9 771580 372009 RADI o_ O/BREZICE 88,7 in 95,9 MHz < 0 1 LU C/0 g £ ^'S M < O z > UJ 00 o Os n 00 Številka 188______________Leto 8 _________________________________1 EUR _ , ■ _ Kaj skrivata rudniška rovaL Dečno selo - Ko so se začele aktivnosti za umeščanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju rudnika v Globokem, so se sprožile govorice, da so že pred leti v rudniška rova v Dečnem selu ponoči skrivaj vozili tovornjaki. Obveljalo je prepričanje, da omenjena rudniška rova že skrivata nevarne odpadke iz nuklearke, ali bojne pline tedanje JLA. Civilna iniciativa Globoko je zato zahtevala ponovno odprtje rovov in natančne raziskave, s čimer so se strinjali tudi okoliški prebivalci Dečnega sela. Ker Lokalno partnerstvo Brežice ima na voljo nekaj denarja za take namene, je predsednik Vodstvenega odbora Stane Preskar speljal zahteven postopek, saj je bilo potrebno za odprtje rudniških rovov pridobiti posebno dovoljenje. Minulo soboto so oba rova odprli, opravili meritve, odvzeli vzorce vode, zraka in zemljine, tudi ljudje so lahko vstopili v rova in siju ogledali. Kaj bodo pokazale raziskave, bo znano septembra, Preskar pa je bil najbolj presenečen, ker si odpiranja rudniških rovov ni prišel pogledat nihče od civilne iniciative. Očitno jih to sedaj več ne zanima. J.K. ...na strani 4 Najprej so v rov vstopili merilci z maskami in ugotovili, da rov ni kontaminiran. 5. julij 2007 iz vsebine... Krškovaščani hočejo denar ... stran 2 Zapuščeni zabojniki in trava na meji ...stran 3 Zaradi napak v postopku so oproščeni ...stran 5 Sparka vozi Mojca ...stran 10 Fotostrip: Manekeni s Petrovega sejma ...stran 16 Erjavec in Molan podpisala dogovor Brežice - Minister za obrambo Karel Erjavec in brežiški župan Ivan Molan sta v poročni dvorani Posavskega muzeja podpisala dogovor o medsebojnih razmerjih in obveznostih glede posodabljanja letališča Cerklje ob Krki. Dogovor, s katerim se ministrstvo za sovlaganja v infrastrukturo v krajevnih skupnostih Cerklje in Skopice zavezuje letno prispevati do 600.000 evrov, je Občinski svet Brežice sprejel na junijski seji. Obrambni minister Erjavec ta sporazum, ki opredeljuje finančni vložek ministrstva v krajevno infrastrukturo, opremljanje prostovoljnih gasilskih društev, brezplačen prenos vojaških stanovanj na občino in nekaj zemlje v Slovenski vasi, razume kot dober primer vojaško civilnega sodelovanja. Pravi, daje takšen dogovor uspeh za Slovensko vojsko in občino in primer, kako doseči soglasje v zvezi s posodabljanjem letališča, ki za bližnjo °kolico ni najbolj privlačen objekt. “2 obnovo Cerklje ne bodo posta-e baza NATO. Posodobljeno letališče bo v prvi vrsti za potrebe slovenske vojske, ki ima v načrtu razvijati letalske in helikopterske zmogljivosti. Do leta 2015 bomo kupili dve transportni letali,” je povedal Erjavec. Obnova letališča bo stala 70 milijonov evrov. Od tega bo 2veza NATO prispevala 38 milijonov evrov. B.D. ( LAV_'J Jožica Novak Krajšek s.p. Ob potoku 10, Novo mesto: 07/33 46112 Radio Brežice in Studio D Posavju postregla s koncertom, kije bil nadpovprečno obiskan DJ Svizec in Colonia navdušila v Brežicah Brežice - V petek, 22 junija, seje v centru Brežic zbrala množica, kot že dolgo ne. Približno 2500 obiskovalcev se je predalo “energij sko-glasbeni bombi” in zaplesalo po ulicah mesta. Za ogrevanje je najprej poskrbel priznani slovenski dee jay DJ SVIZEC, sledilo pa je dve uri nore zabave s hrvaško skupino Colonia, ki je dobesedno “obnorela” in občinstvu pripravila pravo “dance” rekreacijo! Nad obiskom smo bili pozitivno presenečeni tudi sami organizatoiji - radijski postaji Radio Brežice in Studio D. Za začetek šolskega leta oz. jeseni napovedujemo še en dogodek, ki bo hkrati osrednja zabava ob 20. obletnici Studia D, takrat v Novem mestu. S.P. ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Zbor krajanov Krške vasi Nezadovoljni z dogovorom Krška vas - Krajam Krške vasi so na zboru na predlog predsednika Franca Jurečiča podprli zahtevo po renti z naslova dogovora med Občino Brežice in Ministrstvom za obrambo (MORS) v zvezi s posodabljanjem vojaškega letališča Cerklje ob Krki. Zahtevajo, da je njihova krajevna skupnost enako udeležena v dogovoru kot Cerklje in Skopice. Župana Ivana Molana na zbor krajanov ni bilo, kar so prisotni komentirali kot nedopustno ignoranco. Krajani Krške vasi hočejo biti enaki Cerkljanom in Skopičanom. Izvedbeni načrt za Posavje Krško - Predsednik Sveta regije Posavje Mojmir Pustoslemšek in direktor regionalne razvojne agencije (RRA) Posavje Robert Ostrelič sta predstavila povzetek izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa za šest občin, ki je po njunem mnenju optimističen, vendar realen. Predstavila sta tudi nabor 12 razvojnih projektov, ki so jih v sodelovanju z RRA pripravile občine in se bodo financirali iz evropskih strukturnih skladov, a pogoj za prijavo na razpis je, da jih zajema tudi izvedbeni načrt. V Krški vasi dogovor med občino in MORS razumejo tako, da bosta krajevni skupnosti Cerklje in Skopice na svoja računa dobili letno nakazanih skupno do 600.000 evrov, zato hočejo del teh sredstev na svojem računu. Poudarjali so, kako zelo se pri njih čuti vpliv letališča, saj se brnenje letal tam sliši bolj glasno, kot v samih Cerkljah. Gabrijel Možina, namestnik vodje projekta posodobitve letališča, je v predstavitvi načrtovanih posegov med drugim povedal, da bodo dale meritve v različnih strokovnih študijah natančne podatke o vplivu letališča na okoliške vasi. Postopek priprave državnega prostorskega načrta je tisti, ki bo dal natančne odgovore tako glede zvočnega kot okoljskega in svetlobnega onesnaževanja. Zakonodaja predpisuje pogoje, kijih bo v obratovanju letališče moralo spoštovati. Dogovor med občino in obrambnim ministrstvom torej ne govori o renti, ker zanjo danes ni pravne podlage. Govori pa o sovlaganjih v infrastrukturo, za katero se bosta glede na letni plan dogovarjala občina in ministrstvo, ki bo svoj delež finan- ciranja nakazoval neposredno na javnem razpisu izbranem izvajalcu za določena dela in ne krajevni skupnosti ali občini. Tega krajani niso vedeli, ker jim nihče ni povedal, in najbrž so menili, da bodo v Cerkljah in na Skopicah po lastnih opredelitvah razpolagali z visokim letnim prilivom z naslova letališča, zato na zboru tolikšna jeza, da Krške vasi ni v tem dogovoru. Po nekaj komentarjih na račun župana so sprejeli dva sklepa. Zahtevajo, da so stranka v dogovora z dodeljeno rento in da se upoštevajo vse njihove smernice, ki jih je krajevna skupnost dala za postopek priprave prostorskega načrta. Te Franc Jurečič se nanašajo na infrastrukturo in razne oblike odškodnin za lokalno skupnost kot za posameznike. “Če nas občina ne bo upoštevala, bomo šli v