KALENDAR Naj§vetejšega Srca Jezušovega Kalendar za naročnike Novin i Marijinoga lista. XIX. leto. Na 1922. leto Z dovoljenjom prečasliioga knezoškofijstva v Maribori. Cena 6 kron. Dobi sc v Črensovcih, Prekmurjc, pri vredništvi Novin i Marijinoga lista, štcro je kalendar na svello dalo. TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU. DRAGI NAROČMKI! Lani smo vam na toj strani etak pisali: Prekmurci, Slovenci. če ščetc meti lepo bodočnost y novoj domovini, štero vam je Bog dao, podpirajte njegove liste, liste krščanske. Ce si vsaka hiša v Prekmurji naroči tak evangeličanska kak katoličanska ,,Novinc", lepi tjedenski kr-ščanski list, če si vsaka katoličanska driižina privošči pobožen mesečen list ,,Marijin lisl". te jaz do kleti pa zrastem, debe-lejši postanem. To vam pravim jaz, kalendar Srca ]ezušovega. — Jaz urednik pa ešče pristavim to, ka te Novine i Marijin list tiidi zrasteta. Na te naš poziv. hvala Vam lepa, dragi rojaki, ste se vnogi odzvali. A žalibog, li cšče nej v takšem broji, kak bi to bilo potrebno. A da ste se odzvali, ste dvoji hasck dosegnoli: Kalendar je pali vekši postao osem strani i mesto ednok na dva meseca shajao je Marijin list vsaki mesec ednok. V toj dragoči je to veliki napredek. A naj ešče vekši bo. ponovimo svojo lansko priporočitev: Naročite si vsi vaše domače liste! Naroči naj si vsaka hiža ,,NOVINE", jc katoličanska ali evan-geličanska! Nikoga vere ne bantiijemo! Naroči naj si vsaka krščanska hiža Marijin list! Siromaške pa naj vkiip stopijo, da sovražnika dragočc premagajo. To če bo, se včakamo, ka gda dvajseto lcto damo na svetlo naš kalendar, bo toga veli-kost i vsebina vredna tc častitljive starosti. — Vsi, ki ljiibite svoj kraj, svoj rod domači, pomagajtc nam. Crensovci, 1921. S. sept. na Malo mešo. Uredništvo Novin i Morijinoga lista. Naroc:rillco.m I Blagoslovlieno novo leto 1922 Premekljivi svetki. Septuagesima Pepelnica Vuzcm Vnebohod 12. febr. 1. marc 16. april 25. maja Risalska nedelja 4. junija Sv. Trojstvo Telovo Srcc Jezusovo 1. Adv. nedelja 11. junija 15. junija 23. junija 3. dec. Kvatrni in driigi posti. T. kvatre, postne 8., 10. i 11. marca II. kvatre, risalske 7., 9. i 10. junija III. kvatre, jesenske 20., 22. i 23. septembra IV. kvatre, advcntne 20., 22. i 23. decembra. Posti Velkoga Č.etrtka, Petka, Sobote, prcd vigilijami i kvatrni so z dvema križoma (ff) zaznamiivani. Vigilski posti so: Kakti k Riisalom, Vsem Svetcom, Božiči in k Velikoj Meši. Na Vcliko Soboto po obedi mine post. Letni časi. Sprotoletje se začne 21. marca. Leto ali poletje se začne 22. junija Jcsen sc zaene 23. scptembra. Zima sc začne 23. decembra. Sunce i mcsec. V lcti 1922 mesec ne potemni. sunce potemni dvakrat, izmed šterih bo se prvo vidilo po srcdnjoj Evropi. Prvo potemnenje, štero sc vidi pri nas, se začne 28. marca 1922 ob 11. vori in 12 minutaj., konec bo po poldnevi ob 17. (5.) 9.2 mimut. Driigo, ki se bo vidilo po Afriki, Arabiji, Indiji, Austra-liji, se začne 21. septembra ob 3. vori 4.3 m. zjutraj in se konča ob 8. vori 16.2 minut. Mesečna znamenja. Mlad @ Prvi krajcc 3 Pun © Zadnji krajec C __ 2__ Vladarska hiža kraljevine Srbov, tfrvatov i Slovcncov. Njegovo Veličanstvo krao Aleksander. Rojen na Cetinji 4. dec. 1888 (po srpskom koledari 17. decembra). Prevzeo vladanje 1921, augusta 16. po očinoj smrti potom svoje vlade, ar je v Parizi ležao bčtežen ob priliki očine smrti. Bratja: Princesa Jelena, rojena na Reki 23. oktobra 1. 1884 (po srpsk. koledari 5. nov.) zdana 21. augusta (po srpskom koledari 2. sept.) 1. 1911 s Konštantinom Konštantinovičem, kotrigov bivše ruske carske rodbine. — Princ Jiirij, rojen na Cetinji 27. augusta (po srpskom koledari 9. septembra) leta 1887. Narodni sveiki.* 24. maja: Osvetek naših apoštolov Cirila i Metoda. 28. junija: Vidov dan, spomin na bitko na Kosovem 1. 1389. 1. decembra: Osvetek nar. zjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. 17. decembra: rojstni den Njeg. Vel. krala Aleksandra. Poštne prisiojbine. Pisemske pošiljke v tiizemstvo v inozemstvo""' Paketi (v tiizemstvu) Cene Pisma težne vrednostne do 20 gr. 50 par , 40 „ 75 „ itd., za vsakih 20 gr. 25 par več. Edna para je 4 filere. do 20 gr. 100 par „ 40 „ 150 „ itd., za vsakih 20 gramov 50 par vcč. Dopisn ice navadne 25 par navadne 50 par T i skovin e do 50 gr. 10 par do 50 gr. 20 par „ 100 „ ¦ 20 „ ! „ 100 „ 40 „ itd., za vsakih 50 , itd., za vsakih 20 gramov 10 par več. gram. 20 par več. Priporočnina 1 dinar Ekspresnina 1 „ Poizvednina 1 „ Zviin štemplov na narodna pisma se računajo ešče tč cene. * vo z orsaga. Za znesek: Nakaznice (utalvanv) do 25 din. 50 par » 50 „ 80 „ „ 200 „ 100 „ „ 300 „ 150 „ Ekspresnina 1 dinar Poizvcdnica 1 * Narodni svetki ali prazniki so tisti dnevi, štere obhajati zapove država ne pa cerkev na spomin kakših vekših državnih dogodkov. do 5 kg 5 din. ! do 100 din. 50 par „ 10 „ 10 „ | „ 500 „ 100 „ » 15 „ 15 „ | „ 1000 „ 200 „ Ekspresnina 3 din Povratnica 1 „ Poizvednina 1 „ 3 — Sečenj — Jaimar Siišec Februar 1 N Novo leto 2 P Ime Jezusovo 3 T Genovefa 4 S Tit, p. 5 Č Tclesfor. pp. m. 6 P Sv. Trije kralji : 7 S Valentin (Zdravko), p. 8 N ! 1 po treh kraljih 9 • P i Julian 10 T Pavel, piišč. 11 S Higin 12 /: Ernest 13 P Veronika 14 S Feiiks 22 23 24 25 26 27 28 15 N 2. po treh kraljih 16 P Marccli 17 T Anton pušč. 18 S Sv. Petra stol v R., Priska 19 Č Kanut, kralj 20 P Fabijan in Sehaštjan C 21 s Neža (Agneš) N P T S č p s 3, po treh kraljih, Vince Zaročenje Marije J)ev. Timotej, p. Spreobrnjenje Pavla ap. Poiikarp, p. Janoš Zlatoiist. p. c. u. Julian, p. • 29 N 4.po 3 kraljih. Franč. S. 30 P Martina. 31 T Petcr Nol., sp. 1 S Ignacij (Ognjeslav), p. 2 ; Č Svečnica 3 ' P ! Balaž, p. 4 S Veronika, d. 5 | N , 5.po3kraljih,Agata.m.3 6 i P I Doroteja, dev. m, 7 ! T | Romuald, apat. 8 j S \ Janoš 9 Č | Apolonija 10 i P , Školastika. d., Viljcm 11 ! S ¦ Prikaz. D. M. Lurške 12 N 13 P 14 ! T 15 | S 16 ! Č 17 P 18 ! S 19 N 20 P 21 j T 22 I S 23 i Č 24 ! P 25 i S 26 N 27 : P 28 i T 1. predp, Humbelina < Katarina Valentin (Zdravko), m. Vitomir (Sigfrid) Julijana. d. Donat i tov., m. Simeon p. ( 2. predp. Julijan Elevterij, p. Eleonora, d. Stol sv. Petra v A. Peter Damij., p. Matijaš, apostol Valburga, ap. 3. predpostna. Viktor • Leander (Baldomir) Roman. apat (Fanjšček) ]anuar: Posvečeni sv. Driižini: Ježuši, Mariji, Jožeflv, Fcbruar: Posvečeni presv. imeni Jezušovomi. S e č e n : Či dež idc na dcn novoga leta, tak tudi mešnjeka. jc januara mokrilo, polje de slabo nosilo. Pavlov veter je ne dober. Vedro novo leto da nam dobro žctvo. — Če je toplo v januari, sprotoletjc se pokvari. Prckmurcc pravi: Či je S ii š e c: svecna mraz, jc v malom travni moker obraz. Kda se fašcnk na sunci pečč, ti leto dober pov nese. Topla svečnica sneg, mraz prinese; mrzla svečnica oba odžcne. Dcn Mat-jaša brczi leda, sledkarga naprosi. zlehka. do polovice zatem siiho. mokro. Vreme: spreraenljivo. sprcmenljivo, vlažno, dosta snega __ 4 __ Mali fcraven Marec Vcliki Iraven April 5 6 7 8 9 10 11 1 I S ' Pepclnica. Albin (Belko) 2 Č | Simpiicij. pp. 3 P j Kunigunda, cas. 4 S Kazimir, spoz. N P T S C p s 1. postna. Agapeta, m. Fridolin 3 Tomaž Akvinčan Kvatre f f Janoš od Boga Frančiška Rimska 40manternikov, Kvat.ff Heraklij, Cozim.m. Kv.ff 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 N P T S c p s 2.post. Gregori Budislav) Rozina. dovica ® Matilda, kr. Klement Marija, sp. Hilarij i Tacijan Gertrud (Jedert),d. Patric. Ciril Jeruzaicm., p. N P T S č p s 3. post. Jožef y.iu: M. D. Feliks i tov. Benedikt, apat. Benvenut. p. Viktorijan, muc. Gabriel, nadangcl Oznan, B. M. Dev. L N P T S č p 4. postna, Emanuel Rupert, škoi Janoš, kr. Oirii, p. in. Angela Fal., d. Modest, p. 1 S Hugon 2 i N 5.post. (tihaj Franč.Pavl. 3 ! P Rihard 4 ; T ; Izidor 5 ! S • Vince Ferer, sp. 3 6 Č I Celestin, p. 7 j P Marija 7 žalosti. Herman 8 j S i Felicijana (Blaženka) 9 ! N 10 P 11 T 12 S 13 | Č 14 ; P 15 ! S 16 : N 17 : P 18 T 19 ! S 20 i Č 21 | P 22 I S 6. post. (cvctna) M.Klcofa Mchtilda Leon I., papa ® Sava, m.. Radovan* ff Vcliki čctrtek ff Veliki petek ff Vclika sobota Viizem Viizemski pondeljek Apolonij, muč. Leo IX., Ema, d. C Marcclin, p. Anzelm, p. Soter i Kajctan. pp. m. 23 N 1. po Viizmi (bela). Jurij 24 P Fidel S. 25 ¦ T Marko, evang. 26 S Klet i Marccl, pp. 27 Č Bogoljub • 28 i P i Pavel od Križa 29 ! S Pcter. m. 30 N 2. poViizmf, KatarinaSij. Marc: Posvečeni sv. Jožcfi. April: Posvečeni božoj Glavi i sv. Janoši Evangelisti. Prekmurec pravi: M a 1 i t r a v e n : Zemla de v leti malo pila, če v siišci je preveč vlage dobila. Kakše na den Mantrnikov je vreme, takše nam štiridesct dni nc pobegnc. V e 1 i k i t r a v e n: Žito ma žmetno klasovje, čc čes-migovec lepo cvete. Šiiša v aprili škodi rastlini, a vlažen april da sada obil. April slanc ne trpi, če ednok že v njcm grmi. Vremc: mrzlo, deloma z snegom i dežom. do polovicc spremenljivo, tc lepo Risalšček — Maj Ivanšček Junij 1 P Filip i Jakob 2 T Varstvo sv. Jož.. Atanazij 3 S Najdba sv. Križa 4 \ C Florijan (Cvetko), m. 5 : P Pij V., papa L 6 | S Janoš pred lat. vr. 7 8 9 10 11 12 13 21 N 22 P 23 T 24 S 25 č 26 p 27 s N P T S č p s 3. po Viizmi. Stanko Prikažiiv. Mih. Budislav Naz., Greg., p. Izidor Mamert. p. d Pankracij, m. Servacij, m. 14 N 4. po Viizmi. Bonifacij 15 P Zotija, m. 16 T Janoš Nepomuk 17 S Paskal, spoz. 18 C ' Venancij, m. C 19 P Celestin, papa 20 S Bernardin 5. po Viizmi Helena, d , Julija Viljem, vojv. Marija D. pom. kr. Kristušov vnebohod Filip N. Heda. sp. 28 N 6. po Viizmi. Avguštin 29 P Magdalena Pac. 30 T Berko, Ferd., Noja, Štcf. 31 S Angela, d. i c; 2 P 3 S Juvencij, m. Marcelin. m. Klotilda tt 4 ! N I Risali, Prih. sv. Diiha 5 i P | Risaoski pondeljek 6 ' T : Norbert, p. 7 ! S ! Bogomil, apat, Kvatreff 8 ! Č Medard, p. @ 9 ! P ' Primož i Filicijan, Kv.ff 10 S MarjetaŠk.,kralj..Kv.ff 11 N 12 P 13 T 14 ; S 15 16 c p 17 S 1. po Ris. vSv. Trojstvo Janoš F. Anton Pad. Bazilij, p. Telovo. Vid, m. Franč. Regis, sp. Adolf (Bratoljub), p. C 18 19 20 21 22 | C 23 j P 24 i S 2. po Ris. Srcčko i Fort. Bogdan Silverij, m. p. Alojzij'(Vekoslav), sp. Pavlin, p. Srcc Jezusovo Rojstvo Ivana Krstitelja 25: N 3.po Ris.Viljem, apat 26 : P Ivan i Pavel 27 T Ladislav, kr., Hema 28 S Leon II.. papa 29 Č Peter i Pavel, ap. 30 P Spomin sv. Pavla Maj: Posvečen Preblaženoj Devici Mariji. ]unij: Posvcčen presvctomi Srci Jczusovomi. Prckmurcc pravi: R i s a 1 š č c k : Risalšček moker, ivanjšček pa mlačen, kmet tisto leto boš žedcn pa lačen. Hladen majuš da dosta slame in sena. Zavol" mraza bod boječi, denVrbanov pride z pcči.DneviServac, Bonifac, Pongracija lepi s sladkim vinčkom napunijo kleti. . I v a n š č c k : Zitno leto slabo rodi, gda se na Telovo nebo skuzi. Vreme ivanjščeka sc v griidni ponovilo bo. Štirideset dni se nebo skuzi če na Medarovo ž njega rosi. Vidove meglc sc žito boji, če Miirčar jo vidi, žc v žetni dvoji lepo risalsko. Vrcmc: vetrcno, oblačno. Jakopoščck Julij Mešnjek August Prcsvcta Rešnja Krv 2 N 