AkfíúmtKÍ
1
slovenska stran
12. juni 1978 - Naše Novine-9.
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN
TELEFONIJA ZA FRANCIJO
LJUBLJANA-SIovensko podjetje Iskra Commerce je podpisalo pogodbo s francosko firmo Semetel o poslovnem sodelovanju. Francoski partner se je obavezal, da bo kupoval izključno Is-krine zasebne telefonske centrale in telefonske aparate in jih prodajal na francoskem trgu.
Firma Semetel je že lani prodala za 600.000 dolarjev Iskrinih central. Za letos računajo, da se bo vrednost povzpela na poldrugi milijon dolarjev, v prihodnjih dveh treh letih pa na 3 milijone dolarjev.
LEPO PRIZNANJE PODVINU
PODVIN-Hotel v Podvinu ima med gosti skoraj 85. odstotkov tujcev. Eden takih redkih hotelov, kakršen je podvinski grad, že dolgo slovi po visoki ravni vseh gostinskih in hotelskih storitev. Te dni je ta hotel dobil
posebno priznanje zahodno-nemške avtomobilsko-turist-ične organizacije Adac. Ad-ac priporoča hotel Podvin vsem svojim članom in je ta hotel tudi uvrstil v katalog najboljših evropskih hotelov
TRDNEJŠE VEZI Z DOMOVINO
TRBOVLJE-Za 31. otrok slovenskih delavcev, ki so začasno na delu v Tujini in učence slovenskega dopolnilnega pouka v Muenchnu so v Trbovljah pripravili slo-vensen sprejem v pionirsko organizacijo.
PRVI SLOVENSKI RAČUNALNIK
LJUBLJANA-25. maja so v Sloveniji izročili namenu prvi slovenski računalniški sistem Delta. Sistem Delta ni rezultat licenčnega sodelovanja, temveč je v celoti dosežek strokovnjakov Elekt-rotehne in drugih podpisanih sporazuma iz Jugoslavije.
PRAZNOVALI SMO
Kar prileže se zopet takle dolgi konec tedna kot je bilo praznovanje kaljičinega rojstnega dne. Tudi otroci pridejo takrat na svoj račun ko lahko prižigajo kresove, streljajo s petardami in spuščajo rakete. Tako so prav prijetno praznovali tako otroci pri streljanju in spuščanju raket na gričku v Horsley parku v soboto 3. junija. Starejši pa seveda po svoje v dvorani na toplem ob dobri kapljici in dobri večerji. Tako so se prvič zavrteli po novem parketnem zloščenem podu ob poskočni muziki Oberkrajna-rjev.
Tako sta v krogu svojih prijateljev in svojcev ta večer praznovala svoj rojstni dan Darko Bore i Milena Mavko. Da brez čestitk in napitnic ni šlo je seveda razumljivo.
V nedeljo naslednji dan pa je Milena Mavko doma v ožjem krogu svojih prijateljev, po lepi stari slovenski šegi nedaljevala s praznovanjem. Lep krog Slovencev pozna gostoljubnost Mavk-ovih in si lahko mislite, da ni manjkalo dobrot. Skoda, da se nisem mogel najesti vsaj za en teden naprej. Se danes vidim pred seboj obloženo mizo, res prava paša za slehernega sladokusca. Darko in Milena, kličemo vama še na mnoga leta!
L.K.
ŠOLSKA PROSLAVA V NEWTOWNU
Jugoslovanska etnična šola je v soboto 3. junija praznovala praznik šolske mladina ali Dan šole. Pred 2. leti 29. maja 76. je šola začela s svojim delom, s
poukom v makedonskem, srbskem in hrvatskem jeziku Slovenski odelek oziroma razred je šola dobila šele z letošnjim šolskim letom. Tako je šola sedaj popolna,
Foto: Slovenski razred pred nastopom v Newtownu Na harmoniki pa je spremljala in igrala Nevi Muha.
OGLAS
JESTE LI VIDELI OVE LJUDE
kjer se poučuje vse štiri jugoslovanske jezike.