neposredne dogovore z ministrstvom za obrambo,” je dejal Franc Jurečič. Kritizirani župan Molan pa je za SavaGlas komentiral svojo odsotnost na zbora: “Praksa za sklic sestanka je predhodno telefonsko usklajevanje glede prostih terminov, saj imam vsak dan kakšne obveznosti. Tega ni bilo, prišlo je le vabilo po pošti. Niti na dan zbora nihče iz krajevne skupnosti ni poklical, da bi se pozanimal, če pridem ali sem zadržan z drago obveznostjo.” Sicer pa je Molan ta zbor krajanov razumel kot zavajanje ljudi, češ, da lahko računajo na zasebne rente, kar ni uresničljivo. So pa zahteve Krške vasi glede urejanja infrastrukture, kot je čistilna naprava, kanalizacija in cestna povezava upoštevane v smernicah, ki jih je dala občina za prostorski načrt letališča. Branka Demovšek Za te projekte si občine lahko pridobijo do 70-odstotno sofinanciranje iz evropskih skladov preko Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Gre za razpis, ki je neposredno namenjen le občinam in določenim vrstam zavodov in si gaje med članicami Evropske unije Slovenija izborila kot posebnost. V projektih so dale občine Brežice, Krško in Sevnica prednost komunalnemu opremljanju poslovnih con Brežina, Vrbina in Poslovna cona Krmelj, kar predstavlja preko polovice skupaj na 22.230.000 evrov ovrednotenih programov. Brežičani bodo poskusih pridobiti še denar za prostore za višješolski program ter za čistilno napravo in kanalizacijo Globoko. Krško bo sredstva spodbud tudi porabilo za kanalizacijo in ureditev infrastrukture v Spodnjem Starem Gradu, na Drnovem, Mrtvicah in na Bregah. Sevnica ima v programu komunalno opremljanje stanovanjske cone v Dro-žanjski, nekaj razvojnih spod- bud pa bo namenjenih še za vodovodno oskrbo v občini. Občina Kostanjevica bo iz evropskih sredstev obnovila Golansko cesto. Novo vključeni občini Bistrica ob Soth in Radeče imata v prioriteti posodabljanje lokalnih cest. V Radečah so prijavili rekonstrukcijo ceste Jagnjenica-Svibno-Sela, v Bistrici pa ceste Zagaj-Svete Gore-Vrhovnice. Oba projekta sta ovrednotena na 1.400.000 evrov. Za omenjene projekte oziroma za črpanje evropskih sredstev zanje velja triletni rok, vključujoč leto 2007. Javni razpis bo ponovljen vsako leto s povečano kvoto sredstev, ki so na voljo regiji Posavje. Iz RRA še sporočajo, da je odprt razpis za vključitev podjetij v štipendijsko shemo za kadrovsko štipendiranje in razpis za posredne dolgoročne investicijske kredite z garancijami v skupni višini 528.000 evrov za dražbe in samostojne podjetnike s sedežem v občinah Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki in Sevnica. B.D. POSAVSKE C1VSICE Mnenje avtorja ni mnenje uredništva. Informacijski mrk I. Mimo je še en praznik, morda naj večji, saj v prejšnjih časih Slovenci nismo mogli počastiti svoje državnosti; zdaj imamo lastno državo, a se nekako ne moremo privaditi na junijski praznični dan. Le v Krškem se dnevu državnosti poklonijo na spodoben način, v ostalih središčih pa pozabljajo nanj. Čemu se hrale državne in celo evropske zastave, denimo v podgoijan-ski vasici Vrhovska vas, pa jih je bilo v občinskih središčih le malo. Tudi Kregaijeva ulica ni bila izjema, brez zastave pa so ostala celo nekatera domovanja visokih političnih funkcio-naijev. O vsem tem, pa tudi o mnogo pomembnejših dogajanjih seveda ne morete prebrati v naših osrednjih tiskanih medijih. Če dopisnik