4. po Ris. Obisk. M. D. ¦3 P Hcliodor 4 T Vorih. p., Berta 5 S Ciril i Metod 6 C Miroljub, Jaijoš, pr. 7 P Vilibald, p. 8 ¦ S Elizabeta ([elislaval kr. 9 J N 10 i P 11 T 12 S 13 č 14 P 15 S 5. po Ris. Veronika ® Amalija (Ljubica), d. Pij V.. papa Mohor i Fortunat Marjeta. d. m. Bonavcntura Vladimir, vojv., Raz.Ap. 1 T Verige Petra. Xada 2 S Alfons Lig., Porcij 3 C Najdba sv. Štef. 4 P Dominik 5 S Marija I). Snežna 16 17 N P T 18 19 : S 20 I c: 21 ! P 22 S 6poR»s. Škap.D.M.Karm. Aleks € Friderik (Miroslav) Zora, m., Vince Pavl. ("eslav. sp. Danko, Olga Marija Magdalena , 23 N 24 P 25 T 26 27 28 S c: p 29 S 7. po Ris. Apolinar. p. Kristina • Jakob, ap. Ana. m., M. D. Pantaljon Viktor Marta, dev. 30 ! N 8. po Ris. AbdoniSenen 31 j P Ignacij COgnjeslav) 3 6 7 8 9 10 11 12 N 9. po Ris. Gosp. preobi P Kajetan € T Milan, p. S Roman, muč. C Lovenc, muč. P Zužana, muč. S Klara. dev. N 13 14 V 15 T Ib S 17 (: 18 V 19 S lO.poRis. Hipolit i Kas, Evzebij, p. ff Vneb. D. M. Vcl.meša C Rok, spoz., Joahim Miron, Mira, muč. Jelena, d. Ludovik Poled.. p. 20 R 21 P 22 T 23 S 24 č 25 P 26 ; S 11. po Ris. Stefan, kr. Ivana F., d. Timotej, muč. • Filip (Zdenko), p., B. sp. Bertalan, ap., Jernej Ludovik. kr. Zefirin I., pap. 27 28 29 30 31 N 12. po Ris. Jožef, Kal. P Avguštin, p. T Obglav. Ivan Krst. 3 S Roza IJmanska Č Rajmund (Rajkoj. sp. ]tllij: Posvečeni presvetoj Krvi Jezušovoj. AvgilSt: Posvečeni prečistomi Srci Marijinomi. Prckmurcc pravi: J a k o p e š č e k : Štirideset dni bo še lepo, če je driigi den julija vedro. Vrcme de-setega jakopoščeka, tiidi za mešnjek obvala. Jakob če je lepi, mrzli bodo svetki. A obilna bo jcsen v vsakom sadi vsem ljiidem. M c š n j c k : Kda jc na Lovrencovo grozdjc mehko,goričanec si obeta vinosladko. Crv ti orehe pokvari, če jc Ivan gla-vosek škropi.Velka mcšalepa, vroča, si za vino moč, sladkoča. Kakši je Lovrenc-Bartalonov den, takša po navadi bo nam jesen. Vrcmc: deže^nookoli Velike mešc. 1 8 Mihalšček — Scptcmbcr Vsesvišček — Okiober 1 ! P Egidij, Verona, d. 2 S Štefan, kr. 3 ! N 13. po Ris. 4 | P Rozalija, d. 5 ; T Blagoslav 6 , S . Hermogen, m. 7 C Bronislava, nuna 8 | P ¦ Rojstvo Mar. Dev. 9 ; S Korbinijan, p. N 1J 10 11 12 T 13 S 14 (: 15 P 16 S 17 N 18 P 19 T 20 S 21 Č 22 P 23 S. © 14. po Ris. Mikloš T., sp. Prot. i Hijacint, muč. Ime Marije Device Notburga, d. • Povišanje sv. Križa tvoj sin? Ribič jc odgovoro : — Je, pa je nej. Krao je to nej mogco razmiti, znao bi pa rad, zato je dale pozvcdavao. Ribič njemi je pa že te povedao: — Moj je, ka sam si ga gor odhrano; moj jc pa ncj, ka je nej z moje krvi, zato ka sam ga v vodi zgrabo. Krao se je nato jako prestrašo, zato ka njemi je včasi v glavo spad-nolo, ka je t«o ravno tisti dečko, ka so njemi sojenice njegovo hčer osodile, pa ka ga je on vclo vtopiti. Napisao jc zato hitro edno pismo, pa jc te pitao dečka. — Ali bi ti šteo nesti to pismo v moj grad? Dečko je odgovoro : — Zakaj pa nebi nesco, či ednok želele. Krao je pismo dol zapečato, pa je na pečat pritisno svoj prstan, na šterom je bilo njegovo ime. V pismi je pa zapovedao ženi, ka toga mla-denca, ka njoj to pismo prinese. raora dati vmoriti. Dečko je nej znao, ka je v pismi, pa je neseo v kraleski grad. Gda bi že skoro do grada prišeo, je v ednom logi zaspao pri cdnoj staroj mamici. To je bila tista sojenica, ka je njemi dobro sodila. Ta mamica njemi je zaj podmenila tisto pismo, ka je krao napisao, pa je dala notri driigo takšc pismo, v šterotn je stalo, naj kralica toga mladenca, ka pismo prinese, ožcni s svojov hčerjov. Dcčko je na driigi dcn stano, pa je nesco podmenjcno pismo v kra-leski grad. Gda je prcd kralico pa pred njeno hčer prišco, se njima je včasi jako dopao, zato ka je bio lepi mladencc. Kralica je vtrgnola gor pismo, pa je čtela ž njega, ka krao veli, naj toga mladenca oženi s hčerjov, pa gda on za dva mcseca domo pride, te morejo biti vsi najboše vole. Kak je v pismi stalo, tak je kralica tiidi včinila. Mladenca, ka je pri-neso pismo, je oženila s svojov hčerjov, pa so rcsan bili vsi najboše vole, gda je krao privšeo domo. Krao pa. kak je znaglič prišeo do kralice, jo jc včasi pitao: — No, sta spunili mojo zapoved ? Kralica je odgovorila: — Ja. sve spunili; zaj smo najboše vole. Dala sam jo oženiti z mia- _ 1 f; ___ Krala so obleteii čemerje, pa je pravo: — Vej scm ga pa jaz velo vmoriti, nej oženiti! Kralica je pa li pravila, ka je on tak pisao, ka ga more oženiti, pa je prinesla naprej pismo. Ime pa pečat jc bilo njegovo, pa pismo tiidi, samo ka je driigo bilo napisano, kak je on zapovedao: Te je krao pozvao naprej svojega zeta, pa njemi je velo : — Ti moreš iti k vidovini, pa meni prinesti tri zlate vlasi! Krao je zato pošilao svojega zeta k vidovini, ka je šteo, ka ga več nikdar nebi bilo nazaj domo. Plavarček se je pa te resan spravo na pot, pa je šo k vidovini. Najprle jc prišeo d6 ednoga brodara. Te brodar ga je pitao: — Kama, kama, Plavarček? Plavarček je odgovoro: — Morem iti k vidovini po tri zlate vlasi. Brodar ga je nato proso: — Vej pa te boj tak dober, pa za mojo pomoč tiidi pozvedi. Jaz že tii vozim od začetka sveta, pa mi nigdar kra konca nej. Plavarček je obečo: — Vcj že pozvedim. Te je šo dalc, pa je prišeo v edno mesto. Tam so ga pa pitali: — Kama, kama, Plavarčpk ? On jim je odgovoro: — Idem k vidovini po tri zlate vlasi. Tej so ga nato prosili: — Vej pa tc boj tak dober, pa pitaj nam tiidi za našo pomoč. Mi mamo eden stiidenec, ka je meo živo vodo pa mrtvo vodo. Či je ravno što komi glavo krej odsekao, pa smo njemi jo s tov vodov namočili, sc je včasik nazaj oživo. Zaj pa že več tri leta nc davlc vode te stiidenec. •Plavarček njim je pravo: — Vej že pozvcdim. Te je šeo dale, pa je prišeo v edno driigo mesto. Tam so ga pa pitali: — Kama, kama, Plavarček? On njim je odgovoro: — Idem k vidovini po tri zlate vlasi. Tej so ga nato prosili: — Vej pa te boj tak dober, pa pozvedi nam tiidi za kakšo pomoč. Mi mamo edno takšo jablan, ka je prle vsaki mesec cvela, pa prinesla sad, pa takši sad, ka či je človek bio kakšte stari, gda je tisto edno jaboko pojo, je včasi nazaj mladi gratao. Ta jablan se nam zaj zača siišiti, pa nc rodi več sa&a. Plavarček njim jc pravo: — "Vej že pozvedim. Te je šo dale, pa je prišeo do ednoga staroga človeka, ka se jc na ednom stebri obračao. Tc starec ga je pa pitao: — Kama, kama. Plavaicck? On njemi jc oJ^ovoro: — Idem k vidovini po tri zlatc vlasi. Starec ga jc nato proso : — Vcj ri tc boj tak dober. pozvcdi mcni tu.;' za kak.šo pomoč. Že duga leta sc obračam na tom stebri. pa se nikak nemrem vešiti. Plavarpnl^ nipmi if» nrnvn' ___________________ — 16 ¦ ¦¦ i — Vej že pozvedim. Te je šo dale, pa je prišeo k vidovinovimi gradi. V tom gradi je pa samo edna stara ženska bila doma. Gda je ta Plavarčeka zaglednola, njemi je pravila : — Ka te pa za božo volo nosi tii, ge je šče bože stvorjenje nej hodilo! Plavarček je pa odgovoro : — Prišeo sam po tri zlate vlasi. Pa zviin toga bi tiidi rad zvedo za pomoč brodari, stiidenci, jablani, pa tistomi starci, ka se na stebri vrti. Ženska njemi je zaj pravila: — Moj mož pride domo, pa te zravna vse raznese. On nemre trpeti človečega diiha! Plavarček je pa djao nato: — Naj bo! Zato sam prišeo, či de mi že te k smrtu ali nej. Ženska njemi je zaj začala praviti: — No, pa ostani! Vej ti šče zato tretjokrat tiidi dobro želem. Porinola ga jc nato pod posteo, pa je nanjega pedveznola korito. Gdaje mož domo prišeo, je malo povohao. pa je včasik pravo: — Žena, ti že pa nikakoga maš pri hiži! Ona je pa odgovorila: — E; koga bi mela. Nikoga nemam. To si ti tam po zraki letao, pa si se človečega diiha nadiihao. Vidovin je že zaj vervao ženi, ka je tak. kak ona pravi, pa sta te šla spat. On je djao glavo na njena kolena, pa gda jc zadremao, njemi je ona eden vlas vo zmeknola, pa ga nakla vrgla. Vlas pa, kda je nakla spadno, je tak zbrno, kak da bi vclki zvon vdaro. Vidovin se je nato gor zbučo, pa je pravo: — Zakaj mi ne daš mira! Ona ga je pa prosila: — E, ne boj čemeren! To se mi je senjalo, ka bi te pitala, ka je pomoč tisloj jablani, z štere či što edno jabolko pojej, včasi nazaj mladi grata. Vidovin je nato pravo: — To je lejko. Morejo jablan vo odkopati, pa notri najdcjo edno krotajco, ka njoj krej grze srednji koren. To krotajco morejo bujti, pa de te jablan včasi cvela pa rodila sad. Zatem je zaspao. Žena njemi je pa zaj pa zmeknola eden vlas, pa ga piistila nakla. Vidovin se jc nato gor zbučo, pa je pravo ženi: — Zakaj mi ne daš mira?! Ona ga je pa prosila: — Ne boj čeraeren, nej! Senjalo se mi je, ka bi te pitala, ka je pomoč tistomi stiidenci, v šterom je bila živa voda pa mrtva voda. On njoj je pravo: — To je lejko. Morejo ga vo ščistiti, pa na njegovoj vretini najdejo ednoga gada. Toga gada morejo bujti, te de stiidenec meo nazaj takšo vodo kak prle. Zatem jc zaspao. Žena njemi je šče zaj zmeknola cden vlas, pa ga piistila nakla. Vidovin sc je nato pa prebiido, pa njoj je pravo: — Ali zakaj nii ne daš mira, ka bi spao, da znaš, ka zajtra rano morem iti?! Ona ga je pa prosila: ^čnDiLimn, np.i! Sf.nialo se mi ie, ka bi tc pitala, ka __ 17 __ On njoj je pravo: — To je lejko. Gda de što raimu njega šo, naj ga vdari z ednov takšov leskovov šibov, ka je leto dni zrasla. Te starec se te obrne na sAm gimont pa na drago kamenje. Žena ga je ščc zatem pitala: — Čiiješ, ka je pa pomoč tistomi brodari, ka od začetka sveta vozi? Vidovin je odgovoro: — Te se tiidi lejko reši. Gda de koga prek pelao, te njemi naj veslo v roke da, pa naj vo stopi. Nato de mogo tisti voziti, komi veslo da, on se pa oslobodi. Na driigi den je vidovin rano odišeo g zdomi. Pa kak je odišeo, je mamica včasik vo piistila Plavarčeka. Prinesla njemi je tiidi jesti, pa njemi je velela: — To maš, pa se najej. Zatem njemi je pa povedala vse, ka njej je mož pravo, pa ka je on sam tiidi čiio pod koritom, pa njemi je šče prinesla leskovo šibo, s šterov bi oslobodo starca, ka se na stebri vrti. Plavarček se je zaj mamici lepo zahvalo, ka je tak dobra bila nanjega, pa je te šo tanodnot. Gda je prišeo do starčeka njemi je že te ozdaleč kričao: — Plavarček, si pozvedo meni za kakšo pomoč ? Plavarček je odgovoro: — Sam pozvedo, sam, samo čakaj, ka do tebe pridem. Gda je donjega prišeo, ga je vdaro s tistov šibov, ka jo je od mamice dobo, pa se je starec včasik razsipao na gimonte, pa na driigo drago ka-menje. Plavarček si je zaj naldao pune žepe tistij gimontov, pa je te šo dale. Gda je prišeo do jablani, so ga že pa tam čakali pa pitali: — No Plavarček, si zvedo nam za kakšo pomočr On njim je pa odgovoro: — Sara zvedo. Morate jablan vo odkopati, pa tisto krotajco, ka jo pri srednjem koreni najdete, morete bujti, te de vam jablan včasi cvcla pa rodila. Plavarček je tii dobo dvanajsetero čarnih konjov, ka je za to pomoč pozvedo, pa je te šo ž njimi dale. Gda je prišeo do stiidenca, so ga že pa tam čakali pa pitali: — No Plavarček, si nam pozvedo za kakšo pomoč? On njim je odgovoro: — Sam zvedo, sam. Morete stiidenec vo ščistiti, pa