dela. Prej, ko ni premišljal, ji I samo zapravljal. Prizadevala si je, nla mu jc z urilo besedo lajšala take trenutke. I> lala je pa s podvojeno silo in sama rekla materi, da je M-daj bolj z;idovoljua, ee bi »k; j zraven stradala; a prej bi lie bila, i ko bi jo bil nergavi iu pijani Si-! men p<»sadil 11a kraljevi prestol Vati se je vračala domov lut Suhi j Vrh srčno vesela te inpremembe. j
P urici sami sta /m-sli več parov, um^'anih in precej debelih jajec. R«za jih je bila vt-sela, kekor daj so znak bodoče sreče. Sedaj je vi-j lela, da s purani kaže zares dobi-} 1 ček. ill sicer veliko v.vji, nego jej { m k-Lil Mednik. večji, nego je raču-' (ruda sama.
Posadila je obe samici ter nestrpno čakala mladih purčkov. Samca sta glasno kavdrajoč st^j-j pala po dvorišču iu se izpraševala. kod se mudita družici. Sama nista mogla prav razviti temeljitega ka\dranja. Iu to jima je bilo na j , v-križ. Iz dolgega časa sta ipreho-l Ulila vrt iu njive, travnik in seno-' žet pod gozdom. Z »p asi;; sta se cello* v grmovje, kjer -tii lovila lu--čarje in slepce Simen jih jc moral poiskati, da jih je prignal domov. Videč, kako hlastata živali t ......
/a raznimi žužki iu mrčesi jh»! mladi travi, se je domislil, tla je! 1 prišlo kdo^e tslkt»«l ob zadnji suši, j ti h Kras premnogo kobilic sel k. | j l'e so požrle vsa skromno ze-ie-' I njad, kolikor je zimrre suhi Kra>;. i.fesiyii so izginiic, a sjiondatli so se /^fjiet prikazale. T'»da Kras eve i so nekje na Ogrskem aii Hrvatskemj nakupili puranov, ki so hitro i>o-žili kobilice ter se zredili., a Kiw-1 <! ve i ao pojedli rejene purane in1 nesreee je bilo konec.
Šimnu se je včasih vrnila »uprav, mladostna dobra volja, ko je po-'
mislil, koliko je pridobil s tem, da je Rezo pošiljal 11a Plaujavico. -namesto da bi hodil sam in taiu doli popival. Tudi mesečna plača gozdnega čuvaja mu jc s tem za-ostaja pri Medniku in večala nje- ( govo dobro voljo. Lotil se je z neutrudno roko domačega deda. Ko- , pal in sejal je juiuno, gradil ob , mejah in čistil goščo. Ob tem o- J pravim in pomirjenem družin- ? sl.em življenju mu je včitaih vsplul ptgled 11a Planjavico in še nižje ( doli-v dolino, polno soltica "ni t°-pjilote. cvetja in sadja, veselja in 1 \iiia. A t.i pogled je bil jas»eii. ve- | d« r. Tudi srce ni ! ahotelo več ka-k<»r nekoč nestipno odtod — samo ^ izpod Roha. Spoznal je. da se bož-je varstvo s svojo nedoumljivo krasoto smehlja tudi njemu in { vsakemu kder ima mirno in ob- * čutne sree ter um, da gy more o-pa/.ovati. Samemu sebi »>e je čudil Šimen. d.i do Jej še ni vidfel. kako le]> je božji svet, ki ga zre vsak -dan izpred svoje koče izpod Roba. * Obžaloval je. da vsled lahkomisel- ' liili dolgov, ki 11111 t;*že dušo in po- ' -i">.tv«>. ne more uživati tega vese- 1 lja v vsej obilnosti. Ft)da to se šc 1 lahko uremeni, se mora premeuiti. Aii ne zna delati.' Ali se boji dela 1 * Ali ne zasluži, kjer hoče? Dal In i njegova žena, ki podpira zara tri >■ ogle !iisi ter še njega povrhu, da i ne omahne v staro blato! E —! I
Neko hladno jutro sivdi majni-ka prijoče Reza na glas k njemu I v hišo. Sedel je pri mizi ter jedci 1 krompirjeve žgance s kislini ze- 1 Ijcni. Prav prijetno jc dtšilo po tej jedi po hiši zunaj je pa pozna sla- š na pobelila vso okolico. Podrobar 1 je bi! s svojim zemljiščem v senci. 1 ki jo je od vzhoda sem iztezal Suhi Vrh. Zato mu slana na poljščt- -ni ni nikdar dosti škodovala. j
Reza tarne in vpije: "Simen . čuj 110. šimen! Moji ljubi purčki 1 so skoro vsi pozebli nocoj. l*boge( živalicc' Pomisli: dvajset jih je bilo in sedaj so št samo štirje mladiči. Če ostanejo do jeseni vsi. jih ; bo dovolj komaj iza Mednika. O. » saj sem vedela", da je to delo past, 1 kamor sva se ujela!*'	jj
Šimen je. segaj vedno lmlj po- 1 redkomii v lonec, kjer je imel zelje, žganci v skledi so se mu že I docela uprli ob tej novici. Sled- 1 iijič odloži /lico in lonec, obenem } celo pozabi, kaj je hotel odgovo- 1 riti žalostni ženi. Tudi njega je 1 obšla neprijetna slutnja, da ne bo dober konce pogodbe z Mediiikom < a vendar reče. da bi vsaj z besedo tolažil taruajočo ženo:
"Morda le P»og preokrene, da ] ne bo tako slabo."	i
Sam pa ni verjel izgovorjenim besedam.	'.
"Danes tudi Bog ne dela več i čudeže", mu je ugovarjala Re^a, sicer mehko, vendar ne brez oči- -tanja. "Saj še ni leto. t>dkar smo ] se pogodili, pa kaže tako vslabo. Ali je Mednik s teboj zadovo- : ljen?"	f.