Dnevni- Rudnik Dečno selo 1983 ne bi v Posavju s skupno proslavo spomnili junijskih dogodkov iz leta 1991, ko smo tudi stopili skupaj in na jugu branili državnost Slovenije? Skupna proslava, vsako leto v dragi občini in s programom ter nagovorom aktualnega župana, bi pomenila tudi pripadnost skupni pokrajini, če jo res želimo! Da nam kaj malo pomenijo celo državni simboli, je tudi potrdil nedavni praznik. V mislih imamo slovenske trobojnice, ki jih je bilo tokrat še manj kot 1. maja. Medtem ko so po odročnih krajih vi- menda hodi zadnje čase naokrog kar preveč mrkega pogleda in slabe volje. Ga mučijo nepojasnjeni umori, ali spopad z Romi v Kerinovem grmu, ko so njegovi fantje odnesli krajši konec. Centralna kulturna ustanova našega območja pa seveda ostaja Posavski muzej, posebej še, ker ima zdaj kar dva doktorja, saj seje Ivanki Počkar pridružil še ravnatelj Tomaž Teropšič. Le katera ustanova pri nas ima tako visoko kadrovsko zasedbo, a večni nergači že sprašujejo, če bo to dobro vplivalo na muzejsko dejavnost?! Vsega tega seveda ne morete prebrati v osrednjem časniku, v katerem ni bilo tudi nikakršnih poročil o prireditvah “Brežice - moje mesto”. Čeprav je z gledališkimi sposobnostmi presenetila Rebeka Dremelj in ka Ernest Sečen še dovolj prizadevno pokriva svoje območje, pa je posebej opazna praznina na straneh časopisa Delo. Dosedanji dopisnik Matej Košir se je namreč odločil za prestop k novemu dnevniku in s sabo je vzel še Martina Kerina, dopisnika Slovenske tiskovne agencije. Ker je tudi Petra Bezjak napredovala, je mogoče v obeh omenjenih medijih prebirati le dogodke iz črne kronike, kijih posredujejo policisti. Bralci upajo, da ne bodo ostali še brez teh informacij, kajti prvi posavski policist Andrej Zbašnik Natalija Verboten seje Nuša Derenda s pesmijo pietetno spomnila preminule Mete Grahek in Gvida Gum-zeja. Slednji naj bi bil celo pre- destiniran za direktoija brežiške bolnišnice! Zaman bi iskali tudi vest, da je poslovne prijatelje in kupce podjetja INO v Gadovi peči zabavala Natalija Verboten, da se ob meji na Jesenicah hudujejo na državo, ker ne zna pospraviti za sabo in kazi okolje. Zato pa krajani sosednje Velike Doline za okolje skrbijo sami; pridno stikajo po zabojnikih in zbirajo odpadno embalažo ter jo nato, če jih ne odkrijejo hrvaški cariniki, prodajo v Samobora. Njihova domiselnost ne pozna meja, saj so steklenice in pločevinke skušah v sosednjo državo pretihotapiti kar s splavom po Savi, a so jih policisti zasačili in “tovori’ vrnili v Slovenijo! Informacijski mrk II So pa osrednji mediji poročali vsaj o nevšečnostih iz filmskih krogov; neprijetno je presenečal Stane Malčic iz Brežic, medtem ko se je z dokumentarnim filmom znova izkazal Damjan Kozole iz Krškega. V osrednje medije pa so prodrli naši častniki, saj Brežičani rešujejo čast konstruktorja in letalca Edvarda Rusjana, tako kot Klemen Ramovš pred anonimnostjo Brežice s festivalom stare glasbe. In kot seje na Posavje navezal ekolog Karl Lipič, ki z manj ah bolj uspešnimi okroglimi mizami opozarja na probleme okrog odlagališča radioaktivnih odpadkov, morebitnega dragega bloka nuklearke in na zagate, ki jih zna prinesti širitev letališča v Cerkljah ob Krki. Nekaj o tem je že zaslediti v dnevnikih, pa tudi o odkrivanju vpadnikov v opuščenem raziskovalnem rudniku Dečno selo. Veliko grmenja in Smiljana Jurečič malo