tistoga gada, ka ga pri vretini najdete, morete bujti, te de vam včasi nazaj taka voda v stii-denci, kak je bila prle. Plavarček je tii dobo šestero kočiih, pa so njemi naklali na nja telko dragih reči, kelko je gor moglo. To so njemi pa dali zato, ka so se jako veselili, ka je v stiidenci nazaj tak dobra voda gratala, kak je bila prle. Te je šo Plavarček dale, pa je prišeo do brodara. T6 njemi je že tiidi ozdaleč kričao, pa ga pitao: — No Plavarček, si zvedo meni za kakšo pomoč? Plavarček njemi je pa pravo: — Sam zvedo, sam? samo čakaj, ka ta pridera. Vej si mava čas gučati, pokeč prek prideva. Brodar ga je zmeron spitavao, Plavarček je pa čakao, pa gda sta prek prišla, te njemi je pravo: — Ti se inači ne rešiš, gda boš pa koga prek pelao, ka za menov pride, te daj tistomi veslo v roke, ti pa stopi vo. Nato de ov brodar, ka njemi veslo daš, ti se pa oslobodiš. __ is _. Brodar se je Plavarčeki lepo zahvalo za pomoč, pa je te šo Pla-varček domo. Gda je domo prišeo je krao jako čemeren bio nanjega. On si je najmre računao, ka Plavarčeka nigdar nede več domo živoga, zaj pa nej samo to, ka je prišeo živ domo, liki si je šče pripelo s sebov dosta bogastva. Gda je pa šče čiio pripovedavati od Plavarčeka, ka tam, ge je hodo, je takša jablan, ka či što ž nje samo edno jaboko poje, te včasi nazaj mladi postane — gda je to čiio, se je on tiidi odpravo po sveti. Komaj je pa prišeo do brodara, pa je tanodnot več nej mogeo. Brodar njemi je najmre v roke dao veslo, pa njemi je velo: — Veslaj malo ti, ka sam že jaz triiden. Krao je vzeo v roke veslo, brodar je pa nato stopo vo, pa se je tak oslobodo, ka njemi je več nej trbelo voziti. Vozo je zatcm krao, pa šče znabiti dnesden vozi, či ga je nej što oslobodo. Gospodarstvo. Osipavanje krumpišov. Osipavarao zato, da grm močno korenje dobi i tak se vcč krumpičov na njem zavrže. Z osipavanjom prepravlamo travo. I na slednje z osipavanjom, či je dosta deža, krumpiče na siiho spravimo. Znano je, da vodeni krumpičke so ne dobri. Vu pesečnoj zemli zna osipa-vanje vu siihih letah ešče kvar napraviti, ar grmovje ne ma vlage. Osipa-vati mbremo kak najprJe, s kesnim osipavanjom motimo krumpiče, da se ne morejo zavržti, po malej rasejo i menši pov dajo. Staro delo je, da nikše rastline ne smemo dregati te, kda cvete. Slarosi kravc. Kda je krava breja, roglovje njoj ne rastejo. Zno-vič začnejo rasti, kak se tele skoti. Vu premenjavanji zrasa nastanejo rineki na roglah, \z šterih se vidi, kelkokrat je krava že skotila. Tak se tiidi da zračunati, kelko let je krava stara. Da krava \z vekšega vu poldriigoin leti se zabreja, tak prvi rinek nastane vu tretjem leti. Na priliko ma krava 3 rineke, tak je najmenje 5 let stara. Kak je io, da jabočni moši s@ dostakrat skisili, celo jcsi graia? V jesen človek dostakrat čiije, da ednomi ali driigomi mošt kisili grata, pa je on tiidi teda skuko jaboka i prešao, kak pa driigi. Ovih driigih mošt ostane slatek, njegov se pa na jesi obrne. Gotovo, da so jaboka ne kriva, potem kriv je prostor, kriv je lagev. Na preveč toplom mesti je ne dobro meti mošta. Zviin toga lagev se more dobro očistiti. Znamo, ka se jesi \z tak zvanih jesičnih gob naredi, štere se preveč hitro povnožavajo, posebno na toplom mesti. Zato pa lagev dobro očistimo, notri v njega žveplo vužgemo, s tera zapravimo jesične gobe. Jesičnomi mošti več pomaganja ne ga, kvar bi bilo med njega dober mošt mešati. - 19 — Pesnive lagvc osnažiš, či vlijcš v lagev malo špirtusa, lagev nato zat.ekneš pa ga obračaš na vse strani. Zatem z spicov, štero si djao na palco, viižgeš špirtus, štcri zgori z vclkim bobnenjom, lagev pa postanc čisti, kak či bi bio poobleni. V tinto, štcra je postala gosta, nigdar ne vlevajmo vode, zato ka nam s tem tinta dobi bledo farbo. Najboljšc je, či vlijemo v njo par kaplic jesiha, S tem se tinta zbolša, pa farba postane lepša pa krepkejša. Vino, piva ali voda osiane mrzla, či jo zavijemo v mokro capo, pa jo postavimo na močen prepih (cug). Stari krumpli postanejo bole okiisni, či vlijemo v nje med kiiha- njom malo jesiha. Kak je ravnati z žmržnjenimi belicami. Pozimi se dostakrat zgodi, ka nam belice zmrznejo. Zmržnjene belicc moremo počasi odegrevati ali otajati na tč način, ka je denemo v »pripravno posodo, pa na nje nali-jemo mrzlo vodo. Za nekelko vor se napravi na belicaj ledena skorja. Nato odlijemo previdno ž njih vodo, pa nalijemo novo vodo. Gda smo to včinili, lejko spravimo bclice na toplejši prostor. Ci sc pa pokaže pali ledena skorja na bclicaj, moremo obnoviti vodo šče ednok ali dvakrat, dokeč sc dela ledena skorja. Gda se že to več ne dela, vzemimo belice z vode pa je zbrišimo. Zatem je pa moremo spraviti na takši kraj, gde se nam ne trebe bojati, ka bi znova zmrznola. Cvcke ali driige železne klinc, štere rabimo v takšem mesti, gde ne bi radi bili, ka bi nam zerjaveli, jc erje občuvamo, či je ožarimo pa žerečc namočimo v mrzeo lenov oli. ]ako dobro pa preproslo čisiilo za stolarsko šker je krumpiš. Krumpiš sc vreže nadvoje, se posiple s prahom od cigla ali pa z železnim (kovačkim) prahom, pa te stem malo povoščimo žlice, rašoške pa nože, šteri se potom jako lepo svetijo. Skotitev pri kravaj. Gda je že čakati, ka krava šče skotiti, naj bo v štali vse mirno, zato ka vsaki ropot povzroči, ka se skotitev vrši kes-nej. Prvo je, ka se prikaže meher, šteri je z vodov napunjeni. Te meher ali se predere sam, ali ga pa moremo predreti. Driige človeče pomoči ne trebe. Ne je dobro zato, či tele vlečemo s krave. To se samo naj te zgodi, gda je že naprej videti, ka se krava sama ne bo mogla rešiti teleta, pa tiidi v tistih hipaj, gda kravo napadnejo porodne bolečine. Popkovina se naj narahi odtrgne; ne je irebe rezati. Narava je najmre že sama poskrbela zato, ka se to samo lejko odtrgne, pa je zato na tistom mesti, gde se ma ločiti, slabejša. Nato moremo popkovino osmiiknoti, ka ž nje steče krv pa vsaka tekočina. Teleti je dobro z mlečnov vodov oprati viista, pa je zatem postaviti h kravi, ka je obliže, ovači se nam zna prehladiti, celo v zimskom časi. Či krava teleta ne obliže, je moremo z mejkov slamov narahi zvoščiti pa zbrisati. Kda je krava skotila, naj malo stoji, ka njoj matrnica na mesto stopi; za to je zadosta, či stoji par minot. Či si nazaj dol ieže, jo moremo nehati, naj leži; zato ka je potrebna počinka. Kda stane, njoj dajmo piti postano vodo, v štero smo djali malo soli pa otrobe. Tiidi tele naj počivle duže časa, prle kak je piistimo k cecki. Či pa nebi moglo stanoti, te na-dpjmo par kaplic mleka pa njemi je vlejmo v gobček; to pa moremo po-noviti vsaki četrt vore, dokeč se tele ne okrepi. Prvih pet dni davlimo kravi menje, pa to bolšo krmo, pa samo postano vodo, v štero devlimo malo soli pa otrobe, - 20 — Kda mo kosili seno? Najboljša krina za živino zviin trave je i ostane seno. Vu seni je vse ono, ka živina potrebiije. Že vu dobrom seni. Zato pa moremo gledati, da vu ravnom časi pokosimo seno, dobro shra-nimo. Dosta gospodarov teda začne seno kositi, kda je že trava zrela i vu semen odišla, tak si mislijo, da s tem več sena dobijo. Resan več dobijo, nišče ne taji. Nego pri krmi ne samo na vnožino, nego i na kakovnost moremo glidati. Ranej pokošeno seno je bolje tečno, živini več vala. Kda mo pa te kosili? Kosili bodemo, kda največ trave vu cvetje stopi, teda betvo i listje največ cukra vu sebi zadržava, je sladko. Či po tistom poko-simo, da trava ocvete, cuker i driige tečne materije vu semen odidejo. Do-kazano je, da vu cvetji pokošeno seno ma 1*6 procentov maščave, 42-7 pro-centov cukra, dozorjeno seno že samo 1 procent maščave i 40'8 procentov cukra ma, obstavjeno seno pa celo na polojno zgiibi maščavo. Kak vidimo, kesna kositev porobi seno od najbolje potrebnih i najbolje tečnih snovih. Či kesno kosimo seno, ne dobimo otave. Zrela trava ne požene več, driiga trava pa samo nisterni list požene. Vsaki gospodar vidi to na strmenom. Či žito zeleno pokosi, požene njemi, da ešče ednok lehko kosi, ncgo zrelo žito ne požene več. Ali ste že vidli, da bi se strnišče ozelenilo? Ozeleni se, nego od driige trave. Ništerni pravijo, da zato tak kesno kosijo, da semen sčrči. Pa bi mogli znati, da se trava iz vekšega tak povnožava, da betvo ali pravimo steblo vrejke poženc ali iz korenja novo betvo zraste. Či mo mi na to čakali, da semen sčrči, tj-avnike si zapravimo. Trava iz semena de se vsikdar prvle zorila, kak spodnja prava trava. — Krmo te kiiptij — to ti po šali pravim, — kda je dosta sena, ne je tak drago, pa itak se splača. Znaš, zakaj ? Kda je dosta sena, kmetje ne odajo teocev i krav za ,,špot ceno". rMamo seno, držali bodemo dalje:\ V tiijini. Dežela rajskomila, . Ci plavati v potoki Prckmiirski ljiibi kraj, . zagledam ribice, Zakaj sva sc ločila, Srce topi se v joki: Da žalosten sem zdaj ? V Prekmurji lepše je. Či tiije rož:ce gleda . Domače rožce, ptice, Mi žalostno srce, Srebrne ribice: všče cvetje mi preseda: Ve mate veselice V Prekmurji lepše je. Za tužno mo' srcc. Ci čiijem ptičke peti, Zato nazaj v Prekmurje, Ne gene spev srca, kje radost je doma, Šče ptička žvergoleti Tam ne kalijo burje V Prekmurji lepšc zna. > Nam mirnoga srca! Miloslav. 21 __ Vmro je leta 1921, avgusta 16. popoldne ob pol šestih kralj Jugoslavije, kraljevine Srbov, Horvatov i Slovencov Feter I. Karagjorgjevič. Rojen je 1. 1844., junija 29, od kneza Aleksandra i kneginje Perside. Osnovnc šole je obiskao v Belgradi, nadaljne v Ziirichi v Švici, vojaške pa na Francoskem. Kak francoski oficir se je borio proti Nemcom 1. 1870., gda si je zasliižo odlikovanje eastne legije ar je z francosko zastavo preplavao v zimi reko Loise, da ne bi prišla Nemcom v roke. Pri zasedanji Bosne se je borio proti Tiirkom. V balkanskoj bojni je pridobo maloj Srbiji, štere kralj je postao po osmrtitvi Alek-sandra od strani zarotnikov 1. 1903, staroj Srbiji Make-donijo. V svetovnom boji je pokazao, da je na srci noso svoje domovine blaženost, pretrpo je pregnanstvo i vse nevole za njo. A njegov križ se je spremenio v odičenoga: postao je kralj vseh Jugoslovanov, Srbov, Horvatov i Slovencov. Leta 1918. dec. 1. jc zavolo betega odstopo od vladanja i to izročo drugorojenomi sini Aleksandri. Mro je v Topčideri v skromnoj svojoj hiži na prostoj posteli. Žaliijo za viteškim kraljom, ki njim je stvoro edno domovino: Srbi, Horvati i Slovenei. 