'To veš tudi ti, ki govoriš ž njim na Planjavici. Ali ne ho- ; dim jaz samo k maii, j»oteni i>at nai-avntist domov vsako nedeljo in praznik T'	'
"Res! Nekaj tednov jc žc mol-j čal o tebi ter ni več grozil, a za-dovoljeu vendar ni bil, da bi to pokazal z lepo besedo."	|
"To je že navada vseh sko}»u-| hov in tMlcruhov", pristavi Simen.	I "Oh inolči 110, le^io tc prosim! j Ako je s teboj zadovoljen, se bom 1 morala pa jaz truditi samo zanj. Mislila sem. da jih nekaj ostane zame — purčkov."'
"Bom pa jaz pomagal. Saj ne j kaj za*'u.;.ini."
"A do]g in obresti? — Na zimo i si z(,uet izmisli, da mu M:tbo va-J ruješ lovišče. Zato u^ju za:podi o!»:i svetil."
4 Bova pa delala drugod. Saj znava!'"	1
Reza ni ugovarjala več. zakaj njegove besede so jo zelo ptanirile. naj si jt videla pr/1 seboj nego-I tovo in trnjevo pot. .
i
(Dalje prihodnjič.)	|
"	1
Nemška cesarica bolna.
Amsterdam, Holaiidsko. 23. avgusta. — Nemška cesarica Avgu ■sta Viktorija leži bolna v svojem gradu Wilhelmshoehe. Tako poroča "Lokal-Anzeger" v Berlinu, i ki pravi, da je pripisovati bolezen prenaporu vsled vojnega pomoz> nega dela. Zdravniki izjavljajo, .tla bo v teku par tednov popohio-(ma okrevala.	;
j Kajzer, ki je bil skoro brez pre-stanka na fronti, od pričetka spomladanske ofenzive naprej, je za-1 pustil glavni stan ter se napotil k j ženi. Sinovi baje ne morejo oh-■ iskat i matere, ker so prereč "zaposleni" na raznih frontah.
Novice iz Clevelattda
Na 1'raneoski fronti je pa>deJ : prosfeak f,. Podolnik, ki je prej stanoval 11a 4S42 Broadway.
Fiank Perme nd., 1.133 Norwood Ave . je odšel k vojakom. ^ Njegov brat Lcuis Pei-nie. -medici- f nec. je v armadi že tudi pat me- j seeev. Frauk Perme je moral pu- , s tit: doma mlado ženo.	*
1 Šteta« Pirnat. 1085 E. 66. St., je t^lšel v topli-e v Mt. Clemens, . Mich., da se ouadravi nadležnega revinatiznra. 0>tal bo a- toplicah par tednov.	1
1 121etni Štefan Saboda, 77<»G J Oootlmau Ave., se je igra! z oče-tovim samokresom, ki se jt po nesreči sprožil in krogla je zadela dečka v nogo. Prepeljali so ga \ j bolnišnico.	; t
Nora Freeman je umrla v Saint'j Mark 's bolnišnici vsled poškodb,I j ki jih ji je prizadjal avtomobi!I( Johna Žiberta, 1140-1 Faii-portj Ave., k: pa jc bd vsled tega are-i( tiran in se bo moral zagovarjati'.
1 j - - -
preti sodiseem.	j
Povečanje liist- če. ss. učitelji-Kam je potrebno, ker letos bo 22 { učiteljic Sklenjeno je to bilo na|j seji 4. avgusta. Zato je vsak dol-'A žan prispe\aii določeno -sveto, ka- ( kor je bilo po.-edano v cerkvi. A Pevsko društvo "Lira" bo ime- j lo piknik 11a Labor Day 2. sept.!", r.a McNutt & McCall posestvu.!] blizu Stop 133, Nottingham. i.
V	nedeljo 11. avgusti so bili kr- j ščeni v cerkvi sv. Vida: Edvard, Tvegat. Frank Sešek. Anton Ster-jj nad. Etni! Jeiše. Zorislav Campa,1 Terezija Maric. Marija ,Tesel in j Alojzija (iodič.	I ^ I Poročno dovoljenje sta dobila1:
A. Markovič. slar 34 let, in Kata- ,
lina Mihalie, stara 37 let.	!
1
1	Iz Ck>llinwooda.	i*
• '
V	node'jo ll.uivgu&ta so bili kr-1. ščeni v cerkvi Marije Vnebovzetei, sledeči: Edvard Anton Lekan. Viljem Vladko Troha, Karo! Novak,i ] ! Albert Friderik Pavšfflč, Frančiška
1'rlan in Maigareta Juratovae.
Dne G. avgusta je umrla Ana ; (Jodič stara ;12 let. Pogreb se jc vršil na ('alvarv pokopališče dne j 8. avgusta. Vdeležba je bila jakoj, lepa hi vse se je izpeljalo v naj kipšem redu pod vodstvom rojak;: V. Grdine. X sredo 14. avg se je opravila za pokojno Ano osmina v naši cerkvi. Žalujočemu sopro-'gu in zapuščeni deei najše najtoplejše sožalje, rajijki pa večni uiir in pokoj!
Zotija Stangaskv, stara 2 leti. I je bila do smrti povotžeua od voznika ledu v četrtek 8. avg. Pokopana je bila na Euclid pokopališču av«r. Žalujočim starišem naše sožalje.
Viktor Afcčin, star 11 let, je bil žrtev kopanja v jezeru. Pogreli se ' je vršil v ponedeljek 12. avg. Žalujoči materi naše najtoplejše sožalje.
, Jako hudo sta boki a Aleks Mila k, L"i701 Trafalger Ave,, in Am j ton Markovič, 15539 Sarauac Ave.
I
Iz Newburgha.