Letos že tretjo leto mladina vsako soboto je prihaja k pouku materinega jezika. Pred pričetkom pouka in po pouku kar velik živ-žav, saj jih prihaja nekaj manj kot 600 vse do 7. do 15. leta starosti, šolski odbor ki vzdržuje in skrbi za šolo je že v začetku leta sklenil, da bo 29. maj praznik Jugosl. Etnične šole v Nevvtovvnu. Učitelji kot učenici so se za ta praznik kar lepo pripravili. Tako je bilo na šolski proslavi nič manj kot 32 točk in program je trajal debeli dve uri. Na odru se je zvrstilo lepo število učencev, nekaj med njimi so kar pravi mladi talenti in tako so pokazali kaj znajo. Tako smo videli recitatorje, tako poedinično ali v zboru, mlade pevce in harmonikarje, bili so kar trije mali pevski zborčki ter dve folklorni skupini itd.
Slovenski razred se je predstavil s folklornim plesom. Bili so na razporedu prvi in dobili prav lep aplavz. Brez dvoma, bili so najprestrejši ker so bili vsi v slovenskih narodnih nošah. Za nastop jih je pripravila in naučila Marija Košorok.
Imeli so le dve vaji, no nekateri so že preje večkrat plesali in so se kar dobro odrezali. Skušali bomo v* bodoče vpeljati folkloro kot del rednega pouka, mogoče vsako drugo soboto. Led je prebit, tako je šola dobila "status" vseh štirih jezikov in vsi učenci so na nastopu dokazali s svojim zanjem upravičenost obstoja Šole.
L.K.
KAR PO DOMAČE

Kultura, kultura, kultura ... Ta beseda je danes že tako obrabljena, da ob njej malo kdo resno obstane. Posebno med nami Slovenci je neprenehoma predmet pregovora in celo prepirov. Največkrat se pogovor o kulturi med nami začne pri kozarcu in pri kozarcu tudi neha. Res je, da se na vse moči trudimo obdržati našo Ijglfjro, res pa je tudi, da jo držimo vedno na isti ravni in še to z veliko muko posameznikov.
Res je, da negujemo jezik bolj kot vse drugo in to je »prav, saj je jezik oče kulture. Pisava ji je mati. Kultura je započela s početkom človeštva, vendar vkulturila se je šele s pisano besedo. Privič takrat, ko je človek prvič zarezal v kamen prvi simbol. Pisava je ena najvažnejših in najbolj zanesljivih sredstev za prenos kulture iz roda v rod. Semkaj spada tudi znanje jezikov. Zato je nad vse važno, da svoj jezik čimbolj negujemo Slovenci smo v tem pogledu res hvale vredni tu ni kaj pripomniti.'
Vendar pa je nad vse važno, da se tudi odrasli, ne samo otroci v naših sobotnih šolah, še nad&je izobražujemo v znanju slovenskega jezika, da bi mogli Citati ne samo naše časopise in knjige, ampak, da bi se mogli pridružiti tudi važnim razgovorom ne za omizji, ki se krivijo od polnih kozarcev in gomilo steklenic, nego tudi pri važnih odločitvah na društvenih sejah. Ni rečeno, da so izobraženci pametnejši od preprostega človeka. Samo poglejmo malo okrog sebe, pa bomo videli, da je družinsko življenje pri izobražencih velikokrat slabše urejeno kakor v družini preprostih delavcev.
Velikokrat sem bila priča pogovorom, kjer so ravno preprosti ljudje imeli pametne predloge s katerima pa se ne upajo na dan za časa društvenih sestankov oziroma sej. Razlog zato jim je, Feš saj ne znam dobro slovensko. Ne bi znal povedati kaj hočem. In tako ostaja vse naše kulturno delo na peščici nad vse požrtvovalnih ljudi, večinoma vedno istih.
Veliko naših ljudi sprejema časopise in revije in povestne knjige iz domovine Toda koliko njih v resnici resno prečita in globoko premisli vsak stavek od besede do besede? Koliko nas je takih, ki čitamo na le v zabavo ampak z željo, da bi se še vedno kaj naučili? Koliko nas je sploh takih, ki nas tare skrb kaj bo z našim kulturnim predanjem, ko današnjih naših kulturnih delavcev več ne bo. Kdo bo prevzel naše sobotne šole kdo bo prevzel radio-odaje, kdo bo prevzel slovenski tisk?