99 K oči. (Pripovest.) Živo jc eden siromaški dovec. Šestletni sinck njcmi bio jedino vcselje na sveti. Skrbo je za njcga noč i den. Najti pa tiidi ne bilo vrlejšega i uboglivejšega otroka, pokornejšega deteta. V ves pride novica da bo boj. Nekoga dneva prinese pošta veliko pismo. Cesar je zvao na boj nešterne vesčane, med njimi tiidi siromaškoga dovca. S težkim srcom se je poslovo od svojega sinčeka, šteroga jc mogeo zročiti tiijim liidcm v skrb. Bilo je kcsno v jescni. Sneg je naletavao, vranc so krožilc po zraki. Pali princsc pismonošec veliko pismo. Vcški župan jo prečtc i pravi malomi Milani: ,.Oča se ti ne vrnejo več; ostali so na bojišči." Dečaki neščejo te reči v glavo; nc je pupolnoma razmo. ..Zakaj sc nc vrnejo? Zakaj so ostali na bojišei ?' mislo si je v svojoj nedužnosti. ,,Vej jim nesam nikaj hiidoga včino, da me zdaj nemajo vcč radi."' Skrivoma so njemi tekle skuze po lici. i globoko v srci ga je bolela ta znanost. Dozdaj je den za dncvom molo za liiboga oeo, da bi njemi ga ncbeški oča pripelao vendar skoro domo. Ali zdaj pa je čiio, da očo nc bo več, da je ostao daleč tam na poli. Sunce je zašlo. Bila je temna noč; sneg jc padao gostejše, i mrzeo veter je začeo pihati. Po hrami je že vse spalo, samo ubogi dečak ne mogeo zatisniti oči. Srce mu jc postajalo vsikdar nemirnejšc. Vsc njegove misli i želje so bilc pri oči. Zdaj sc njemi siinc čtidna miseo v glavo: ..K oči! Poiskati jih ščem, i čc bi bili tiidi na konci sveta!;' S postelc skoči, obleče si hlačice i suknjico, obiije punčke, dcne si kapico na glavo, i hajdi na pot k oči! Stopi iz hiže. Po vesi zagrene, vej je tlidi oča po vesi šo. Zviina vcsi je stala kapelica, pri šteroj sta z očom molila skoro vselej, gda njima je pot vodila mimo. Tiidi nicoj poklekne dečak na mrzli kamcn, pa moli moli molitvico, štero ga je oča navčo: . . : Liibi angeo varvač moj, IJrosim te, pri meni stoj! Brani me nesreč, nezgod, Vodi, čuvaj me povsod, Drži roko nad menoj. ¦ » Bogao bodcm vsakikrat, * Molo k tebi vcdno rad. ^ Liibi angeo varvač moj, Varuj tiidi me nocoj! " Odmolo je dečak, v tem hipi se je zaiskrilo v kapclici, zasvctila se je modra posvetka, i dcček je čiio milodoneče reči: ,.Kam te vodi pot tak kesno, moje dctc?" ,,K oči morein," odgovori Milan. ,,Odšli so nekam daleč, dalcč i sc ne vrnejo nazaj. Bog zna, kaj se jim je pripetilo.'" ,.Hodi za menov,:' pravi njemi skrivni glas. ,.Jaz znam, gde so tvoj oča. " — 23 — V zraki se posvctila posvetka i dcčak jc šo za njov. Gostejše i go-stejše je padao sneg, glasnejše i glasncjše jc spevala burja svojo mrzlo pcsem. Posvetka jc ški vsikdar dale, dale. Mdrno tak mcrno jc bilo dečki pri vSrci. Dugo sta že hodila. Dečaka so začnole zapiiščati moči. Xoge so njcmi bilc žmetne, striijenost jc eiito po vsem teli. Stavi se. ..Xe raorem ctale," pravi ves zmantrani. Fosvetka splava nekoliko stopajov dol s poti i liiji glas njemi veli: Tii se vsedi. pri tebi ščem biti." Dečak boga, pa čiiti pod sebov rahi i siih meh. Nekoliko si tiidi na-sloni triidno glavico na njcga i sladko zaspi. vSunce je že sijalo, gda se dečak zbiidi. Poleg sebe zagledne angela, ki se njemi prijazno naproti smeje. ,.Ali zaistino šeeš k očir" pita ga angeo. ,.K oči, oči ! vzklikne Milan pa stoji že pripravlen na pot. Xesta dugo šla, da prideta do velikoga prepada. Niedna brv ne znala za driigi kraj. Dna nesta mogla videti, takša globoeina jc bila. Temno je bilo v njoj, sunčni traki neso mogli do nje. Tii dol naj pela pot, pravi angeo, poglednovši deeaka; ali na njego-vom lici ne bilo videti niti slcda straha. Na rahi prime angeo dceaka za roko, zatem pa oba premineta v temno globočino. Znova je bila čorna noč okoli njidva. Dalcč tam v dalečini se ?ačne nekaj svctliti, kak zarja v mladom jiitri. Mali brcg še njiina zapcra pogled; zavinek okrug njega i glej — pred njima jc čisto driigi, novi svet. Pred sebov vidita veliko ravnino, šteio zapcra na nasprotni strani visoko i strmno skal6vje. Angeo postavi deeaka na zemlo. Vsa ravnina zeleni, kak v najlepšoj pomladi. Oglajena pot je pelala po tej ravnini. Napotita se po njcj. Milan glcda na desno i lcvo. Z vsakim kora-kom vidi nekaj driigoga, lepoga i zanimlivoga. Tu stoji lepi grad, v štcrom cveto najlepše rožice; tam pali sadovnjak, pun sadovenoga drevja. na šterom je obilno vsakovrstnoga sada; tii prijeten log, z šteroga doni milodoneče spevanje ftičic. Zdaj prideta do velikoga travnika. Kaj vidi tii dečaka oko ? Vnožina pojbičov ednakc velikosti in starosti z našim Milanom se igra in skače po cvetočem travniki. In gda zaglednojo našiva popotnika, prihitijo vsi z veselim vriskom k njima. Lica se njima smejejo v mladostnom vcselji, glasno pozdravljajo našega dečaka, rekoč: rKaj ne, da ostaneš pri nas? Olej, kak veselo je med nami! Igrali se bomo po travnikaj in logaj, drkali od vrta do vrta pa prepevali lepe pesmice."' Obkrožili so dečaka i angcla, prijeli eden driigoga za roko i sc v krogi vrteli okoli njidva pa živo spevali pesmico, da je donela cela cvetoča dolina i znova so stopili k njima i pelali njidva po dišečih travnikaj in šiimečih logaj. ("iidno je bilo pri srci našemi dečaki. Strmeo je nad vsem. Pozabo jc vse trplenje. Ali je moreliiti tiidi pozabo očo? ... I že so se njemi začnole oči svetiti od veselja i licc njemi gorelo. Za roke so ga dr-žali dečacje, z njimi je hiteo, z njimi se veselio. Opazo pa ne, da je premino njegov dozdanji zvesti spremlevalec. Sonce se je pomikalo proti goram. Vesela množica je prišla do male vretine. Okoli nje so stale postelce, postlane z mehkov postelinov. Sredi vrctine se je zdigavala \z belega marmora izklesana podoba našega Odre-šenika. — 24 — Ravno je sunce zahajalo. Vsi obkrožijo vretino, pokleknejo pa zdignejo roke visoko. Rahlo i ponižno spopevajo večerno molitvico. Sivi mrak je prcprego dolino. Svetle zvezdiee so se lesketale na nebi. Merno leže vsak na svojo postelco i hitro so sladko zaspali. Tiidi Milan je najšeo prazno posteo i legeo na njo. Ali ne se rnogeo zazibati v sen. Vsi dogodki tistoga dneva so njemi vstajali v diiši. Znovič jc gledao dišeče ograde i travnike, ¦ posliišao, vesele pesmice dečakov — ¦ daleč, daleč za njimi, kak v sivi megli je zaglcdno bledo podobo svojega oee. Stroso se je po vsem teli. Skočo je s postele pa poklekno i polglasno začno moliti: ,,Liibi angeo moj, Prosim te, pri meni stoj! ..." Dale je ne mogeo. Skuze so njemi poljale obraz, na ves glas je za-jokao. Tii njemi dene nikak roko rahlo na glavo. Pred njim je stao angeo i njemi je pravo: ,,Zvao si me i prišo sem. Povej mi kaj želiš." ,,K oči!-t vzklikne dečak. Angeo njemi pravi: ,;Veri mi, dečak, hiida i težavna je pot k oči. Mlad si še i doba še tebi ne pritekla, da bi mogeo po toj poti. Glej, tii pa ni trplenja. nego vekivečna spomlad i radost. Ostani rajši tii; ne bo dugo, i zdriižen boš z očom.- ,.K oči, k oči!-c ponavla Milan i proscče zdigne roke. »Itfeva tak!" odgovori angeo. Tiho je bilo po celom krogi. Nicdna sapica ne spihala po spečoj rav-nici. Dugo sta šla. Jiitrašnja zarja se je rudečila, da prideta do skalovja. ,.Prek tej peein naj pcla pot", pravi angeo. Mrtvečka tišina je vladala po tom skalovji. Povsod samo golo kamenje, nindri nikaj zelenoga. Tiidi niedne živalce ne bilo nigdi ovarati. Bila je zaistino hiida i težavna pot. Zavijala se je vsikdar više i više. Včasi je navzgor, da je Milan mogeo ' roke vzeti na pomoe, včasi pali je šla po globokih prepadaj. Sunce je vroče prepekalo. Dečak je žejao, pa nigdi kaple mrzle vode ne. Glad se njemi je oglašao, pa gde vzeti hrano?' Noge so njemi žc omagiivale, komaj je stopao. Angeo se stavi i pravi: ,,Dečkec, ne še prckesno, ali ščeš nazaj iti?>c ,,K oči!" je zašepetao Milan, i pči sta dalc šla. Sunce sc je začclo nagibati. Edno skalo še mata pred sebov; bila je strma kak šc niedna dozdaj. Lc pomali sta stopala po triidapunoj poti. Milan čiiti, da njemi naproti pišc mrzla sapa. Moči njemi pešajo, nogc ga že "koraaj nosijo. Zdaj sta na vrhi gore. Sunce je zašlo; sivi mrak je legeo na zemlo. Zvezde so miglalc na nebi. Nc daleč pred sebov vidita malo ravnino; sneg i led jo je pokrivao. Sredi doline je stala ves. ,,Poglej proti vesi", pravi angeo. ,.Ali vidiš pred njov visoko drevo?" Milan prikima. ,,Tam najdeva očo." ,,Moj oča!" Zašepeče dečak i vesclje njemi pokrije lice. Prideta v dolino. Mraz je pritiskavao, i ledena burja njima je brila naproti. Prideta do dreva. Pod njim vidi Milan veliki križ. Angco njcmi pravi: ..Končana je najina pot", položi svojo roko na dcčakovo glavo. ,,Sedi si h križi." Miian včini; še glavo nasloni na bože raspelo. Zdaj ne več čiito otriijenosti, ne bolcčine, ne mraza. Zdi sc njemi, da leži v toploj hiži na mehkoj blazini. Oči zapre. V tom hipi začiije poleg sebe znan, premili glas rekoč: ,,Milanček moj, ka si zaistino prišeo k meni?:i Neskončno radosten odpre dečak oči pa vidi kak v megli lublenoga očo svojega. — 25 — Glej, tii jc moj dom; mircn je i tihi. Tiidi ti boš ostao pri meni. Oj, le sladko spi i senjaj!" Pritisno je k sebi svoje dete, božao ga je po mrzlom lici . . . Pod visokim drevesom počivlejo tela onih vojakov, ki so v boji spad-noli za domovino. DrUgi den rano so šli liidje mimo; na grobi najdejo šestletnoga, večno spanje spajočega dečaka. Marijin. Ustava. L. 1920. nov. 28. so se vršile volitve po celoj Jugoslaviji od volilcov slovenskoga plemena za ustavno skupšeino. To je, zvoljcni poslanci so mogli novoj kraljevini Srbov, Hrvatov i Slovencov stvoriti ustavo (alkot-many). Ustava je fundamentalni zakon, po šterom sc morc ravnati orsag. Ta ustava je zglašena leta 1921. junija 28. pod Pašičevov vladov, v šteroj so sedeli 2 Slovenca, 1 Horvat, 2 Muslimana i 9 Srbov ministrov. Glasali so za ustavo vsi demokrati i radikali, Muslimani i slovenski Samostojni. Neso glasovali za njov komunisti, socialisti, srbski kmetje (zemljoradniki), horvatski i slovenski kmetski zastopniki v Radieevoj, v slovcnskoj i hor-vatskoj ljudskoj stranki (Kmečka zveza). Večine jc dobila vlada 13 glasov. Od te ustave francuski list ,Journal des Debats1' od 17. augusta leta 1921 piše 1. da je zadosta dobra; 2. v celoti je menje za ljudstvo, kak sta bile srbski ustavi od leta 1899 i 1903. Pravice kralja so prcširoke, centralizem, to je ravnanje iz srdine (Belgrada), preveč izražen, sloboščina štampa ome-jena, kontrola parlamenta nad vlado nezadostna, odgovornost ministrov smešna, 3. Slovenci i Horvati s tov ustavo neso zadovoljni. Vsaka ftica je vesela \arodna Vsaka fiica je vesela, Pokeč mlade v gnjezdi ma. Gda že enkrat vo zletijo, Te je jako žalostna. Vsaki starši so veseli, Pokeč deca vkiip živo. Gda že enkrat razidejo, Te so jako žalostni. Vsaki dečko je veseli, Pokeč dekle ne pozna. Gda že cnkrat deklo spozna, Te je močno žalosten. Vsaka dekla rano stane, Pokeč moža ne dobi. Gda že enkrat moža dobi, Te žc jako dugo spi. Do devetc, do desete Se vam vseli gor cifra; Do ednajste, do dvanajste, — 26 — Stiikanje vernoga miadenca z nevernim modrijanom. Vercn mladenie jo čiio dosta gučati od ednoga modrijaša, šteri je znao telko gučati, ei ravno ka je jako mladi bio, ka ncjemi nje bilo para v velkoj kroglini. Liidje so si gučaii. da so ovi mladenci proti njemi - nikaj nej. Najšeo se je eden mladencc, štcri bi jako rad poznao toga modrijaša in tiidi bi rad ž njim gučao, či je resan tak čeden, kak si liidje gučijo. Ednok sta se srečala; mladenec sc njemi lipo poklono i ga je proso, naj njemi povc: Ka je najbolše na sveti ? Modrijaš: Dober prijatelj. Mladenec : jaz pravim, dobra vcst. Sto je na svcti najmodrejši? Modr.: Tisti, što jc največ knig prečteo. Mlad.: Xcjc istina; tisti, šteri sam s<'bc prav spozna. Što je naj nespametnejši na sveti. Modr.: On. ki najmenje zna. Mladenec : Nej, tisti, šteri se hvali, ka dosta zna, pa malo zna. Šteri stan je najsrečnejši ? Modr.: Jaz mislim, da stan 'učenoga modrijaša. Mlad.: Nej, liki stan pravičnoga krščenika. Štera je najvekša čast i hvala? Modr.: Vojvoda, šteri zmaga neprijatele. Mlad.: Tiidi nej, liki ponižnost srečnoga človcka. Štera umetnost i modrost je najbolša? Modr.: Svet modro vladati i kraliivati. Mlad.: Xej, sam sebi zapovedati i sc modro voditi. Što je najbogatejši na sveti? Modr.: Što največ penez ma. Mlad.: Ka šče? Šteri je zevsem zadovolen. Liidje, šteri so okoli njiva stali, so mladenci dali pravico i so zrokami pokali, modrijaša je sram gratalo i je pitao mladenca: Što te je to modrost navčo? Mladenc: Moj očc i moja mati sta me se to navčila. Modrijaš pravi nato, ka bcdak zna vcč pitati, kak eden modnjaš odgovarjati. Zaj te pa jaz ščem pitati, pa mi odgovori tij: Kak je velki svet? Mladenc: Svet je tak velki, da ga samo Bog obseže; pa nej tak velki, kak nevučenost posvetnih modrijašov. Modrijaš: Ali svet visi, ali plava? Mladenc: On, ki svet obseže, ga zna tiidi gon držati. Modrijaš: Ka je pa l^og prle delo, kak je svet stvaro. Mladcnc: Šibo je pleo za takše modrijaše. šteri bi s takšimi nedostoj-nimi rečmi kak so vašc, po sveti poštcne liidi skiišavali i motili. Tak je štiikanje minolo i modrijaš je z dugim nosom odišo. Modrijaš-je, štcri pred svctom telko ..modrosti" (po pravici norosti) znajo gučati, tisti pred Hogom zamuknejo. Liki šteri Boga prav spoznajo i njemi služijo, pri 27 — Pop in Ijiidje. Potiivao sem v cdcn velki varoš na Vogrskom, nej zato, da bi si s kcm pogovarjao i eas krato, nego zato, naj bi olehšao ncvolo siromaškoga liidstva. Zato scm včino to pot, ker sem jjiibo ljiidstvo, zato sam pa dobo na poti vse vrstc ošpotavahje od liidstva. Na poti, ki vodi proti kolodvori, je šo proti meni eden dclavec, ki je čemerno na mene zmrčao : ,,Popa vidim, nesrečen sem'\ To je bilo prvo ogrizavanje, šteroga scm deležen postao. Pri kolodvori je edcn tovorai vlak postavao, štcri jc vojake na boiišče pelao. Jaz, ka sem čakao na vlak, sem se sprehajao na peroni. Opazo sem pa, ka eden pešak me sprevaja z očmi i čaka, kda bi mogeo košček cigara gorvzcti. Smilo sc rai je sirmak, ta sa.m njemi dao. Imeo sem še v dozi db-miit-i i \r o\rr\iiK t"/-»1.-oVi Tm+ii^ \rol iL~r» r\ii\. r->of\rrv \f Dolin^ki Prekiniirci. dolinskom Prekmiirji je posestvo kneza Esterhazy-a, šteri ma tii 15.000 pliigov zemlje. Jako malička je zato ona zemlja, na šteroj teh 30.000 do-linskih Prekmiircov gospodari. Kar se pa narod vsikdar množi i množi, raspadajo poedina kmečka posestva na jako maličke parcele, tak da sojo vesi na priliko Velika i Mala Polana, kje te največji kmet samo 5 pliigov zemlje ma. Na tak maličkom posestvi pa ena driižina nemrc živeti. Kar narod vsled veleposestev nemre do zemlje priti, prisiljeni so mnogi i mnogi dolinski Prekmiirci vzeti v roke potniško palico i se podati v tiiji svet, kje se zgiibijo za slovenski rod i' se vtopijo v morje nam sovražnih naro-dov. Zdrava agrarna reforma bode gotovo pomogla, da naši dragi dolinski Prekmiirci lehko ostanejo na svojoj rodnoj griidi i ne bodo prisiljeni si v tiijih krajih iskati kriih*). V logaj je dolinsko Prekmiirje siromaško. Kar šum je, so iz vekšega jaušove i vrbove. Najbogatejši ljtidje dolinskoga Prek-miirja so v treh Bistricah pri Miiri, šteri imajo tiidi najlepše konje, na štere so jako ponosni. Zviin Dolnje Lendave so Beltinci najvekša i najlepša občina v dolin-skom Prekmiirji. V okolici Beltinec raste najboljša i najlepša pšenica v Prekmiirji. Severno od Beitinec so Gančani, šteri so imenitni po svojih glasovitih dobrih goslarah. Na severnom robi dolinskoga Prekmiirja je Tiir-nišče, štero je imenitno po svojoj staroj v XIV. stoletji v romanskom slogi zidanoj cerkvi, \ šteroj so v freških povcčnjeni najimenitnejši momenti živ-Ijenja kralja sv. Ladislava. V leti 1914 dogotovljena je ta nova ccrkev, štera jc tiidi v romanskom slogi zidana tak, da čini z starov cerkvijov eno celoto. Dolinski Prekmiirci so kak prekmiirski Slovenci sploh en narod z štajerskimi Slovenci. Nekdaj pred 1000 lcti so mcli svoje knezc (PribinaT Kocelj i driigi), šteri so pri Blatnom jezeri imeli svoj sedež, z česa sledi,. da so prekmiirski Slovenci prebivah tedaj na mnogo vekšem ozemlji, kak dnes. Njihova pokrajina segala je tc do Blatnoga jezera i do Diinava. Še v tistom starom vremeni dali so Slovenci Dolnjoj Lendavi njeno denešnjo ime Lendava, štera je že tedaj slovensko mesto bila. Slovenski knez Pribina ali Privina je dao tii zidati okoli 840. leta po Kristuši prvo krščansko cerkev. Vogri so še le okoli 896. leta po Kristuši prišli na dencšnje Vogrsko, ali prekmiirski Slovenci neso prišli tedaj včasi pod vogrsko gospodstvo, nego še le v vrcmeni vogrskoga kralja sv. Ladislava okoli 1080. leta, do tedaj so pa imeli svojo lastno deželo vklip z štajcrskimi Slovenci, štera je segala gori do Rabe. Dolinski Prekmiirci so pobožni Ijiidje i dobri krščani. Oni so visoke postave, glava jim je podugasto okrogla, farba lica je svetla, ali često tiidi temna. Starejši Ijiidje majo navado mustače si briti. Ženske so navadno lepe. Splošno so tihi, delavni i raarljivi ljiidje. Što nema doma dela, idc inam na delo, kak na priiiko v Slavonijo na žetvo, na Vogrsko repo brat, ali ku-korico trgat itd. V Miiri ribe lovijo, mnogi pa zopet tržijo z živincv, z be-licami, z piščanci in z driigimi rečmi. Poleg polodelstva skoro vsaki zna i pela kakšno obrt doma pri hiši. Familijarno življenje dolinskih Prekmiircov ]fe patrijarhalno i moralno. Radi sc vcselijo, ka se posebno pri gostiivanjih vidi, ali njihova pobožnost se tiidi pri takših prilikah jasno pokaže. °) Agrarna rcforma Primorce seli pri I). Lcndavi prcd našimi zemlje i stana po- — 29 — Stara narodna nošnja se je v novejšem časi že prilično izgiibila. Mla-dina obeh spolov se zdaj že varaški oblači. Samo le starejši Ijiidje nosijo še narodno nošnjo. Ta narodna nošnja stoji pri moških \z širokih hlač od lenovoga platna (brguše), \z plavoga predpasnika, šteri do prsi scga, v zimi pa še tiidi iz velikoga dugoga kaputa (siiknja). Klobiiki so navadni, kak se v varaši kiipijo. Ka se pa obiivala tiče, radi nosijo čižme z dugimi sarami. Pri ženskah je karakteristično : robec na glavi, šteri se od zadaj zveže pa stiknja (janka) z pojasom. Hiše dolinskih Prekmiircov so čiste, obeljene i izvekšega iz lesa na-pravljenc, ali mnogi imajo zdaj že tiidi zidane hiše, štere so sploh modcrne. Okoli hiš imajo ogračeke, sadovnjake in gaje. Kar pa je v dolinskem Prek-miirji dosta vode, nikde nega toliko rec i gos, kak tii. Narečje dolinskih Prekmurcov je ravno tisto, štero ttidi njihovi šta-jerski bratje prleki gučijo. Karakteristika toga narečja je, da se o i u često v o i ii izgovara, ka da jeziki žvenk francoskega govora. Narodna poezija dolinskih Prekmiircov je zvekšega pobožna (religiozna) majo lepe povedke, balade i bajke. Radi popevajo, ljiibijo muziko, pa tiidi radi plešejo. Lepi narodni ples jim je tak zvani ,,sotiš", šteroga z velikov spretnostjov plešejo, ali radi plešejo tiidi polko _pa valček. Dolinski Prekmiirci so pridni polodelci, zemljo dobro i skrbno obde-lavajo pa njo dobro gnojijo. Radi sejajo pšenico, rž, kukurico, hajdino i proso. Živinoreja je na visokoj stopinji, majo jako lepe krave i konje. Ve-lika škoda je, da nemajo za dosta travnikov. Čeravno so dolinski Prekmiirci stišnjeni zavolo vcieposestev na jako malički komad zemlje, itak živejo po svojoj velikoj marljivosti i šparavnosti ta njim te dobre lastnosti bodo varovalc njihovo življenje tiidi v bodočnosti. Pošteno izpeljana agrarna reforma pa bode dala boljše pogoje za njihovo življenje, česar so v punoj meri vredni. Dr. Jožef Kočar. Papagaj naročo premog. Neka gospa v mesti je mela papagaja, šteri jc znao reči ponavlati. Zavolo toga je mela ta gospa že tretjo nepriliko. Edno jiitro je zazvala gospa skoz okna \z driigoga nadstropja (štoka) premogara. ,.Prinesite mi en cent premoga (vogelja)". Premogar je to tiidi včino. Kda se je pa prcmogar s praznim vrečom na vilici obrno, je začiio znova naročiti iz tistoga okna : ,.Prinesite mi en cent premoga". Gda je premogar prineso gospe driigič premog, ga je ta pitala: ..Zakaj mi nesete že pa premog. Ne sam ga več naročila?1"' Premogar je pa močno potrdjavao, da jc čiio naročitev s tistoga kak prle. No, zato ga zemen še ednok, či san ga gli nej naročila, da Vam nede terbelo nazaj nesti. je pravla gospa. Gda pa je prišo premogar s praznim vrečom znova na vilico, sc njemi pripctilo tisto kak Vv"c;";i;. 30 Dogodki toga leta. Leta 1921 je šc lansko v dogodkih puno prekosilo. Pokrajine Angle-ške države so mele spravišee v Londoni i tu so zahtevale popolno auto-nomijo tak zvano kontederacijo. — Na Irskom je voditev lrcov De Valcra izposlovao od Angležov tiidi veliko, obscžno autonomijo z lastnov vojskov, a prle je vnogo Ircov spoklanih i z?4pretih. — V Gornjoj Šleziji je bila glasiivanje, štero je po podpori Angležov izpadnolo na hasek Nemcom. A šlcjski Polaki so se z orožjom oprli pod vodstvom Korfantvja proti odce-pitvi Šlezije od Polskc. V Parizi zdaj tak ščejo rešiti šlezko pitanje, ka tiste kraje, štcri so glasiivali za Polsko, dobi Polska, šteri pa za Nemčijo, Nem-čija, a vendar tak, ka se gospodarsko-industrijske celine ne raztrgajo. — Konštantin kralj se je povrno nazaj na Grčko. Grčko-torska bojna ešče trpi, premagani Grki so se ojunačili i šerege Kemal paše pobili i se bližajo, gda te vrste pišcmo, k Angori, Kemalisti pa bežijo v Cilicijo. Carigrad je tiidi v nevarnosti. — Ustava našc države je sprejeta jun. 28. Kraljevič Aleksander je prisego položo na njo 29. junija, a gda se jc pelao domo iz parlamenta po priscgi, je srbski komunist, ki je prie dobrovoljec bio, Stejič bombo vrgo na njega. štera pa sc je prlc v zraki razpočila i kraljevič sc je srečno rešo. Komunističnc poslance so zatoga volo vse zaprli i vnogo driigih ljiidih. Draškovič Milorada, ministra za notrašnje zadeve je Alija Alijagic, bosanski komunist v Delnicah v Horvaškom Primorji v kopališči z bombov moro. Zgrabili so ga. -- julija 26. so si listine madjarska i naša vlada zmenili i na to taki jc prišla komisija naša i madjarska v Varaždin, da n-'-pravi mejc med našov i madjarskov državov. K viizmi se je povrno bivši madjarski k'ralj nazaj na madjarsko, a mugo jc orsag povrči na pritisk so-scdnih držav. — V Italiji so fašisti i socialdemokrati mcli strahovitc boje med sebov, klali so se i hiže vužigali, vJada ne je mcla moči proti njim. Fašisti so strastno divjali tiidi proti Slovencom i Hrvatom, naš lepi ,,na-rodni dom" v Trsti zažgali i vnogo naših Ijiidi v imanji i tcli oškodiivali. — V Rusiji je nastala lakota i razširila kolera. Boljševško ravnanje jc dobilo korono.. Tresti milijon ljiidi se je zdignolo i bcžalo z svojih krajin, ar neso meli živeža. Na den jih do 50 jezero vmcrlo od giada. Vse države O zdaj je gospa že spoznala svojga naročnika prcmoga -- svojga papagaja. Gda je zagledno papagaj prihajočo gospo z bičom v roki, se je naglo pobrao, skočo je na hodnik, odtec pa skoz kiihnje v spalno sobo i smiikno pod postclo. Tii se je šteo rešiti palice. A gda je prisla gospa v kiihinjo z bicom, sta se maček i pes, šteriva sta ravnok zajtrkovala, tak prestrašila. da sta skočila prek posode. napunjene z mlekon i sta jo prc-vrgla. Mislila sta naimre, da je prišla gospa nad njeva. Odbežala sta tiidi v spalno sobo, sc skrila pod postelo i tan dobila nepričakanoga priatcla pa-pagaja. Stisnola sta se saksi na edcn kraj papagaja misleč si, da jiva on bo brano. Papagaj je pa gledao preplašeno gda cdnoga, gda driigoga. Na zadnjc se je pa obatrivo pa je skričo: .. Princsitc mi cn cent premoga!" __ 31__ so se zdignoie da siromakom pomogrejo. — Aug. 13. 