Siavnost godovauj-n in blago-(slovi j en ja vojaške zastave v nede-, I jo 11. avg. sc je vršila na prav lej) način. Društva so se vdeležila Iv lepem številu Društvo Mir je prvič nastopilo javno ali korpora-tivno s svojo novo zlstavo. Tudi mladcuiškt) društvo sv. Imena se je (|rrvrč vdeležilo parade. Parado Uo zelo krasile deklice in dečki, ki so nosili veliko vojaško zaslavc 'ter male ameriške zastavice in cvetlice. Kar pa nas je šc posebno razveselijo vse. pa je bilo (prekrasno petje. Naši pevci zaslužijo pohvalo za njih delež pri slavnosti. Mi jc že kdo slišal Star Spangled 1 Banner krasuejše peti kakor so jo i peli naši pevci omenjeno nedeljo Hvala njim za njih trud. Za dečke in deklice je skrbela Mrs. Mi ki nt v-1 čie in priznati ji moramo, tla so , bili otroci lepo opravljeni ter so [svojo ulogo izvrstno izvršili. Hva-. la Mrs. Miklavčič iii tudi drugim, j kakor pritrkovalceni. ^Ir. Cvitko-tu in Mr. Hribarju. Oltarje so o-kinčale in pripravile Josipina Sa-' dar iu Marija Miklavčič 111L Za 1 red pri paradi so skrbeli Ai. Oli-
■	ha. načelnik društva sv. Antona. . in pa A. Glubokar, pretlsednik dr. 1 sv. Lovrenca. Vsem tem in dru
, gim, ki so kaj borili v namen slav-. nosfcL iskrena hvala isa njih skrb
-	hi delo. Hvala tudi vsem daroval
j ceni pri kolekti; ta znaša $557.26,
-	tzelo lepa svota, ki se je že takoj
-	naložila na obresti.
Nesreča nikoli ne počiva, tako k pravi pregovor, in to misli tudi
■	Jožef Škofca, ki je pri popravlja
• nju hiše tako nesrečno padel, da si je domil-roko.-	'
1 Mike Vrček ml. je zbolel precej hudo za vročinsko boleznijo in jc bil primoran v posteljo ravno v tej vročini. Upamo, da mu bode kmalu mogoče vzeti "divorce" od postelje ih priti na prosto.
Pri Antonu Ajdešeku na Osage Ave. se je vstavila mala Antonija ter vzela komando in vso ofenzivo popolnoma v svoje roke. — Mali Katarini Ovuik iz Marble ceste ni nič kaj po volji setbuijc vreme in vročina. Vendar pa se ni ustrašila priti v nedeljo 11. avg. v cerkev po kistuo obleko.
Naročila za zastavo
(Nadaljevanje ; t 2 strani).
! -.
jtančno in okusno sešit po znanem
načrtu, vsak tlel v raznih barvah
•	posebej, ter je jednako viden na j obe strani zastave.
! Zastave so izvauredno lepo it. : okusno izdelane ter bodo služile
•	v najlepši okras vsake dvorane ali privatnega stanovanja.
Manjše zastave se priporočajo posameznikom in onim, ki jih že-1 le imeti za okras svojih stanovanj ali ki jih hočejo razobesit: ob svečanih prilikah. Veče zastave so primernejše za društva, ker j je njih velikost primerna za pa-:rade in javne nastope društev. — Istotako so zelo primerne za ra-1 zobec«je pri vsaki svečani priliki.
: Opozarjajo se vsi. ki se zani-jmajo za te zastave, dh je bilo tovarnarji. ki izdeluje zastave, zelo težko dobiti zadostno množino j volnenega maaerijala. ki se je silno podražil iu katerega je sploh sedaj nad vse težko dobiti, j Vsled tega je potrebno, da vsak S do. ki misli naročiti juijosiovan-i sko zastavo, pošlje nemudoma I svoje naročilo in obenem tudi de-1 inar Jugosl. pisarni. 9:32 Southern j Building. Washington.'D. (*. ter I navede v pismu velikost zastave katero želi.
Vsled dogovora > tovarnarjem smo primorani prositi vsakega, da ]>ošlje z naročilom tudi denar, j Stroške za pošiljanje zastav o->nim. ki jih naroče, trpi pisarna.
Jugosl. pisarna.
SLOV, DELAVSKA	PODPORNA ZVEZA
Ustanovljen« dna avgusta ^p&ncSi^ Inkorporirana 22. aprila 1909 1908	v državi Paan
Sedež: Johnstown, Pa*	f
GLAVNI URADNIKI! maaBdntk: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood B'<L, OleraUBd, Oito. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 113, West Newtoa. Pa. Slavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 651 Main St, Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, 634 Main St., Johnstown, Fa, t. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemsogh. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 St Clair Are., Cleveland, Ohio. FWB. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 29 Bridgei^ort, OMs
NADZORNI ODBOR:
Piadawinfk nadsor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 90, WUIccC, Pa. L aadsornlk: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab SL, Nrnnrey Hill, N. H. Pitta-borgh. Pa.
* i. aadsomik: IYAN GROflELJ, 88S M. 187th St.. Cleveland, Okie.
POROTNI ODBOR: Preasečnik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box T2, Bast Mlntral. Kana
L porotnik: FRANC TEROPClC, R. F. D. 8, Box 146, Fort Smith, Ari. I. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, m.
VRHOVNIZDRAVNOC Dr. AOBIP V. 6RAHEK, 843 R Ohio SU Plttsbnrgk. Pa,
Sbral mi: «3« Mala SL, JohnsUwm, Pa.
URADNO GLASILO:	,
"•L18 KARODA". 82 Cortlsndt Street. New Tort CBty,
Osnjens drnStrs, osi roma njih Gradniki, ao nljndno proSenl, pcMUJstl rse dopise naravnost na glavntRO tajnika In nikogar drn^ega. Denar naj sas^ioSlJe edino potom Poštnih, Expresnlh. ali Bsnčnlh densrnlk nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj ss naslovljajo: P.laž Novak, Title Trust k Qunraiitee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia.
V slnCsJn, ds opazijo drnStrenl tajniki pri poročilih glavnega taj-alka kaka pomanjkljivosti, nsj to nemudoma naznanijo nradn glavnegt cajnlka. da te v prihodnje popravi
IZP0P0LNITVEN0 POROČILO. Dr. Ivan Bonaci.
Ker so te dni nekatere slovenske organizacije objavile svoje polletne račune, mi je prijetna dolžnost, izpolniti svoje prejšnje izjest je sledeče:
Jugoslovanska Katoliška Jednota. Ely, Minn., ima hondov III.
vojnega posojila za ^25,0(10.