Zato je treba z velikim veseljem pozdraviti oglas, ki nudi pouk slovenščine sre-dnješosdkim dijakom. Upati je, da je, med nami vsaj peščica staršev, katerim je želja, da se kot Slovenci v tujini obdržimo ne samo kot emigrantska skupina, ampak tudi kulturno delujoča narodna skupnost v družini, v našem slučaju, avstralskih narodov.
Ta pouk pa naj bi ne bil
dostopen samo srednješolcem današnje dobe. Bilo bi koristno posameznikom, tistim, ki so se brez srednješolske vzgoje naporih v tujino, da zgrabijo to priliko z vso silo in se tudi oni vpišejo v to dopisno šolo za pouk slovenskega jezika. S tem bi si svoje obzorje vsaj toliko razširili, vsaj toliko bi se dvignili na lestvici znanja, da bi moglr Citati ne samo tisto, kar jim je v zabavo ampak tudi kaj poučnega.
Mogli bi tako Citati knjige kot so naša politična, gospodarska, socjalna in kulturna zgodovina, da bi se šele zavedli, kaj je naša kulturna dediščina. Istočasno pa bi tudi spoznali, kakšna je naša naloga v tujini, da bi se mogli kot emigranti pov-zpeti na kulturni nivo tistih narodov v Avstraliji, ki da-ner že resnično vplivajo na avstralsko življenje ne samo v političnem, gospodarskem ampak tudi v umetniško-ustvrjalnem razvoju.
Ni dovolj, da počivamo na mrtvi slavi, da prirejamo za slovensko skupnost odrske prireditve, da se v narodnih nošah košatimo ob slavnostnih, dneh, da imamo peščico svojih časopisov da zaživamo samo kadar nas obiščejo delegati iz naše matične domovine. Važno je, da negujemo vsak svoje znanje, ne samo tistega, ki ga že imamo, nego vsak za sebe bi se moral truditi, da to svoje znanje tudi širi in tako sam po sebi raste.
Prepričana sem, da je med nami še dovolj ljudi, ki bi se mogli pridružiti našim kulturnim delavcem pa tega koraka, ne store. Zakej? Nekateri ugašajo zaradi rav-nodušnosti. Ti niso v korist niti sebi. Drugi žele vse znanje, ki ga imajo, obdržati za sebe. To so tisti sebičneži, ki na ves glas vpijejo, kaj bi bilo potrebno ukreniti, pa ničesar ne store. Zakaj? Ne zdi se jim vredno napora, imajo znanje brez voditeljske sposobnosti ali pa imajo celo razredne predsodke.
Ne vedo pa, da kadar napor začne roditi sadove, da se z njimi poraja tudi voditeljska sposobnost, da s to razredni predsodek odpade in da Človek, ki pomaga sočloveku do nadaljne duhovne rasti sam v sebi iz dneva v dan raste.
Če bomo Slovenci v Avstraliji ostali na isti duhovni rasti, kakor smo danes, • na kateri nas drže, razen nekaj izjem, takorekoč na pol pismeni ljude, ki so vse pohvale vredni, kaj bo z nami ko teh več ne bo? Kaj bomo zapustili Avstraliji, da bi se moglo reči, da smo rasnično doprinesli spomina vreden delež v izgradnji te zemlje?
Sveta dolžnost tistih slovenskih izseljencev v Avstralijo, ki imajo še kaj duhovnih moči, še kaj interesa za nadaljni osebni razvoj in ki jim je pri srcu naš društveni razvoj, da se oprimejo dopisnega pouka slovenščine skupno s svojimi srednješolskimi rojaki; že znanje jezika človeka samega nažene, da sega še po na daljini izobrazbi.