dežja, bi lahko rekli, saj so govorice očitno bile neutemeljene, tistih 6 milijonov SIT pa bi tudi lahko koristneje uporabili. Samo da se zdaj kdo ne bo spomnil, daje treba nadaljevati še z raziskavami pod vodo in najeti potapljače! Nikjer seveda tudi ne boste našli poročil, daje Karl Lipič, prvi mož Zveze ekoloških gibanj Slovenije, na Ve-tmiku pod Bo-hotjem kupil domačijo in zdaj še travnik; če se bo SKS JE Obrigheim 1985 tako močno prizadeva ohraniti v Posavju neokrnjeno okolje in neomadeževano naravo in da ga skrbijo tako obsežni posegi v njegovi bližini. Prav tako kot Smiljano Jurečič z Brega skrbi usoda nuklearke, saj jo že od mladih nog spremlja skozi okno domače kuhinje. O nevarnostih objekta v soseščini, ki je del njenega “pohištva” in o sklepih stockholmske konference, je odkrito govorila na zadnji Lipičevi okrogli mizi. Udeležila sta se je tudi dva brežiška občinska svetnika, brezposelna Rajka Križanac in Matjaž Pegam, ki resno razmišljata o novem delovnem mestu. Bodo pa tudi v Posavju morah slej ko prej bolj razmišljati o zaposlitveni politiki in o prihodnosti brez nuklearke in brez denarja, ki ga zlasti Krškemu prinaša zdaj, saj je tudi krška nuklearka v mnogočem prispevala k uspešnemu razvoju širšega območja. V pobratenem nemškem Obrigheimu so na primer dovolj zgodaj načrtovali zapiranje nuklearke, pa zdaj vseeno občutijo zagate zaradi ukinitve delovnih mest in razvojnih priložnosti. Ne bo prav, če bi tudi okrog teh vprašanj v osrednjih in lokalnih medijih zavladal informacijski mrk! Vlado Podgoršek Posavje je okoljsko že preobremenjeno Krško - Zveza ekoloških gibanj Slovenije pripravila v Krškem okroglo mizo, ob kateri so se posvetili predvsem ravnanju z jedrskimi odpadki oziroma vsebini aprilske konference nevladnih organizacij v Stockholmu. Kot je v zanimivem in obširnem prispevku povedala Smiljana Jurečič, udeleženka omenjene konference, je na njej 57 strokovnjakov iz 14 držav izpostavilo tudi mnogo dejstev, ki niso v prid jedrski energiji in jedrskim elektrarnam. Še vedno, denimo, nismo rešili skladiščenja visoko radioaktivnega materiala oziroma izrabljenega jedrskega goriva, kemični element krip-ton 85 vpliva na segrevanje ozračja in jedrski objekti so družiti končno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v eni od Vrbin ter morebiti še drugi blok elektrarne in cerkljansko vojaško letališče. J^eo Šešerko je ob tem pohvalil odločitev mini- Smiljana Jurečič, Karl Lipič in Leo Šešerko vabljivi za teroristične akcije. Skratka, jedrske elektrarne niso tako prijazne za okolje, kakor je spet slišati zadnje čase. Tudi v Evropska skupnost si prizadeva za. njihovo Opiranje, predvsem tistih na vzhodu zaradi zastarele in nezanesljive tehnologije. V razpravi je bilo nato sliŠati tudi mnogo pripomb na Preobremenjenost okolja na krško-brežiškem polju, kjer Se zna nuklearki Krško pri- stra Vizjaka, da za desetletje prestavimo odločitev o drugem bloku krške nuklearke in hkrati predlagal, da bi bilo najbolje, če bi jedrski odpadki kar ostali v Krškem! Bojan Petan iz Krškega je dodal, da so ljudje o vseh predvidenih posegih v prostor premalo obveščeni. Tudi župan Bogovič, ki toliko hodi po svetuje dejal, bi moral izreči kakšno bolj jasno besedo. Matjaž Pegam in Hrvoje Oršanič iz Brežic sta opozorila na izkrivljanje podatkov okrog jedrske varnosti ter izrazila zaskrbljenost, ker se v