/ %
Kranjsko Slovenska Katoliška -Tetlnola. -foliet. Hi., je nakupila lir. posojila za $20.000. njena društva in člani'pa za ltSo.OO, skupaj toraj za
Slovensko-IIrvatska Zveza v Calumetu, il. posojila -<",000. IH. posojila $2000. skupaj $7000.
Po tem znaša toraj skupno podpisana svota T., II. in III. vojn«--f-Vd posojila od strani Slovencev. Hrvatov in Srbov okroglo 12 milijonov in pol.
^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ŽDR. DRŽAVAH.
Vestno zdravilo dela čudeže.
i. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let r.enavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovafelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjcvih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od-
TRINER-JEV
aieriski Eliiir grenkega visa
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodca. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in od strani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, tsr uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene TRJNER&	kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna| zelišča in rdeča
viuo. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni ^ ^^j^^p^jgj!?4 oslabelojiti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja
žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo ®nTT3VWlHE vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
%	q	V vseh lekarnah.
/	\ TRINERJEV LINIMENT
^R^ČSŽA	prodre vedno ▼ pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revraatizma,
%	nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomo£
y ^Ttn'vtfl^^	hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvin jen ju,
vaiiMSKovo ^	iiapetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od-
H0RKE VINO	atrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
—	■ i i_i i—	8
^Joseph tbihi^ I TRINER-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče anti-"	^J septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-
Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,^
1333-1343 SO. ASHLAND AVE.,	CHICAGO, ILL
- - - -----------------------— _. --------- -
Magdalenina kita
i -
Francoski spisal JEAN RAMEAU.
5	(Nadaljevanje.)
—	Ti seme ti. -— Saj prav m, saj pravim.
Ko je pregledoval ee je vse v zaboju, je stopil še enkrat k nečakinji rekoč:
—	Čakaj. .Jakobina, skoraj bi bil pozabil. — Da ti ne bo dolgčas, lahko malo paziš na mulo, ki se pase tam zdolaj.
—	Na katero mulo?
—	Na mulo Silvera Moiitguilhema. — To je oni deček, ki sva ga irečala pri cerkvi.
—	A, oni. ki dela p resi ice .*
—	Da. njegova žival pustoši moje travnike. — Ali vidiš oni nizek zid? — To je meja. Na lej strani je moja zemlja, na oni pa njegova. Te bo prišla mula preko meje, naj jo odpelje Pepita v hlev. — S tem ga bomo naučil . — Ali si vse dobro razumela?
—	Da. stric.
—	Dobro. — S*;daj je pol treh. — Gospod Roumigas že prihaja. — Bodi pametna in ne pozabi, kar sem ti naročil.
Abbe je poljubil mladega dek'eta ter odšel s padarjem.
—	Nikar ne pozabi, kar sem ti rekel — je še klical na ovinku,
—	Le brez skrbi bodi, stric!
Drugo poglavje.
Ko je b la sam-, je začela gospodična Jakobina strahovito dolgočasiti. Izpraznil je svoj kovčeg, preoblekla se je v domačo o-bteko in hotela nekaj čitati.
To la abbe ji je pustil na mizi samo svete romane, ki pa mlade-ga dekleta ni^o posebno zanimali. Šla je v de'avuico in odprla turbino. Nekaj časa je gledala vrteče se kolesje, pa se je h tro na-\elicala.
—	Ne. ni mogoč« prestajati' — jr* rekla in odšla na vrt. — Zagledala se je v gorovje. — Moj Bog, kakšna silna skupina gora!
Poklicala je Pepito.
—	Povejte mi. Pepita. kako se imenuje ona gora na desni strani T — Saj io vidite.
—	Ne vem.
—	Tako! — Že dvajset let ste tukaj, pa ne veste Imena te gore ?
—	Kaj inc brigajo imena.' — Slišala Mlin, da je nekje Pic dc Montmirail. — Kje je. pa ne vem.
—	Kaj je pa on« hr b ua levo gozda?
—	Oni lam? —t), onega pa poznam. — Tani prebiva moj stric. Charles Verge/, se imenuje.
S tem je bila pa Pepitina znanost pri. kraju.
—	Moj Bog, s čim bi si pregnala čas! — je rekla Jakobina.
Obrnila se je in veselo vzkliknila:	t
—	O, dovolj bo dela, dovolj. — Že zopet je prišla mula na naš travnik. — Jaz ji bom že pokazala.
Skrila se ja vrtno hišico ter začela opazovati mulo.
Poleg mule je iedel Silvers Montgilhem.
Bil je mlad fant srednje postave, star kakih osemnajst ali dvajset let. Imel je kostanjeve lase. na bradi in licih pa še ni imel prve ga maha. (»lavo mu je pokrivala rjava kapa. ogrnjen je bil pa v plašč z veliko kapuco, kakoršnega nosijo ponavadi pastirji. Glavo je sklanjal in de'.al preslico.
Poleti je opravijal službo gorskega vodnika, in njegov osel Moussu, ki se je pasel ob njegovi strani, jc prenaaai turiste po skalnatih gorskih poteh.
Kljub temu, da je poznal Silvcre vsa gorska pota in je bil najboljši vodnik daleč v okolici, so ga vseeno ljudje zaničevali. Reki? so mu. da je 4,Kagot?\ član nekega zaničevanega rodu v Pirenejih. To je bila zanj največja razžaTitev. Vsled neprestanega preganjanja in zaničevanja jc postal nekoliko boječ. Nikdar se ni zasmejal, iz njegovih modrih oči sta sevala revščina in žalost. Za dvesto frankov je bil kupil od abbeja Bordesa košček zemlje. Ta travnik se je nahajal na južni strani cerkve. Sto metrov visoka pečina v ozadju ga je xarovala preti plazovi.
Iz kamenja si je b*l sezidal malo kočico, kjer je preživel ponavadi pet mesecev. Ostali del leta je pa stanoval v prostorni duplini, kjer so v prejšnjih časih stauo\ali medvedje.