14. i 15. jc obiskao našc prekmiirske kraje kraljevski namestnik Hribar Ivan. V velikov slo-vcsnostjov ga je ljiidstvo sprejelo. — 16. aug. je vmro naš kralj v Topči-dcri pri Belgradi v 77. leti svoje starosti. — Aug. 22. so ga z velikov žal-nov manifestacijov zakopali v driižinsko grobnico v Topoli. — Aug. 19. so našc čete začele izprazniti Pcčiih i Baranjo. — Naši Orli so v Strassbourgi dobili med 70 skupinami telovadcov prvo odlikovanjc. — Od našoga Prek-murja je vodana lcpa kniga: ,,Prekmurje, spisao univ. prof. dr. M. Slavič, izvedenee za Prekmurje na mirovnoj konferenci v Parizu." Ma 132 strani i košta 5 dinarov, po pošti pol dinara več. Dobi se v Črensovcih pri Koceti i knigarni sv. Cirila v Maribori. — Vmro je Vekerle. bivši madjarski mini-sterski predscdnik. Vmorili so v Nemčiji Erzbergcra, kat. poslanca. Narodno blago vogrskij Slovencov. 1. Zakunjeni grad. Na Štajari blizi Lotmerka prej je en grad, v šteron gradi so se nigda tak strašna dela godila, ka se nišče ne vtipao v njcn držati. Nazagnjc je šo an novomešnik s tremi gorečimi svečami v te grad pa je tam Boga molo. Da je bilo edenajsed vojr, je nastao velki ropot. Za ropoton se pa prkazao an žareči čiovik. Novomešnik ga jc pitao : ,.Ka želeš, ka ti spunim?" Ne je dobo nikšega odgovora, zato jc molo dele. Za 'n časek je pa nastao ropot. pa ži ne tak velki, kak prle. Za ropoton se skazao gospod, šteri je meo dugi žareči jezik, pa so njemi črvje ž njega kapali. Novomešnik ga je pitao: ,,Ka želeš, ka ti spunim?" Te je odgovoro : ,.Ka za mcnov pride, ti že pove." Zanjin je resam prišco človik, šteri že napo beli biu pa je pravo novomešniki : ,,Te grad je po pravici (last) nikše dice, štera deca v sirmaštvi. živejo na sveti. Moj dcdek, ka si ga tii sega žareiega vido, sc po krvici zasvojo te gradv Ka je zanjim prišeo pa mco žareči jezik, je njegov sin, je sam pa vntik. Ci ščete, kaj v gradi mcr nastao, ga morete nezaj t6j sirmaškoj deci spraviti. Te se mi rišimo trplenja, pa deca do tiij srečna." Novomešnik je nat6 goriskao deco, štere dice jc biu po pravici grad, pa njoj ga je nezaj spravo. S ten je rešo te tri priminoče, ka so zavolo krvič-noga imanja ne meli pokoja mcd mrtvimi. 2. Sramežliva sneha. Pod Lipov je nigda bilo gostiivanje, iia šteron gostiivanji je sneha ničesa ne štela jesti. Driižbanje so nosili prcd njo sakojačke jcdi pa so njoj poniijali. da pa zaman. Niedne hranc se ne štcla teknoti. (iostje so si pogu- __ '^9 __ čavali, ka znan žaliije svoj ledičen stan, pa zato nešče jesti. Da pa nc ža-luvanja, liki sramežlivost je bila zrok, ka se tak neslano držala. Pa zavolo te nepotrebne sramežlivosti jo je tiij dosegnola nesreča pa sramota. Večer se na"jmre prpetilo, ka je vgasno posvet, pa je v 'iži nastala kmica. Sneha jc pa zaj, da jo je nišče ne vido, hitro zgrabila ža"loš mesa pa je jčla. Meso je pa bilo žilavo, pa ga je dugo ne mogla razgrizti. Zela je zato noš, kaj je na dvoje vrezala pa tak leži požrla. Pa ka se jezgodilo? kak je z ostrin nožom pr viistaj rezala, je velkoj nagloči ne samo meso, liki tiij spodanjo lampo odrezala. Nastao je nato takši joč, ka so gostje včasi šli narazno, pa je gostiivanje konec jemalo. > » 3. Da do loške griiške zrele. Na Bojnečkon je živo oča, šteri meo tri čeri pa ednoga sinii. Jako je liibo čeri, bolc pa šče sinii, zato ka je un jedini biu. Velka žalost je do-segnola očo, da je sin mogeo iti k vojakon. Britke skuze je točo zanjega, pa sindvi je ttij nc jako tekno vojački krtij. Komaj je čakao svetka, kaj na nikelko dni šo domo k svojemi oči pa k sestran. Veselio se je oča, da je vido sinii vojačkoj opravi, ten vekša je pa bila njegova žalost, da se sin nezaj odpravlao. Stavlao ga je doma pa se britko jokao. Da je to vidla srednja či, ka je bila stara 18 let, je pravila brati: nLiibi moj brat. ostani ti doma, pa bom je šla mesto tebc k vojakonP Brat njoj je nato odgovoro: ,,E draga sestra, težek je vojački stan, cil6 meni, ka konja mam!" Si.no ka se diklina ne dala pregovoriti. Vlase se včasi dala dolzrezati, se oblekla bratovo vojačko opravo pa je šla k vojakon. V začetki njoj je jako teško šlo. pa so si ži vojacje začali pogučavati: .,Kak je reko to, ka je te vojak pred svetki ži skoro se dobro razmo, zaj njemi pa se tak trdo pa nepri-lično ide. Da pa to ne diigo trpeio. Dekla se v kratkon časi se navadila pa tak vrla bila, ka se vsem dobro vidlo do nje, pa je šče zvezde dobila. To pa, če una diklina, se nieden nanč mislo ne. Ua je preteklo leto dni, se diklina ajnog zazabila pa spevala: ,,Da do loške griiškc zrele, te ži jez vesela bon . . ."¦ To je pa posliišao kapitan pa se včasi začao misliti, ka nemre dečko biti, ka to spevle. Dao je zato se vojake preglejiivati. Pri tom preglejiivanji so pa najšli, ka je te vrli pa lepi vojak diklina, štera še ka-pitani tak povidla pa dopadnola, ka si jo je zeo za ženo. 4. Mrtvim more mir dati. V polajnskoj krčmi so sideli nikši muški kesno vnoči pa so sii vadlali, šterij bi biu tak kuražen, kaj šo na pokopališče, paj prneso z groba kriš. Nikši Polajnčar se podao, ka rekši un to napravi, či edcn akov vina na piti plašajo. Vsem se je to dopalo, zato je vadlanje sklenjeno bilo. Polajnčar je šo v kmičnoj noči na pokopališče pa le prneso za cn časek kriš v krčmo. Si so ga falili pa praznili kupice na njegovo kuražo. Un je pa či-duže bole bledi gračivao ; obdajao ga je straj, kak čij naprej znao, ka se ma ž njin zgoditi. Koli ponoči je neseo kriš nezaj. Da je do groba prLeo, se dolpoklekno, kaj tak leži kriš nezaj v liiknjo popičo. Samo ka je velkoj kmici ne vido, pa je kriš na šorc djao pa ga šorcon vret porino v zemlo. Zato ga je pa šorc nezaj vlekeo, da je šteo gorstanoti. Polajnčar je zaj mislo, ka ga pokojni v grob vleče, pa se tak prestrašo, ka je včasi diišo — 33 — 5. Krčmar v pekeo odegnani. Pri Kapeli sta dva tesara rušt delala na kapelico pa sta edno zajtro zaglednola, ka dva gospoda, šteriva sta mela zelene krščake, ženeta krč-mara na lanci. Krčmar je biu viditi pijan, pa je li mogeo iti z gospodoma. Tesara sta mislila, ka ga vozo ženejo, zato sta se paščila k zajtrki, kaj rekši zvedila, ka je zakrivo. Da sta v krčmo prišla sta najšla krčmarico, ka je jako jokala. Tesar njoj je pravo: ,,Ve babe ste tak nore, ka včasi jočete, či vam može odženejo. Ve že pride nezaj !•' Krčmarica njima je nato pravila, ka so njoj moža ne odegnali, liki je vmro pred nikelkimi minotami, pa njima ga je šla ka*zat. Da sta tcsara vidla, ka je krčmar resam mrtev, sta se jako prestrašila, zato ka sta včasi znala, ka so ga vrazje v pekeo odegnali, kak sta onjeva to vidla. — Te krčmar jc prej vodo rat mešao med vino pa zviin toga jc po svetkaj s plesom pa z igrov liidi vabo v krčmo, da so te v cerkev pa s cerkvi šli. Zavolo te grehov je odegnani v pckeo. 6. Ižekoski bogaiec. V Ižekovci je živo an kmet, šteri se jako zvišavao svojim bogastvon. Večkrat je rat pravo v krčmi, ka telko penes ma, ko ponji lejko v Beltince pride, či so ravno Beltinci več po vore hoda deleč od Ižekovec. Pa to bo-gastvo, šterin se tak zvišavao ga je jako znorilo. Šo je najmre pa je za-kopao peneze v ogradi, zato ka se bojao, či njemi je što vkradne. Zaten ga je pa posekao takši betek, ka je zgiibo pogled. Zavolo te nesreče je ne mogeo pokazati, ge je zakopao peneze, znamcnja je pa tiij nikšega ne djao. Domači so nato celi 6grat mogli prekapati, da je pa zamam biu ves triit. Pencs so ne najšli. Tak je postao sirmak na stare dni te nigdašnji bogatec. 7. Vrag. Što ne vorje, či je vrag, naj ide pitat beltinskoga gazdo. Te človik de njemi znao povedati, ka je vrag, zato ka ga je un najšeo pa si je tiij strpo seden svojij. — Š6 je najmre ajnok kesno vnoči z Gančan, pa da je zraven Kojnščeka prišeo, je začtiu, ka se v grabi nikaj joče. Gazda je mislo, ka je znan kakše sajha dete odvrgla, pa je šo iskat. Najšeo je resan nikaj takšega, kak je malo dete, samo ka je v kmici ne vido, ka je. Zeo je je zato gor .pa je je šteo nesti domo. Komaj je prišeo na nikelko stopajov, pa ga že ,,dete" škrabnolo na obrazi; da je pa malo dele prišeo, ga je zgra-bilo za gutane pa ga je štelo grliti. ,,Oho, te si to ti, te "iidi !" je zakričao gazda pa ga je včesno nezaj v grabo. Nato je pa nastao takši viher, ka je gazdo vujška vneseo pa ga doma pod prag vrgeo. — Te človik je prle jako rad preklinjao, zaj njeme pa to več ne na misli. S. Vrag penezc mele. , Na Melinci je ne davno živo nikši mlinar, Lešnjek po imeni, na šte-roga mlin je vrag odo peneze mlet. To se pa zgodilo ctak: Te ralinar se k šegi zeo, ka jc mlin saki večer ob devetij stavo pa posvet v njen vgaso, pa te šo domo spat. Hižo je pa ne meo deleč od mlina, tak ka jc zddmi __ 32 __ čavali, ka znan žaliije svoj ledičen stan, pa zato nešče jesti. Da pa nc ža-liivanja, liki sramežlivost je bila zrok, ka se tak neslano držala. Pa zavolo te nepotrebne sramežlivosti jo je tiij dosegnola nesreča pa sramota. Večer se ndjmre prpetilo, ka je vgasno posvčt, pa je v 'iži nastala kmica. Sneha jc pa zaj, da jo je nišče ne vido, hitro zgrabila žaloš mesa pa je jela. Meso je pa bilo žilavo, pa ga je dugo ne mogla razgrizti. Zela je zato noš, kaj je na dvoje vrezala pa tak leži požrla. Pa ka se jezgodilo? kak je z ostrin nožom pr viistaj rezala, je velkoj nagloči ne samo meso, liki tiij spodanjo larapo odrezala. Nastao je nato takši joč, ka so gostje včasi šli narazno, pa je gostiivanje konec jemalo. > » 3. Da do loške griiškc zrele. Na Bojnečkon je živo oča, štcri meo tri čeri pa ednoga sinii. Jako je lilbo čeri, bole pa šče sinii, zato ka je un jedini biu. Velka žalost jc do-segnola očo, da je sin mogeo iti k vojakon. Britke skuze je točo zanjega, pa sinovi je tiij nc jako tckno vojački krtij. Komaj je čakao svetka, kaj na nikelko dni šo domo k svojemi oči pa k sestran. Veselio se je oča, da je vido sinii vojačkoj opravi, ten vekša jc pa bila njegova žalost, da se sin nezaj odpravlao. Stavlao ga je doma pa se britko jokao. Da je to vidla srednja či, ka je bila stara 18 let, je pravila brati: „Ltibi moj brat. ostani ti doma, pa bom je šJa mesto tebc k vojakon!:i Brat njoj je nato odgovoro: ,,E draga sestra, težek je vojački stan, cilo meni, ka konja mam!" wSi.no ka se diklina ne dala pregovoriti. Vlase