lokalnih okoljih nič ne spreminja, o čemer je pričala tudi slaba udeležba na omenjeni okrogli mizi. Ko je beseda tekla okrog pojava tritija v pitni vodi, je kemik Vlado Krošelj iz nuklearke povedal, da se ta element ne useda in zato naj ne bi obstajala bojazen, da se bo nalagal za jezom brežiške hidroelektrarne. Božo Resnik iz Krškega je izpostavil potrebo po obnovljivih virih energije, Rajka Križanac iz Brežic pa se je spraševala, kakšna je sploh rešitev problema okrog skladiščenja in odlaganja jedrskih odpadkov. Predsednik Zveze ekoloških gibanj Karl Lipič je menil, da v osveščenosti ljudi, manjši rabi električne energije in obnovljivih virih. Sklep okrogle mize bi lahko povzeli takole: dovolj je razlogov proti gradnji novih jedrskih elektrarn v Evropi in s tem tudi drugega bloka v Sloveniji in zaradi okoljske in varnostne primernosti vrbin-ska lokacija ni prava rešitev za gradnjo odlagališča jedrskih odpadkov. Prav tako zaradi tega tudi ne kaže graditi vojaškega NATO letališča v Cerkljah ob Krki. Vlado Podgoršek Krajane motijo stari zabojniki Jesenice na Dolenjskem - Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem je pisno opozorila Direktorat za investicije pri Ministrstvu za javno upravo na nevzdrževane zelene površine ob povezovalnih cestah na Mejnem prehodu Obrežje ter na stare zabojnike in avtomobile, ki dajejo videz, kot da ob mejnem prehodu nastaja deponija. Svet krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem seje letos februarja odpravil na ogled površin ob mejnem prehodu, da bi ocenil utemeljenost večkratnih pritožb krajanov na račun neurejenosti okolice. Motijo jih namreč številni zabojniki, ki so nekoč služili policiji in carini. Zabojniki so ostali in še kar čakajo na odvoz na neko primernejše mesto za hrambo, saj tukaj motijo celotno podobo sicer lepo urejenega novega objekta. Tudi okoliške površine niso hortikulturno urejene, kot je bilo prikazano v predlogu ob sprejemanju Uredbe o lokacijskem načrtu. Neredno vzdrževanje brežin, krožišč in večjih zelenih površin prav tako ni pozitiven prispevek k prvemu vtisu tujca, ki sodi deželo po njenih vhodnih vratih, kar nedvomno predstavlja mednarodni mejni prehod. Svet KS, ki mu predseduje Venčeslav Kunš- ■ tek, je zato sredi meseca marca pisal na Direktorat za investicije pri Ministrstvu za javno upravo, naj odpelje stare zabojnike in uredi neuporabljene površine ob prehodu. Medtem ko KS še kar čaka na odgovor, so se na ministrstvu takoj odzvali na novinarsko vprašanje. Sporo- čili so, da imajo sklenjeno pogodbo za košnjo trave v ograji prehoda 2-krat mesečno, zunaj ograje pa le 2-krat letno. Površine neposredno ob avtocesti so v pristojnosti DARS-a. Začasno uskladiščene zabojnike in dele konstrukcij nekdanjih mejnih prehodov bodo ocenili in prodali, opuščena vozila hrvaških državljanov pa gredo po zakonsko določenem roku v uničenje. Časovnega okvirja, v katerem nameravajo ta ograjeni depo očistiti, ne navajajo. Domačine bo gotovo razjezila opazka v odgovoru ministrstva, da “depo ni viden tranzitnim potnikom s platoja mejnega prehoda.” S tem pravzaprav sporočajo, da z urejanjem tistega dela Obrežja, ki moti tam živeče prebivalstvo, ne nameravajo hiteti. Branka Demovšek Zapiranje jedrske elektrarne v Obrigheimu izkušnja za Krško Se bomo zgledovali po Nemcih? Krško - Mineva 25 let sodelovanja med nemškim Obrigheimom in