—	Hej, vi tam. ali ne boste malo bolj pazili na svojega osla?
To je zaklicala .'akobina, ki je nenadoma stopila iz svojega skri-
\ al š<"'a.
Mladenič je pogledal svojo žival ter se ni popolnoma nič vznemirjal. Zatem je znova začel rezljati svojo preslico.
To je pa Jakobino še bolj zjezilo.
—	Vi ste pa res predrzen človek! — Ali ne boste spodili svojega
osla?
—	Gospodična, moj osel uc dela nikomur škode. — On se pase na mojem svetu, ne pa na vašem
—	Kako da ne? — Tukaj je meja. — Spoberite se na ono stran!
—	Ne. gospodična, vi se nahajate na mojem svetu. — Na tej .strani tvori potok mejo. Potok jc pa za vami.
Ko jc Jakobina izprevidelu. da se je motila, jc postala šc bolj jezna.
—	Dobro. — je odvrnila — to bomo določili.
Mladenič se ni nič več brigal zanjo, ampak jc nadaljeval svoje
dc!o. —
Tako jc preteklo par minut.
—	No, in zdajAli se tudi sedaj varam?
—	Ne, zdaj >e pa ne motite, gospodična — je odvrnil Silvere Moutguilhem iu stekel za svojim oslom.
—	A. torej ste priznali? — Počakajte malo. — lil nečakinja abbeja Bordesa je dvignila kamen ter vrgla proti živali, pa je ni zadela. — To jo je še bolj v jezilo. — Dvignila je drugi kameu iu ga vr-gia. Topot je imela več sreče. Osla je zadela v rebra.
—	Zelo lepo bi bilo od vas. gospodična, če bi ne napravili mojemu oslu nobene škode.
Jakobina pa ni hotela prenehati. Z veliko eleganco je metala kamenje. — Pri vsakem zamahljaju se ji je dvignil rokav, da se je prikazala njena krasno oblikovana roka.
—	Gospodična' — je vzkliknil tedaj gorjan. — Oprostite mojemu oslu. Saj ni več na vašem svetu.
—	Pa je bi — je odvrnila deklica in zopet vrgla kamen.
—	Glejte, da ga ne zadenete v oko. — Prosim vas, gospodična.
Kamenje je pa letelo vedno gosteje, in osel je bežal kolikor se
je dalo, hoteč vtečl svo/ zasledovalki.
—	Ali ne boste dali miru? — je vzkliknil grozeče Silvere ter začel iti proti Jakobiui.
—	Na pomoč! — je vzkliknila presenečeno in začela bezati. _
Medtem je pa pobrala kamen ter ga vrgla na fanta.
Votlo je zadonelo. — Pastir je zastokal ter se prijel z rokama za čelo. Izmed prstov mu je začela vreti kri.
—- O moj Bog! — je zajecala Jakobina.— kaj sem storila T
Silvere je obstal. — Njegove roke so bile vse krvave. Ko je mlada deklica to opazila, je prestrašeno zakričala:
—	O, jaz nesrečnica! — Zaprla je oči in začela bežati proti »up-aišou.
Dospela je do župnišea, pa se ni upala niti vstopiti niti ozreti. Bala se je Pepite. in za ves svet bi ji ne prizuala svojega slabega dela, da, morda celo zločina.
(Dalje prihodnjič.)
I	*	I
Orlando in Sonnmo	'
-ooo-
ITALJANSKO ČASOPISJE OPOZARJA NA DEJSTVO, DA DELI GLOBOK PREPAD POLITIKO KABINETNIH NAČELNIKOV. — SONNJNO IN ZAVAROVANJE OSEBNE POLITIKE — ITAUAN8KA PROPAGANDA V INOZEMSKIH DEŽELAH, i
Rim, 22. avgusta. — Pred par dnevi je Leonida Bissolati, minister za javno, pomoč in penzije ter socijalist pred vojno, izjavil v svojem govoru pred delegacijo ameriških soe jalistov, da je eden izmed vojnih ciljev Italije razkosanj« Avstro-Ogrske. V tem tiči! vprašanje, s katerim se v prvi vrsti peča italijansko časopisje, kajti soglasno s poročili je globok prepad, ki loči pol tično pojmovanje ministrskega predsednika Orlanda ter z njim bolj demokrati- i ene člane kabineta, od onega min stra za zunanje zadeve Sonnina, na kojega strani stoje reakcijonarei.
Demokratični "Secolo" je že napadel Sonnina ter ga dolž 1, da uporablja cenzuro v zavarovanje svoje osebne politike.
Gotovo je, da je minister za zunanje zadeve v glavnem odgovo len za oni ob.ak tajnosti, ki še vedno vri nad političnim obzorjem Italije ill to kljub jasnim izjavam drugih držav .u ki povzroča laz i prtijo.
Glede različnosti v nazorih piše socijalistični list "11 Popolo u "Italia" sledeče:
—	Obstaja pojmovanje svetega egoizma, pojmovanje o vojni za izključno teritor jalne zahteve in pojmovanje narodnih zahtev brez odpovedi. Nad vse pa dviga odločni boj za razdejanje Av .-»trije, potoiu dogovorov z zatiranimi avstrijskimi narodi, da se jim pripomore k urttsnicenju ab olutne neodvisnosti od avstrijske i vlade. —
Časopis izjavlja, da je ita I jamska propaganda v inozemskih deželah sledila sedaj teu pojmovanju, sedaj onemu. List zahteva/ od Sonnina izjavo, če sta njegova politika iu ona Oriauda identična. —
Popolno priznanje čeho-slovaškega naroda od strani Anglije je spravilo celo vprašanje v ospredje. Benito Mussoliti. urednik "Popolo d'ltalia ', >e energično pr tožuje nad dejstvom, da je Anglija preje prizuala ta narod kot Italija ter izjaVlja. da sili odločitev Anglije Italijo k izbiri, če hoče zasledovati odprto, javno politiko ali politiko obskurnosti, če hoče slediti Mazziniju ali pa Met-ternichu.