Predvsem si bodo ugladili in razširili besedni zaklad, oblajšali bodo pot vsake svoje misli k živi besedi,
izgulili bodo občutek manjvrednosti in tako se jim bo želja, da bi se pridružili delu za našo skupnost, uresničila. Priskočili bodo na pomoč našemu narodnemu obstanku v emigraciji, katerega klica "na pomoč" se mnogi zavedamo.
Neprenehoma mislim na peščico slovenskih akademikov v Avstraliji. Kje so? Na kaj so se osredotočili? Na gledanje zviška na borbo peščice posameznikov med katerimi nekateri zdravstveno že tako pešajo, da svoje, pa četudi še tako skromno kulturno delo komaj opa-vljajo.
Morda pa se je zgodilo celo to, da so akademiki zapostavili enostavno, pre-; prosto ljudsko besedo s katero se more izročiti ljudstvu vsaj srednješolsko splošno znanje. Morda naši akademiki niso niti toliko inteligentni, da bi znali v preprosti besedi od časa do časa napisati kaj poučnega v naše skromne časopise. Morda naši akademiki ne zanjo stopiti v javno življenje dalje od piknika? Njihova prav narodna, če že ne človeška dolžnost je, da po vedejo Slovence na pot udejstvovanja v javnem življenju Avstralije in v splošno kulturno rast.
Pavla Gruden
OTON ŽUPANČIČ
Pred 100 leti, natanko 23. januarja, se je rodil Oton Župančič, ob Prešernu naš največji pesnik. Ves slovenski svet se ga je letos spomnil, tako tudi mi Slovenci v zamejstvu. Tudi mi v Sydneyu smo počastili njegov spomin.
11. junija pa mineva 29 let odkar je zatisnil svoje oči naš veliki pesnik. Prav živo mi je še v spominu njegov pogreb pred 29. leti, ko smo kot študentje nosile za krsto vence, prav od vladne palače pa na Žale. Bil je vroč junijski dan in nepregledne množice so ga spremljale na Žale k zadnjemu počitku. Kdo bi si bil t&krat mislil, da bom po tolikih letih videl ta dokumentarni film v Sydneyu v daljni Avstraliji, njegov zadnji zmagoslavni pohod k večenmu počitku. Več o našem pesniku smo pisali že v januarju, ob priliki proslav, ki smo jih imeli v Australiji
L.K.
LOJZE KOŠOROK U DOMOVINO
Naš poznani rojak in sou-rednik te slovenske strani, se je minuli petek napotil za nekaj tednov v domovino. Želimo mu srečno pot, srečno bivanje doma med svojimi in srečno vrnitev v želji, da se vrne z osveženimi telesnimi in duhovnimi močmi inkopico razveseljivih novic iz domovine. Upati je, da se bo do časa do časa oglasil s kakšnim dopisom za to našo stran. Med tem pa bom morala 'sama držati "fronto" kakor pač vem in znam.
F.G.
• j ¡IpMjidjLs


t
TRIBINAČITALACA
UTISCI SA JEDNE ZABAVE
Par dana prije zabave, ja-vio mi se telefonom Gos-podin Lazovič pretsednik "K.U.D. NJEGOŠ". On je izmedu ostalog kazao: Opet održavamo našu zabavu 3.6.78 u Piteršenu. Bilo bi nam zadovoljstvo da i vi dodete sa vašim suprugom. Poznato nam je da vam je ograničeno hodanje, pa j a ču lično doči po vas!
Ja i muž smo o tome malo više diskutovali, bili smo prijatno iznenadeni. Nismo mogli verovati da i na nas neko misli. Nesret-nim slučaj om, obadvoje bo-lujemo od kičme. Mi nismo od onih osoba, kako ih narod naziva-kukavice, mi prihvačamo život onakav, kakav jeste, a ne onakav kakav bi trebao da bude. I kao takvi - zaboravljeni od sveta, živimo kao dva prijatelja, koji slučajno idu istim putem. Muž se predaje televiziji a ja poeziji, od -koje ne očekujem neku pesničku slavu. Pišem jer pesma mi ublažava duševni bol. Ima trenutaka kada nemogu nači reči, da ispoljim sve što mi na srcu leži. Ubdena sam da ne može svako razumeti reč tudina, koja je najstra-šnija u ljudskom jeziku, kad bi znala, kakve su u njoj skrivene boli, nikakav razlog ne bi me mogao naterati da ostavim svoju domovinu.