se včasi dala dolzrezati, se oblekla bratovo vojačko opravo pa je šla k vojakon. V začetki njoj je jako tesko šlo. pa so si ži vojacje začali pogučavati: ..Kak je reko to, ka je te vojak pred svetki ži skoro se dobro razmo, zaj njemi pa se tak trdo pa nepri-lično ide. Da pa to ne dugo trpeio. Dekla se v kratkon časi se navadila pa tak vrla bila, ka se vsem dobro vidlo do nje, pa je šče zvezde dobila. To pa, če una diklina, se nieden nanč mislo ne. Da jc preteklo leto dni, se diklina ajnog zazabila pa spevala: ,,Da do loške griiške zrele, te ži jez vesela bon ..." To je pa poslušao kapitan pa se včasi začao misliti, ka nemre dečko biti, ka to spevle. Dao je zato se vojake preglejiivati. Pri tom preglejiivanji so pa najšli, ka je te vrli pa lepi vojak diklina, štera še ka-pitani tak povidla pa dopadnola, ka si jo je zeo za ženo. 4. Mrtvim more mir dati. V polajnskoj krčmi so sideli nikši moški kesno vnoči pa so sa vadlali, šterij bi biu tak kuražen, kaj šo na pokopališče, paj prneso z groba kriš. Nikši Polajnčar se podao, ka rekši un to napravi, či eden akov vina na piti plašajo. Vsem se je to dopalo, zato je vadlanje sklenjeno bilo. Polajnčar je Š6 v kmičnoj noči na pokopališče pa le prneso za en časek kriš v krčmo. Si so ga falili pa praznili kupice na njegovo kuražo. Un je pa či-duže bole bledi gračivao ; obdajao ga je straj, kak čij naprej znao, ka se ma ž njin zgoditi. Koli ponoči je neseo kriš nezaj. Daje do groba prLeo, se dolpoklekno, kaj tak leži kriš nezaj v liiknjo popičo. Samo ka je velkoj kmici ne vido, pa je kriš na šorc djao pa ga šorcon vret porino v zemlo. Zato ga je pa šorc nezaj vlekeo, da jc šteo gorstanoti. Polajnčar je zaj mislo, ka ga pokojni v grob vlcčc, pa se tak prestrašo, ka je včasi diišo " ™ OO 5. Krčmar v pekeo odcgnani. Pri Kapeli sta dva tesara rušt delala na kapclico pa sta cdno zajtro zaglednola, ka dva gospoda, šteriva sta meki zelene krščake, ženeta krč-mara na lanci. Krčmar je biu viditi pijan, pa jc li mogeo iti z gospodoma. Tesara sta mislila, ka ga vozo ženejo, zato sta se paščila k zajtrki, kaj rekši zvedila, ka je zakrivo. Da sta v krčmo prišla sta najšla krčmarico, ka je jako jokala. Tesar njoj je pravo: ..Ve babe ste tak nore, ka včasi jočete, či vam može odženejo. Ve že pride nezaj !"k Krčmarica njima je nato pravila, ka so njoj moža ne odegnali, liki je vmro pred nikelkimi minotami, pa njima ga je šla ka*zat. Da sta tesara vidla, ka je krčmar resam mrtev, sta se jako prestrašila, zato ka sta včasi znala, ka so ga vrazje v pekeo odegnali, kak sta onjeva to vidla. — Te krčmar je prej vodo rat mešao med vino pa zviin toga jc pp svetkaj s plesom pa z igrov liidi vabo v kremo, da so te v cerkev pa s cerkvi šli. Zavolo te grehov je odegnani v pekeo. 6. Ižekoski bogaiec. V Ižekovci je živo an kmet, štcri se jako zvišavao svojim bogastvon. Večkrat je rat pravo v krčmi, ka telko penes ma, ko ponji lejko v Beltince pride, či so ravno Beltinci več po vore hoda deleč od Ižekovec. Pa to bo-gastvo, šterin se tak zvišavao ga je jako znorilo. Š6 je najmre pa je za-kopao peneze v ogradi, zato ka se bojao. či njemi je što vkradne. Zaten ga je pa posekao takši betek, ka je zgiibo pogled. Zavolo te nesreče je ne mogeo pokazati, ge je zakopao peneze, znamenja je pa titj nikšega ne djao. Domači so nato celi ograt mogli prekapati, da je pa zamam biu ves triit. Pencs so ne najšli. Tak jc postao sirmak na stare dni te nigdašnji bogatec. 7. Vrag. Što ne vorje, či je vrag, naj ide pitat beltinskoga gazdo. Tc človik de njemi znao povedad, ka je vrag, zato ka ga je un najšeo pa si je tiij strpo seden svojij. — Š6 je najmre ajnok kesno vnoči z Gančan, pa da je zraven Kojnščeka prišeo, je začtiu, ka se v grabi nikaj joče. Gazda je mislo, ka je znan kakše sajha detc odvrgla, pa je šo iskat. Najšeo je resan nikaj takšega, kak je malo dete, samo ka je v kmici ne vido, ka je. Zeo je je zato gor .pa je je šteo nesti domo. Komaj je prišeo na nikelko stopajov, pa ga že ,,dete" škrabnolo na obrazi; da je pa malo dele prišeo, ga jc zgra-bilo za gutane pa ga je štelo grliti. ,,Oho, te si to ti, te :iidi !" je zakričao gazda pa ga je včesno nezaj v grabo. Nato je pa nastao takši viher, ka je gazdo vujška vneseo pa ga doma pod prag vrgeo. — Te človik je prle jako rad prekiinjao, zaj njeme pa to več ne na misli. S. Vrag peneze mele. Na Melinci je ne davno živo nikši mlinar, Lešnjek po imeni, na šte-roga mlin je vrag odo peneze mlet. To se pa zgodilo ctak: Te ralinar se k šegi zeo, ka je mlin saki večer ob devetij stavo pa posvet v njen vgaso, pa te šo domo spat. Hižo je pa ne meo deleč od mlina, tak ka je zdomi — 34 - lejko vido, ka se pri mlini godi. Da je cden vcčcr pa domo prišeo pa sc navcčerjao, sc" legeo na postco. Ne je ležao nikajsi, pa le varao, ka sc v njegovom mlini sveti, pa mlin ide. To se njemi preveč čalarno vidlo, zato je stano pa šo gledat. Da je do mlina prišeo, je dveri samo majcko otrzno, pa tak liikao, ka se v njen godi. Fa ka je vido? Vrak jc stiio ocgora na podi pa jc v grot sipavao erjevc dvajščice ; ocpodi žc pa sa posoda puna bila z lcščečimi dvajščicami. Mlinara je vclki straj obišco, pa jc ne viipao iti notri v mlin, samo je skričao priti vragovi : ,,Tak ka bo kaj meričnoga !u Nato jc šo domo, pa da je na driigi den v mlin prišeo, je najšeo tam pun ciceren vagan lepij svetlij dvajščic. To njemi je nahao vrag za mcrično. 9. Što preklinja. Nikša Polajnčarka je nabrala velko breme trave. Ua si je na glavo zdigavala, je kunola : ,,Te pa reko vrag, ka si tak žmetno !'' Hreme njoj je nato ne ostalo na glavi, liki jc spadnolo dol. Žcnsko so obleteli čemerja, pa je šče b61e kunola, da se driigoč zdigavala na glavo. Zato njoj je pa breme zaj pali spadnolo z glavc. Nato sc zglednola nezaj pa je vidla, ka vrag stoji za njov. Tak je biu velki kak 12 let star dičak, pa se tak na staro smijao kak stari dedek. Da ga je Folajnčarka zaglednola, je pravila : ,Ja, zato te jes nemrem djati na glavo bremena. ka si ti tii! No, zaj mi pa te naj sam Bog pomaga !" Nato se lejko djala bremc na glavo, pa njoj je vcč nc spadnolo dol. 10. Zakaj pes za zavcom beži? Zavec se prej nigda sveta črevle dao delati pri psovi, pa da so ži zevsema gotovi bili, je je prišco kušat. či do njemi dobri. (^revli so njemi ravno prav bili. Da je je pa ži na nogaj mco, je ne pitao, ka dc dužen, liki je skočo ž njimi. Fes pa, da je vido to velko nezafalnost, sc zbrcno za zavcon, pa ga ešče gnjezden naganja. 11. Židov pa kmet. Židov sc je ajnok tožo v krčmi, ka njemi krt dosta kvara de-a na senožati. To je čiiu eden kmct pa njemi velo, naj pet litrov vmu plaoa, te un povc vrastvo, ka krt več nigdar nede rcvao na njegovoj :>•-..^ati. Židov je plačao vino, pa da so je spili, njemi veio kmet: ,,Ci ščcš, ka krt ti nej več škode\ielao na senožati, jo moreš odati." Židov se jc grizeo od čemc-rov, da pa driigo ne viipao praviti: ,. Hii, vi ste vo z vore čedni !;L 12. Cigan pa vojak. (!igan pa vojak sta ednok vnogo penes najžla, pa sta ne znala kak bi si je razdelila. Nazagnje sta napravila takšo pogodbo, ka štcri jiva tekšo laž zmisli, tistoga do tc penezi Cigan je včasi začno: .;Hii, moj oča ga je takši bogatin, ka ga ma sto konjov pa dvesto jiincov pa se ga vozi ž njimi kak grof." Vojak njeme nato pravo: ,.To bi znalo biti!" Zaj je pn cigan - 35 — vclo vojaki: rXo, zaj ga laži ti !" Vojak: ,,Moj oča je pa biu sirmak, pa ne meo driigo, samo eano staro kobilo, štcra jc cdno leto skotila žerbe, driigo leto pa cigana." Cigan na to : ,;Hii, to ga je vrajža laž !-i Tak je cigan sam potrdo, ka je voiak lagao, zato so si penezi njegovi bili: cigan je pa ni krajcara ne dobo. 13. Kak je Dokližanec ženo znoro. Inda so comprnicc večkrat koga vnoči prijale, pa so ga nc piistile domo, liki so ga tak diigo gonile po kakšij grabaj, ka so njcmi šče časi obleko razčesala. Zato se vnogi pijanec, štere vnoei kesno prišeo domo, s tčn zgovarjao, ka so ga rekši comprnicc gonile, pa za toga volo ne mogco prlc domo. Tak jc tiij napravo nikši Dokližanec, šteroga hrbet že večkrat čiito ženine vdarce. Te človik je svojim pajdašom kesno vnoči šo s krčme pa se jako bojao, či ga žena ne piisti v hižo. Proso jc zato pajdaša, naj ide, pa naj povej žcni, ka so njega comprnice zgrabila pa ga nc piistijo domo. Pajdaš je to včino. Da je žena zvedila, ka sc ž njenim možom godi, se jako prestrašila pa je goliglava bežala vo z vesi iskat moža pa compr-nicer Mož st pa te čas v posteo legeo pa že slatko spao, da je žena po dugon iskanji sa triidna pa stepena prišla domo. ^ 14. Na božoj poii. Vogrski Slovenci ži od nigda radi hodijo po božij pota]. Sako leto idcjo velke presecijeT prek Miire pa pohajajo štajarske cerkvi. Xe čiida zato, či se že vnogomi romari prpetilo kaj novoga na božoj poti. — Tak se prpovidavle od nikšega Lešnjeka, ka se na božoj poti svecom metao. Samo ka je svetec bole močen biu pa je Lešnjeka ovladao. — Zgodilo se najmre, ka so na štajarskoj Carnoj gori cerkev popravijali, da so naši ro-marje ta r>ršli. Oltarje so bili zavolo toga razmctani, podobe ,svecov pa nakla zdevane. Lešnjek se zagnao k anomi sveci. kaj ga rat pogledno. Te svetec jc pa na blanjo biu položeni, pa da je Lešnjck na blanjo stopo, te se svetec prevrgeo nanjega pa ga tak spokukeo, ka ga je naednok krv poljala. Pa zaj. odtistimao se ga drži', ka se rekši svecom metao. Nikša Beltinčarka je pa nateščc prišla k vSvetoj Trojici. zato jc prle, tak bi šla okoli cerkvi — kak to naši romarje navado majo — šla v krčmo k zajtrki. Dala si je prnesti za 5 krajcarov beloga kriiha pa za 15 krajca-rov žganice. Da je oboje dobila, je vlijala žganico na kriih, pa je kriih spiu so žganico. Zaj se Beltinčarka etak mislila : ,,Vc pa či tc kriih more spiti teiko žganice, te znankar meni tiij nede škodila !:< Zapovedala se zato šče za 15 krajcarov žganic^ pa jo je spMa, pa pojčla je tiidi kriih, šteri je žganicov biu napojen'. Zaj se tc napotila, kadc šla okoli ccrkvi. Pa štoj znh.i popisati njeno čudivanje, da je vidla, ka Sveta Trojica s cerkvjov vrct odi okoli njc, pa tak njoj ne trbe oditi okoli cerkvi. 