To počasno obžaluje v listu "Šeeolo" tudi poslanec Aguel-ii. Razpoloženje je namreč najbrž io. da noče Sonnino pripomoči k razkosanju Avstrije potom formacijc jugoslovanskega poslaništva kajti on živi še vedno v starih tradicijah stare, zemlje pohlepne diplomacije.
Včeraj je "Corriere Jella Sera" v Milanu, najbolj ugledni list v Italiji očital Sonninu to politiko. Nadaljne točke so vprašanje Dalmacije, katero si? je zajamčilo Italiji v londonski pogodbi in možnost, da bodo podali za vezi i ki skupno javno deklaracijo glede -vojih vojnih ciljev, da s tem ugladijo pot za demokratičen mir.
Reakeijonarni list **Perseveranz«tT pravi, da ni prav nobene razlike med politikama Orlanda in Sonnina ter napada one, ki š-rijo taka poročila, kot kalilee miru. Rimski list 4 11 Tempo", ki je 'udi konservativen, zavzema isto stališče ter izjavlja povsem odločno, da jc proti vsem odstopom ozemelj, katera se je dalo Italiji v pogoJbi v Londonu.
"Giornale dTtalla" v Rimu. org*:n Sonnina, brani njegovo po litiko ter izjavlja, da so oni, ki napadajo njegovo zunanjo pol.ti-ko, proti državi in da jih vodijo osebne ambicije.
—	Italija — pravi list, — se ne bo ničemur odpovedala. Jugo-1 ova ni so razumeli, da se ne sme dv gniti teritorijalnih vprašanj.
Avstrija bo naša. ko se bo doseglo zmago. Italijo pripravljeno in velikodušno. Še več. — Italija je že priznala eesko-slova&ki narod. Tak je položaj. Veliko eseb v Italiji je prepričanih o neposredni potrebi stvorjenja lige narodov in predvsem obstaja potreba kolektivnega ugotovila zaveznikov glede štirinajstih predlogov predsednika Wilsona za demokratičen mir.
V noči dne IS. avgusta so člani ameriške socijalist čne komisije zapustili Rim ter se napjrtili v Milan. Tekom desetdnevnega bivanja v Italiji so obiskali Turin, Genovo in Rim, da študirajo razmere v Italiji.
Slovenske novice
Joliet, m.
V nedeljo 1. septembra bo blagoslovljena nova slovenska cerkev sv. Roka v La Salle, IH. Tem povodom pojde na stotine Joliet-, eamn' čestitat lasallskini rojakom ua njih napredku. Med jolietski-nii društvi, ki se vdeležijo blago-s'lovljenja cerkve, bo tudi pevsko Jiuštvo sv. Cecilije, ki bo pelo pri! Jovesui sv. miši skupaj z lasall-! skini cerkvenim zborom pod vod-' stvoui gospe A. Nemanicove. Vrli f«a&dičani prirede povodom cer-j vvene slavnosti velik piknik, na katerem bodo kar nar najbolje posti eženi vsi dragi gostje iz Joiieta in od dr-1 god.
Prav lepa jo bila redna seja podružnice Kuezošliof Jeglič štev. 3 SNZ.. ki se je vršila v nedeljo 11. avgusta v dvorani KSKJ. Kljuib vročini je bila vdele^jba povoljna, a še povoljnejši je bil potek celc •^eje, ki je trajala poltretjo uro.I Podružnica je sklenila v prihod-j nji josenski in zimski sezoni pri-J rej«ti pogoste sestanke s predavanji o raznih kulturnih predmetih, tako da se bo gojila med nami prava prosveta in izobrazba. Že radi lega je svetovati joldetskiin rojakom in rojakinjam, da pristopijo \ našo podružnieo SNZ. v kar največjem Številu. Vseh članov in čbnin je zdaj 96, a -pričakovati je, da se število v kratkem podvoji: in potroji.
Mornar Frank Štigtie, «in tfrau-ka in Frančiške fttiglac, je bil doma na dopustu.
Na obLsku sta se tukaj mudila Viljem Komparc in Edvard Klo-f hučar k Soutli Oh »caga, ki odideta v kratkem v vojaško službo. ' . Louia Duša in njegova sestra gof^ia Frančiška Skubie. oba iz sosednjega Rockdale, sta odpotovala v Michigan na počitnice k svoji sestri Mr*. Mary Okorn. Njim brat John je rockdalski alderman fci brat Frank pa navdoften član ]
Slov. Nar. Zveze.
Novega organ ista imamo. To je Martin Cvenk, ki je bil ztednjih U 1 let orgauist hrvatske cerkve v Ca-! ume tu, Micli.. a poprej 8 let or ' ganist mestne žitpne cerkve v Skotji Loki na Gorenjskem. Ker smo v vojnem času. je bilo težko dobiti novega dobrega organiata. I Zato so naše cerkveno pet je za-! časno vodile na*e veler.islužne č. 'šolske sestre izza lanske pomladi, ko nas je zapustil organist Malo-j vrh. Končno pa se je g. župniku 'vendarle posrečilo zaslediti in dobi*: novega organ ista v osc-bi M. Ovenka, ki je znan kot izvrsten učitelj glasbe in perja. Naš novi organist je dospei v Joliet 12. avg. Prijazen mož je. Sedaj jc odvisno saano od naših pevcev in pevk, da dobimo najboljši cerkveni pevski zbor in da se pevska unietiiosft zopet začne gojiti tudi izven cerkve. I Peoei hi pevke. v?i na dan! | Mladi Josip Klemenčič. sin Jo-jžeta in Katarine Klemenčič. je odšel 15. ia,vg. v Kvanston. I li., na posebno vežbauje (special training) za vojaško službo.