Posle četiri godine kučnog zatvora, uz nekoliko tableta za bolove, odlučili smo poči na zabavu, s potajnom su-mnjom, dali če stvarno ne-
ko doči po nas?
Ovo iz razloga jer nikoga iz Društva ne poznajemo. Poznato je da je Črnogorska reč časna, ovog puta sam se u to lično uverila. Oni su održali svoja obeča-nja. Prijatno su nas primili, bez naplate ulaznice. Za kratko vreme sala je bila puna vedrih, prijatnih lica. Sresti jednu osobu iz Črne Gore. ne može se primetiti neka razlika. Videti ih dvesto ili više zajedno, čovek dobija osečaj, da se nalazi u nekom izmišljenom svetu. Predsednik Društva je toplo pozdravio sve prisutne sa kratkim uvodom o inicija-tivi Društva, nakon toga nam je prikazan dokumentarni film.
Poznato je da geografija S. R. Črne Gore zahvata najlepšu površinu jugoslo-venske teritorije. Planine su prosečene dubokim rečnim kanjonima i kraškim uva-lama. Oko visokog Durmi-tora prostiru se guste Cestarske šume, ukrašene sa šes-naest lepih jezera. Budva sa Svetim Štefanom, Ulcinj, Herceg Novi i drugi, poznata su imena u turističkom svetu. Nedaleko od udobnih peščanih plaža, vide §e moderne stanbene zgrade i mo-
teli. Prirodne lepote i raz-novrsna klima Črne Gore dopunjavaju se iskoriskim znamenitostima i umetnič-kim vrednostima.
Gledajuči te lepote, koje više liče na neku priču iz bajke, trenutno nišam oseč-ala bol u ledima. Več mi se počelo grlo sušiti a srce skupljati, kroz koje je stru-jala več poznata bol. Mislila sam, kako je tek u dušama Crnogorskog naroda, na postavljeno mi pitanje: šta mislim o Društvu i Nje-, goševoj nagradi, nišam mogla dati pun odgovor, mož-da od uzbudenja. Predsednik je svojim gostima pode-lio značke, portret "NJEGOŠA" sa kojom je i mene obradovao!	_
Veoma mi je žao, jer iz zdravstvenih razloga nismo mogli ostati do kraja zabave, koja je imala i bogatu lutriju.
Izvori kulture i ebrazova-nja Crnogorskog naroda, dostižu veliku pohvalu za njihovu aktivnost, a znatan broj stvara i širu Jugoslo-vensku kulturu i u inozemstvu, kao što je i ovo naše Kulturno Umetničko Društvo iz Sidneja. Ja bih se ovim putem, želela još je-dnom toplo zahvaliti pome-nutom Društvu, na njihovoj pažnji i poželeti još mnogo više uspeha u njihovom ra-du, koji je od vidljive koristi za nas i naše najmlade, koji živimo ovde u dalekoj Australiji.
Vera HORVAT
NEWTOWN TIMBER & HARDWARE
PTY. LTD. S.MICHALOPOULOS
84 ENMORE RD. EN MORE, Phone 51-5914
*	Gradevirtska i vodoinstalaterska oprema
*	Razni alati uvezeni iz Evrope
*	Sve vrste prigodnih poklona
*	Široki asortiman opreme za kuhinje Takode, prodaja svih vrsta oružja i municije.
SVE ŠTO VAM JE POTREBNO ZA KUČU I OKO NJE: Boje, četke, gradevinarska ili stolarska daska, po-krovni materij al za kuče i dr. SPECIJALNO: Samo kod nas možete nabaviti SPECIJALNE ČEPOVE ZA VINSKU BURAD!
Mnogo godina svima poznat Gosp.
MIHALOPULOS
i
L Šarie Anto Škola
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za: Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346 Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku.
MOMAK SRBIJANAC
Ja sam momak srbijanac, Od glave do pete; Za cure sam pravi mamac, Zato mi se svete.