1 prcseciia eli Drešeciia. — 36 — 15. Čiiden vrag. Pri Kapeli sta ednok dva Štajarca v pamet zeia, ka plivanož dosta mcsa ma v kiihnji gorzobešenoga. To meso bi onjeva radiva počurila, zato sta edno zajtro zaran šla na farov. Samo ka njima ne se tak nalejci šlo, kak sta si mislila. Dveri sta najšla zaklenjcne, nad okno sta pa tiij ne mogla v kiihnjo, zato ka so železni križi bili v njen. Ka sta zato napravila ? — Prnesla sta si vože pa sta šla oba gor na streho k lori. Tan je te moč-nejši vože na slabcšega zadrgno pa ga jc dol polori v kiihnjo piisto. Te slabeši je tc v kiihnji meso dol z drogov spojemao pa skos okna zmetao. Da jc s tem vredi biu, je dao znamenje tomi močnešemi, naj ga vleče nezaj gor. Močneši ga je začao vlečti, pa ka se njemi rokc nej po voži škalile, jc šteo pliinoti na nje. Med pliivanjon se pa prpetilo, ka njeme vože z rok vujšio pa v kiihnjo spadnolo. Ka de te zaj ? — Driigoga voža je ne stegno iti iskat, ka se že denilo ; to sta si pa velkom strahi ne domislila, kaj te slabeši vože skos okna tomi močncšemi dao. Zato je tc močneši odišeo z mesom te slabejši je pa ostao v kiihnji pa si je prcmišlavao, ka bo ž njim. Mislo si je edno-driigo, pa sč zaman. S kiihnje jc li ne mogeo viin. Nazad-nje se jc donagoga slekeo pa se sajami, štere je ober jcstij nastriigao, po-vsem teli tak nama^ao, ka jc sr čarcn biu. Komaj je to opravo, pa so ži stanjiivali na faroti. Najprle je dekla štela iti v kiihnjo. Da jc kiihinske dveri otprla pa vidla, ka na ognjišči ..vrag"" ščičf pa njo grdo gleda, se je prestrašila pa bežala plivanoši pravit: ,,}oj znate, gospon plivanoš, na našen ognjišči vam pa vrag je!" Plivanoš je nato hitro obiido kaplana, pa sta šla oba s kadiunicov pa škropiunicov kaj pregnala vraga. Da sta do kiihnje prišla, sta dveri ria stržaj gorotpiia pa sta se sakši na eden kraj dver spra-vila. Najprle sta molila nikšo molitev, po molitvi sta pa kadila pa škropila v kiihnjo. ,,Vrag" jiva je eden časek sč z belim gledao, pa da je vido, ka ne delata norije, liki ga zaistino ščeta otpraviti, jc stisno svojo obieko pot pazijo pa je skos med plivanošom pa med kaplanom pelisno vo skiihnje pa odbežao. Plivanoš je pa zaj šo v kiihnjo gledat, ka je vrag meo tan za delo. Da se je vujška zgledno pa vido, ka nega mesa, sc čudivao : ,Ja, te je reko to takši vrag, ka meso je!" 16. Varženčarjc. .• ,r- ¦¦'?'¦ Od Varženčarov sc pripovidavle vnogo smešnoga. Tak: Ednok njin je kanžur' odbcžao v 'ajdino, pa so nc znali, kak bi ga spravili viin ž nje. An lapec ga je šteo z bičon zgoniti viin, pa so njemi to ne dopiistili, zato ka so se bojali, či njin dosta 'ajdinc dol spoklači. Na-zagnje je velo žiipan, naj štirje moški ncsejo toga Japca na "non stoli,- pa naj tak goni viin kanžora. To so tiij včinili. Tak je lapec, istina, betva 'ajdine ne poklačo, ten več so je pa spošamlali štirje moški, šteri so ga nesli. Nikši Varženčar se pa ednok pelao k Svetomi Križi, ge je ferma bila. Tomi se pa prpetilo, ka jc šeof pclao kovočko štera je na kolcslini sidela. Varženčar je to ne znao, pa se šegavo tirao k Svetomi Križi. Da se do 1 Prašič. — 37 — cerkvi pripelo, so zdčali pokati možarje. Kovdčka se nato prestrašila pa je zletela s kolcslina. Da je liistvo to vidlo, se jako smijalo. Varženčare je pa sram bilo, pa so si pogučcivali: ,,No, toga nan jc ščc pa trbelo ! Zaj de šče to nad nami, ka smo kovočko prpelali k fermi!" Ednok je pa prplavala krvaica po Miiri pa jo je voda ravno raven Varžcja na breg vrgla. Nikši Varženčar je to vido pa je bežao domo pravit, ka je takša stvar prplavala k njin, ka dve glave raa. Varženčarje so ot straa zeli piikše pa so bežali k Miiri. Tan so ozdelee strelali to čiidno stvar, pa da so jo sc sprestrelali, so jo šli bliže gledat. Da so vidli, ka se kaša ž nje sipala, so si zdčali pogučavati: ,.Prešmentana žival, koliko jajec ima! Ce je nebi bili zaklali, bi nam toliko mladih znak6tila. ka bi nas vse pojedlc!" Ednok so se pa k nikšemi goščdnji spravlali Varženčarje paj radi z Graca meli začimbo. Napregli so zato kobile pa so se pelali v Gradec. Gra-dec jc pa deleč od Varžeja, pa so prvi dcn ne mogli ta priti, ka je je prle noč najšla. Šli so zato nezaj domo spat pa so se na driigi den pelali nezaj. Na driigi den so tiij nc prišli v Gradec, zato so pa šli domo spat. Na trctji dcn so sc te spfitili, ka rekši tak nigdar nc pridejo v Gradec, či do na noč scli domo šli. Najboše de zato, či do tam prenočivali, ge je noč najde. Tak so tiij včinili pa so si v nikšoj ncnškoj vesnici legli k počinki. Samo ka prle, kak so zaspali jc je obišeo straj, či rekši zajtra, da stanejo, nedo znali, v šteri kraj bi se mogli pelati. Dugo so si premišlavali, kaj napravili. Nazdgnje je je opoto žiipan, šteri njin je pravo, ka do sc v tisti kraj pelali, v štcri kraj jc na kolaj rut obrnjeni. Kola so ndjmre tak naali, kak so se prpelali. To jc pa čiiu an Nemec pa je šo, da so Varženčarje zaspali, pa njin je kola tak obrno. ka je riit prti Varžeji stao. Da so Varženčarje sta-noli, so se tanta pelali, kama je rut biu obrnjeni. Pelali so se celi den, pa da sn večer svoje cerkvi tiiren zaglednoli, je je obišla velka radost. Mislili so najmrc. ka do ži skoro v Graci. Eli kak velko je bilo njivo čiidivanje, da so sc mesto Graca prpelali — Varži ! Varženčarje tak majo tiiren zozidani, ka štošte lejko do voža pridc pa zvoni. Ano noč so se plivanošove krave pasle pri cerki pa so tiij pod tiirem prišle, ge visijo voža zvonov. Kravc so se 'apile voža žvečiti, zvo-novje so pa med tcm kl«'nckali. To klenckanje je Vrarženčare predmmilo, pa so bežali na vulice, zato ka so mislili, ka je znan ge ogcn. Da so pa do ccrkvi prbežali, so najšli, ka so krave zvonile . . . Imenitna so tiij varženska senja. Varženčarjej si najmrc radi takša senja spravili, šteraj velki glas mela. Zato na tč dneve morc sakši kmet gnati na-senje nikelko živine, či že te kodaji eli ne. Tak se zgodilo, ka sta ednok dva l^ratončara na verženskon sonji pitala cdnoga kmcta: ,,KMko oene ma ta krava?" Varženčar njima pa odgovori: ..Tota jc pač ni kodaju, temvcč ona, katera je doma'\ 17. Melinčki mantrnik. Na Melinci je Miira ednoga 'fpa jako potkapala pa se približavala k vcsi. Melinčarje so jo začaii biirati, pa je zamam bilo st\ Miira jc li dMe kopala pa že štela notri vez vujti. Nato so si dogiičali veški poglavarji, ka ;c na ovon sveti, pa trpim velkc moke; zato te lipo prosim, pove domačin. naj dajo konči na tri čarne meše za menc, ka mc te s tem risijo trplenja.1' Ana njoj je nato pravila : „ Jaz bi ti rada želo spunila paj njin }o povcdala, sarno ka se bojim, či mi nedo šteli vervati. Deni mi zato eti na fortuj kakše znamenje, kan njim mela pokazati." Pokojna nato: ,,Na fortuj ti reko ne dčnen znamenja, zato ka nemaš svojega, liki svekrvinoga; iinaj me pa znala preklinjati paj me ščc tak samo vekše moke spravila. Raj ti ('ti na prelaz denen znamcnjc, pa njin to pokaži, či ti ovači nej šteli vorvati." Da je to sprcgovorila, je prtisnola roko na soo poleg prelaza pa te prcminola. Ana je pa šla nezaj v hižo pa je najprle pogiednola fortuj, šterc resan ne biu njeni, liki svekrvin. Da je pa den nastao, se paščila k prelazi, kaj rada vidla, čc pokojna resan nahala kakše znamenje. Najšlaje! Bilo je mesto, kama je pokojna roko prtisnola, žežgano natelko, ka se poznalo pokojne se "pet prstov pa dlan. 22. Čerensoski kmct. V Čercnsovci jc živo edan kmet, šterc pri dilitvi sciganivao svojo bratjo, pa se tak po krvici zasvojo nikše peneze. Za te krvičnij penez volo njemi je diišna vest ne dala mira, liki ga je zmeron nadigdvala, naj poravna krvico. Un je pa to ne včino. Daj potišao diišno vest, jc dao poleg vesi an križ postaviti, na šteri križ je pa ne bratjino, liki svoje ime dao vsečti. Križ že gorpostavleni biu, pa jc v,erensovčar mislo, ka dc mcr meo. Samo ka vSe je vkano. Da je plivanoš prišeo križ blagoslavlat, je prileto an itič pa le začno spevati: ,,To m6 kriš, ne tv6 ! To mo kriš. ne tv6.'" Pa slčt-kar, kelkoštekrat je šu te kmet poleg križa, sčli jc čiiu glas: ,,To mo kriš, ne tv6!" Stalna iabla časa, kda nam živina skoti. Den I Skoti nam T~Den Skoti nam Den .! Skoti nam nja j kobila__krava_ _()VCL___^'iii^L nja JioJ)ik^__krava___ovca svinja__Tija jj_kobila_ krava \ ovca svirya_ Jan. 1 iDcc. 2 Okt. 3 Jun. 4, Apr. 2 Maj 1 Apr. 1 Febr. 5 Okt. 2 Aug 21 Sept 3 Aug. 3 Jun. 9 Febr. 3 Dcc. 23 5 0 12 9 23 5 5 9 6 22 6 7 13 7 27 9 10 16 12 Maj. 17 9 9 13! ln 29 lOj 11 17 11 31 • . 13 14 20 16,- 5 13 13 17 14 Sept. 2 14! 15 21 15 Jan. 4 17 18 24 20; 9 17 17, 21 18 0 18 19 25 10 s> 21 22, 26 24 13 21 21 i 25 22 .10 22 23 29 23 12 23 I 26 INOV. 1 28 17 25 25 JMarc 1 23 I 14 26 27 Jul. 3 27! 16 29 30, 5 Jul. 2 21 29 29 j 5; 30 ! 18 30 I 31 7 Mare 3 20 . Febr. 6 Jan. 3 9 ' 6 . 25 Jun. 2 Maj 3 9 i\'o\\ 3 | 22 Okt. 4 Sept. 4 j 11 1 24 ; 2 7 13; 10 29 6 7 13 '¦ 7j 20 8 8 15 11 28 10 11 17 14 Jun. 2 10 11 17' 11 < 39 12 . 12; 19 15 Febr. 1 14 15 21 1« 6 14 15 21 | 15 Okt. 4 16 15 23 i 19 5 .18 19 25 j 22 10 18 19 25 i 19 S 20 L'0 , 27 23 9 22 23 29, 26 14 221 23 2') \ 23 12 LM 24 31 ! 27 13 26 27 Dec. 3| 30 18 261 27 Apr. 2J 27 10 28 | 28 Aug. 4. 31 ' 17 Marc 2 31 7 Aug. 3 26 oo 31 6 IDec. 1 i 2o Nov. 1 lOkt. 2 8 Apr. 4 21 6 Febr. 4 11 7 2_> Jul. 4 Jun. 4 10 \ o1 24 5| 6, 12 s 25 10 8' 15 I 11 3o 8 8 14 j 9 28 9 lo j 16 10 \Iarc 1 4 14 12, 19 ' 15 Jul. 4 10 12 18 j 12 Sov. 1 13 14 j 20 10 5 18 16 i 23 19 8 16 16 22 16 5 17 18 24 2i> . 9 22 20 27 23 12 20 20 26 ! 20 9 21 22 28 24 13 26 24 31 27 I 16 24 24 30: 24 13 25 26 Sept. l! 2S 17 30 28 Jan. 4 31! 20 28 28 Muj 4J 28 ' 17 29 | 30 ; 5: 3 21, Apr. 3 Marc 4 8 jSept. 4 24 Auy. 1 Jul. 1 8 Jan. 2 11 Dcc. 3 |Nov. 3i 9 Maj 6 25 7 8 12 | 8 28 5 6 12 6 25 7 7 ! 13 10 29 11 12 16 12 Au«. 1 9 10 1() lo 29 11 11 ! 17! 14 Apr. 2 15 16 20 16 5 13 13 20 14 Dee. 3 15 15 ; 21 18 o 19 20 24 20 9 17 18 24 18 7 19 19 ! 25 22 ]o 23 24 29' 24 lo 21 22 28 22 11 23 23 29 ! 26 14 27 28 Fer. 1! 28 18 25 2(» Jun. 1 26 15 27 27 Okt 3 30 18 29 30 5 24 19 31 Dec. 1 7 Jun. 3 Senje [sejmi], ppoščenjo v Prehmurji. Gde je ^ djani, nega živinskoga senja, nego samo drovno. V vseTi driigih mestaj je živinsko i drovno senje vkiip. V Rakičani je samo živinsko senje,. v Dokležovji i Lendavi pa ešče tiidi konjsko. Beltinci jan. 20., febr. 24., april 25., junij 27., julij 15., nov. 5. Bogojina maj 19., september 4. © Cankova marc 19., v pondelck po cvetnoj i sv. Trojstva nedeli, na Rupertovo v septemJbri i novembri 11. Črensovci maj 3., sept. 14. i v pondeleR po teh .dnevah. Dobrovnik v pondelek po Televom, julija 25. Dokležovje junij 18., august 21. © Dolenci junij 16., december 6. Dolnja Lendava januar 25., po 2. postnoj nedeli v četrtek, na Velki četrtek, v pondelek po Risalih, julija 28% augusta 28., oktober 28., november 25., v četrtek pred Božičom. — Vsaki tork svinjsko senje. © Grad (G. Lendava) marc 2S., junij 20., august 16., sept. 29., november 30. © Hodoš marc 10., julij 5.. august 19., oktober 4. Križavci april 16., junij 4. Krog maj 4. © Kuzdoblan na Križni četrtek. © Martjanci maj 6., august 6., novembcr 11. © Petrovci junij 4., julij 4., september 8., oktober 28. © Pužovci julij 13. Puconci maj 28., julij 10., september 10., november 10. Prosenjakovci marc 16., jun. 18., sept. 7. i november 28. Rakičan marc 26., v torek pred risalih, jul. 2,, aug. 16., okt. 8. © Selo prvo nedelo po Srpnoj Mariji i Miklošovom. Sobota v tork pred fašenkom, v pondelek po čarnoj nedeli, na mesec po risalskom pondelki, to je 4. pondelek, junij 24., august 24., oktober 15., dcccmber 6. © Sv. Bedenek pred pepelnicov., po postnih kvatrah., po cvet-noj nedeli, po jesenskih kvatrah, i pred Božičom^ vsikdar v pondelek. © Sv. Jelena augusta 18. © Sv. Jiirij april 24. (D Tišina februar 25., junij 5., september 8—9. Tornišče drugi tork po viizmi, v četrtek pred risalamL junija 4., v četrtek pred velkov mešov, driigi den po maloj meši, oktobra 4. i vsaki četrtek svinjsko senje.