Brata F.dwaid in John Radovič, nadepobia sina Johna Radoviča iz Pittsburgh a. Pav stara l'J odno*no 16 let in uslužbena v nekem pitts-bui-škeiu uradu, sta si ogledala našo naselbino v spremstvu Karola Medoša iz AVhitinga, ImL, pri katerem uživata dvotedenske počitnice. Kot dober prijatelj n j onega očeta, jima drage volje služi Me-; doš kot vodnik po slovenskih na-selbinah v tem okrožju. ♦ Rojak Joe Vrtač se je v nedeljo 11. avg. vdeležil piknika Joliet-'ske Zavednosti. Ko se je vračal domov zvečer okoli 11. ure po Columbus cesti e«i železniške tire, je srečal dva neznanca, ki sta Jga prosita za cigareto, katere pa <ni imel. Takoj nato nru je prišel tia-^>roti tretji neananec, bi ga je
P*raail vžigalice. Medtem ko je ro-
1 • -
- »•
jak iskal vžigalico po žepih, sta ga i zdajci napadla odzadaj onadva : neznanca, katera je srečal poprej, i Vrtač je v boju proti vsem trem 1 podlegel in obležal ves pretepen. Na svojo nesrečo je nosil s seboj j v žepu *sJ60 v gotovini. To lepo j: -fVctico denarja so mu razbojniki1 '•dfvzeli. nakar so r?kli * "Thank's" i Iu izginili v temu. Čudno je, da mu niso odvzeli tudi žepne ure in : verižice. Ali so bili "neznanci" kaki -ptič; uzmoviei, ki so ga po-j Tnali ter vedeli, da noea pri sebi1 večjo svoto denarja ' Da so ga o-ropali mre, bi jih utegnila, izdati,1 za»to so se zadovoljili samo z denarjem. Ker ni bil rop takoj naznanjen mestni policiji, so ptički utekli.
Rojenice so pred kratkim ob-! skale dom franka Nemaniča, po-! iiovodje družbe Slovenian Liquor • 'o., ter »a obdarovale s vvrsto hčerko, Ki se počuti izvrstno, ka-I \or tudi mati, rojena Strutzel.
V	nedeljo 18. avg. jc odpotovalo ira fronto v češko slovaško armado 20 slovaških prostovoljcev
Joiieta.
Finančno poročilo o nedavnem •Jovaškem bczurju, prirejenem v dvorani sv. Cirila iu Mctoua vsvr-\u- nabiranja prispevkov k mi-1 jonskemu vojnemu skladu za zavezniške potrebe, ki ga zbirajo Slovaki v Združenih državah je bilo pravkar izdano iu kaže. da je bilo dohodkov $76f»:l.64. st ruško v samo $lo-S2.67. Čistega dobička je torej 80M) dolaijev ')7 centov.
Calumet, Mich.
Krščena sta bila v slovenski cerkvi sv. Jožefa: Albert, siti Johna Ln Karoline Ciinermančic s Ta na-raeka, ter Alice Ana. prvorojenka Jožefa in Ar.e Simonie iz Ravm-baultovvna.
V	pondeljek 12. avg. sta l»ila v slovenski cerkvi poročena Hugenc Desjarlais iz Lake Linden in Miss Catherine Plants, hči Mrs. Mary Plautz s Taniaracka Nevesta je bila več lot uposlena kot črkostav-ka v tiskarni "Slov. Novic" na Ca lil metu, ženin pa je usiužbeu \ Malnici v Lake Lindonu. Tovari-ševala sta jima }>ri poroki Lawrence Desjarlais, žeuin-ov brat, Ln Miss Mary Kobe. Novcporočenca bofeta živela v Lake Lindenu.
Math. Samida in John Rožič, ki sta zadnjih 8 tednov obiskovala poseben inženirski kurz v Michi-•ran College of Min-f«s na Hough-; tonu, sta 13. avgusta z drugmimi vred odrinila proti vzhodu, in si-: cer v Washington, D. C. Kakova naloga jima lx> tam odrejena od1 vojnega departmenta. ne znata, le toliko je bilo namignjeno, da bi težko kdaj videla prednje aakope, morda sploh ne Francoskega. Skoro gotovo bodo vsi ti, ki do bivajo tu poseben pouk. nastavljeni kot učitelji vojaških novincev v ameriških vežbaliscih.
Milwaukee, Wis.
Umrl je dne 9. avg. v tukajšnji j okrajni bolnišnici za umobolne v' i Waiuvvatosa rojak Jolun Strmšnik,' ocKlf.iiiače Grabner, doim iz Bočne! pri Gornjem Gradu na Štajer-| -kem. Nahajal se je v bolnišnici že več let. Zapušča onega brata v Clintonu. Ind.. in eno hčer Marijo v Milwaukee. Za njega se ni pobrigal nikdo. niti njearov- brat, niti njegova hči. Njegova žena je umrla meseca junija, za katero se je pobrigala njeiua hči ile Sheboygan (ki pa ni bila njegova hči), ker je mati imela nekaj denarja. Sedaj se pa ni hotel pobrigati nikdo. I>a ni bil pokopan na okrajne stro-
D^JKoler'
m* ytifcwjaN-
ške. je pogreb prevzel in ga dostojno pokopal na lastne stroške rojak in pogrebnik Frank Ermenc v petek 9. avg. Nesrečni pokojnik je pokopan na Good Hope pokopališču. Vsa čast našemu pogreb-i niku Frank Brmencu, ki se jc ta- ' ! ko velikodušno zavzel za zapusče- i 'nega pokojnika, za kar mu gre priznanje in zasluži podporo od naše naselbine.	^
NAZNANILO.
Frontier, Wyo.
j i eni potom naznanim vsem članom in nečlanom, da ese bo prihodnja s«-j« Slovenskega Republikanskega Združenja vr./.la dne 8. septembra v Diamondville. Wyo. Za 1 čeiek točno ob 1. uri pop. V d »»leži m o se vsi te seje ter pokažimo, da se tudi nti zanimamo za Slov. Rep. Združenje, ki deluje za osvoboditev naših bratov v e»tcri do-jdovini. Upam. da se vsi vdeh žiuioJ Na svidenje 8. septembra!
Tony Koren, tajnik.
VABILO NA VESELICO.