"Što ne dodeš-pitaju me, Iz dalekog sveta-Uvenuče svi pupoljci, Ostačeš bez cveta ...
Žarko želim da se vratim, Da ruže ne venu; I j a bez njih ovde patim, Nemam uspomenu.
Kolubara i Morava, Dunav reka plava; Sto potoka i sto reka Mene tamo čeka.
Razigrana divna mladost, Nigde mira nema; Srce plače, traži r^dost-Tuga mu se sprema.
U viziji slike gledam Iz rodnoga kraja; Dok zamišljam da se nedam Vreme me osvaja.
Duša boli i preklinje, Taj život prokleti; A tudina opominje-Ovde češ umreti!
Nemam para, nišam srečan, Da želje ostvarim; Sve što vidim i osečam-Počinjem da starim ...
Živorad Jovanovič, A.C.T.
MORE
Lijelo li je sinje more, a još lijepši žal; lijepo li je plovit po njem i još lijepši plavi val.
Sa barkom je fino lovit raznovrsne ribe slasne; bacat mreže, vadit ribe i vračat se u noči kasne.
Zato svaki mornar voli svoje rive, barke svoje; svoje more kojim plovi, uvijek njemu milo to je.
Radovan Milkovič Adelaide
GRAMATIČKA ELEGIJA
Kakvih sve ima reči!
Za svaku priliku, svaku zgodu. Od milošte šapuču ih majke u sumarcima sivim kad u srca dječja nepoznate bojazni se dradu.
Zanosne, strasne, otkidaju se u nočnim vrelim sa usana zaljubljenika.
Na rastancima, privremenim ili večnim, u šapatu ili kriku, grcaju u zagrljaju poslednjem.
Ili su nečujne, predane - reči onih što zauvek opraštaju se od sveta ovog.
Izgovaraju ih u ime Boga i Slobode i da ni s Njim ni s Njom nikakve veze nemaju. Pa onda ima reči, kojima nas političari,
Pa onda ima reči, kojima nas političari, raznih boja i šara, bombarduju - naročito pre izbora-čini mi se da ljudi neki zovu ih "prazna slama".
Ima reči što miluju, blagosiljaju, melem su i izvor doživotnih radosti i onih što poput otrovnih strela pogadaju srce naše.
Što kao topovska dulad šalju se u leda prijatelja najdražeg.
Pa ove nove, kompjuterske, što pretvoriše nas u pregršt brojki na kartonima, i sahraniše srca nam, duše, snove, u utrobe čeličnih nemani sa srcima od bezbroj žica.
Ima i velikih, divnih reči za koje preči su nam umirali. Reči kao što su sloboda, jednakost, demokratija. U ovim vremenima našim, sve čečče ih čujemo a sve manje - i ponekad nešto sasvim drugo - znače.
M. PETRANOVIČ
U SAMOČI
Pjevam,
aP u zvučnoj sjeti ja utjehe nemam, jer to nije pjesma, to je bol. Pjesma mračne noči, pune uzdisaja srce para, širi se po noči plačni mol.
Pijem,
tone sve, gubi se i gasi
j a tužan usamljen ovim svijetom
lutam.
Pitam sudbinu, kad če da se mre? A u pustoj noči ni od kuda glasa! Eho pjesme moje tužno mi se vrača.
Rade Durič
1 I I I I
I-	I tJVIIlIM UjlU WBfc. f « «V	VljllV
uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili
Pišite na Adresu: P.O. Box 346 Cabramatta N.S.W. Mozete polagati	I
na Vasem jeziku.	/„'-	■
h M ft.
iJ ■
fti
375 KING STR. NEWTOWN Tel. 513-213, Posle rada 699-7662
ZA NAJKVALITETNIJE VENČANE RODENDANSKE KAO I FOTOGRAFIJE SA DRUGIH SVEČANOSTI
Obratite se i posetite naš Studio u Newtownu BESPLATNO POZAJMLJUJEMO VENČANE I BRAZMIRSKE HALJINE Posetite nas lično ili putem telefona ugovorite Vašu posetu.
*U Boji ili *Crno bele