Katero priredi društvo sv. Jeroui-itia št. 15i! KSKJ. v Cauoiis'nirgu. Pa., v soboto 31. avgusta v dvora-ni društva Postojnska Jaaua. Začetek ob (i. uri zvečer. Vstopnina za moške $1.50, dame proste.1 Vljudno vabimo vaa sosedna dru-1 >tva. kakor tudi po^ruicznc rojake in rojakinje, da nas blagovolijo obiskati v polnem številu na omenjeni dan. Cisti dobiček je namenjen bolniški blagajni. Svira-la bo izvrstna godba na pihala: Za dober prigrizek ter sveže pivo bo skrbel odbor. ^ Opomba: Naznanjam članom in članicam irori omenjenega društva. da tisti, ki ni oddaljen nad 5 milj. plača vseeno $1.50 iu članice ."Uc, če se vdeleže veselLee ali ne. Izvzeti so samo bolniki ; (24-26—S1)	Tajnik.
ifiČE SE
t dogarje za delati francoske Claret doge. Jaz plačam $50 za 1000 po . 36 in $60 po 42 inčev dolge. Imam . izvrsten les. — Max Fleischer, , 258 I ewis St., Memphis, Tenn.
i — ~ ' POZOR, ROJAKI 1
i Tu navedemo nekoliko najglas-■' nejših poskočnic za ples, marše in polke, ki jih imamo, v zalogi: štev. E 2260 — E 2410 — E 1688 — E 1278 — E 1532; valcarji: E 1687 ! E 1918 E 1822 — E 2008. Vse te rekorde igra vojaška češka godba ! v Pragi-
Naročite jih pri svojem rojaku
IVANPAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
Columbia Gramophoni in rekordi; pišite po cenik.
Razpis službe i
IŠČE SE ZMOŽNO OSEBO ZA POMOČNIKA GLAV. TAJNIKU -JSKJ. ZNATI MORA PlSATfj[ NA PISALNEM STROJU TEItl IMETI NEKAJ SKUŠENJ V KNJIGOVODSTVU. VSE PRIJAVE JE POŠILJATI GL. TAJNIKU JSKJ.	(22-2>—8)
Iščem v ruskem ali italjanskem vojnem ujetništvu moje 4 polbrate MATEVŽA, FILIPA. JANEZA in KARLA HRIBAR ter moje tri bratrance JOSIPA, ALOJZIJA in JANEZA JERMAN, doma iz Šneberje, uu-a Devica Marija v Polju pri Ljubljani. Prosim, ako kdo ve za nje v ujetništvu, naj mi bla^govoli naznaniti, ali naj se mi oglasi-I jo. — Anton Jerman, :i830 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio, U. S. America.	(22-24—8)
IŠČE SE
nekaj gozdarjev za delati v šumi. Plača je $,"» na dan. Dam tudi na ktmtrakt. *2 od tisoč čevljev za spruce (jelka) in hemlock (smreka) ter od trdega Jesa $2.75 otl | tisoč čevljev, od sprueeovih drv , pa $2.50 od co! da. — Frank Jur-ea. Box S12. Richwood, W. Va.
(23-20—81
R.td bi izvedel za naslov HELENE ISKRA, doma iz Podgraj pri Ilirski Bistrici. Zdaj se nahaja nekje v Clovclandu. Če kdo vr. naj mi poroča, ali naj se pa satua oglasi. — Thomas Baša. R. F. 1). 1. Oak Grove Supply. Ligonier Pa. (22-24- 8)
NAZNANILO.
Rojakom v državi Illinois, naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. OTTO PZZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo.
JETIKA1 JE TIKA i
Jetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novoianajde-nim zdravilom Neumasan. Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, ker veljavo bo samo »kazalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo parkrat rabil, bo ža videl njega veljavo. Zdravilo Neumasan košta $5.35 in se dobi pri:
A. B. KOLAR CO., (27-7 26x) Nashwauk. Minn.
Dr. LGRENZ ££* 644 Penn j
EDINI SLOVENSKO jjA f GOVOREČI ZDRAVNIK	SVeMU	j
M<StoJB^KNi	Pittsburgh, Pa. !
Moja stroka je nlravljenje akutnih ln kroničnih holesnl. Jaa •am le adravlm nad 23 let ter Imam sknSnjs v raeh bolexnlh la ker mam slovensko, sato vas morem popolnoma razumeti ln apo- 4 mati TtSo bolezen, da vaa ozdravim ln vrnem mof In sdravja. i Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljen Ju moftkfh bolemL Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja «krb pa I le. da vaa poopolnoma ozdravim. Ns odlašajte, ampak {vidita čim- <
pfQj^.	(
Jaa ozdravim ssstmpljeno kri, maznljs In lias po telesa, bo-lasnl v grlu. izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. fWčns I bolezni, os'abelost, bolezni v mehurja, led Ica h, jetrah la ielodco, * rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, navduho itd.	(
av Uradne are ss: V ponedeljkih, rredab in petkih od 9. nra Zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ara Zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. are popoldne — Po pnfttl ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite Ime ln naslov:	(
Dr. L0RENZ, 644 Pran ate., Pittsburgh, Pa. i
Nekateri drogi zdravniki rabijo tolmača, da vaa razumejo. Jaz znam hrvatako to la starega kraja, aato vaa latjs zdravim, . j
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo ▼ rokah naša potrdila za denarne poSiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče tvoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sme jim podali, so se nam povrnila.
Tvrdkft Frank Sakser.
Bartol J.	Kastelie John	Samide Frank
No. 33073S	No. 44708	No. 330721
^l^^a	Kovač Frank	Binčič John	^
No. 260638	No. 260641	No- 330762
^r^SS®	Kočič Matija	^f?™
Bobič Vajo	No. 45015	Stai^evič Johana
No. 260583	Mikolich John	jjn 2X1 mn
BON„Čk™inr0	N°- 323252	^hler lnna
No. 260581	Modic Iran	Na 328896
1^260643	No- 829720	Turk Charie.
Dolar Valentin	Novak Bori	^^
N^. 830006	No. 45318	N* 360647
Grgurič B^i	Oswald Joa.	Turk Jem
No. «0578	^ No. 260621	n! Ml
Gnbert Ok*ppe	' Pintar	Ucv Fnhk
M^mmm ^il	n«. wr&