Krškim, kar sta župana Roland Lauer in Franc Bogovič zapečatila s podpisom listine in svečanostjo v Krškem. Druženje se je začelo zaradi skupne točke obeh mest - jedrske elektrarne. Tehnologije, ki sta jo sprva obe mesti s strahom sprejemali, se danes v Obrigheimu s hvaležnostjo spominjajo, saj jim je prinesla razcvet. Danes je elektrarna zaprta, zdesetkana so delovna mesta in prihodek občinske blagajne. Župan Lauer je v dvorani krškega Kulturnega doma spregovoril o družbenem standardu občine pred in po zaprtju reaktorja. Jedrsko elektrarno v Obrigheimu so priključili na omrežje leta 1968. Z njo seje odprlo 400 neposrednih in 400 posrednih delovnih mest ter vsako leto še 20 učnih mest. Po 35 letih obratovanja sojo leta 2005 zaprli. Z obratovanjem elektrarne je okrožje dobilo letno 4 milijone evrov obrtnega davka in 30 odstotkov tega denarja je ostalo občinski blagajni. Po zaprtju so ugasnila zunanja delovna mesta, nekaj obrtnikov je pred stečajem, v elektrarni je ostalo le še 160 ljudi, ki skrbijo za varno mirovanje. Lauer pravi, da je ta prva jedrska elektrarna v Nemčiji okrožju prinesla razvoj, Obrig-heim je iz vasi postalo mestece. Elektrarna je postavljala visoke varnostne standarde, saj je lastnik vedno dajal prednost varnosti pred profitom. Ker so v občini vedeli za Roland Lauer datum zaustavitve elektrarne, so se že leta 1991 začeli resno ukvarjati z iskanjem nadomestnih programov. Zamisel za proizvodnjo bio dizla je padla v vodo, ker je zaradi previsokih davkov nerentabilna. Bodo pa odprli blok za proizvodnjo električne ener- gije iz odpadnega lesa, vendar bo v njej le 10 delovnih mest. Rešitev za nove zaposlitve vidijo v industrijski coni, ki so jo komunalno opremili s pomočjo državnih sredstev. Ugodna cena 41 evrov za m2 privablja podjetnike in doslej se je odprlo 130 de- lovnih mest. V kratkem se bo priselilo še pet podjetij s skupaj 60 delovnimi mesti. S tem sicer blažijo socialne posledice, v družbenem standardu pa občina močno zateguje pas. V občinski blagajni ni več sredstev za vzdrževanje vseh objektov, ki so zrasli na račun jedrske elektrarne. Zapirajo bazen pri osnovni šoli. Sodelovanje Krškega z Obrigheimom je bilo dragoceno zaradi izmenjave izkušenj v obratovanju elektrarne, kot bo v prihodnje ob njenem zapiranju. S tem se strinjajo člani koordinacijske skupine Cowam v praksi, ki so imeli v krškem delavnico. Cowam združuje države, kjer teče iskanje lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov in članice si na posvetih izmenjujejo izkušnje umeščanja takšnih objektov v prostor s sodelovanjem j avnosti. Branka Demovšek % SEVNICA Kdo se igra slepe miši Krško - Krški občinski svetniki se še niso izrekn^gietre nadomestnega območja za odmetavanje nevarnega tovora na razširjenem letališču v Cerkljah. Še več! Podvomili so celo v pravilnost svoje odločitve glede že podanih smernic za državni lokacijski načrt (DLN) za letališče Cerklje ob Krki. Vse skupaj bodo sedaj vzeli v resno presojo, saj ministrstva na teren prihajajo vedno z drugimi podatki. Po razvojnih načrtih Slovenske vojske bo od leta 2015 dalje na letališču Cerklje ob Krki nastanjeno od 1500 do 2000 pripadnikov vojaškega letalstva in zračne obrambe s šestnajstimi helikopterji in šestindvajsetimi letali. Občasno bodo letališče uporabljale enote zavezništva v obsegu do šestnajst lovskih letal, dveh strateških transporterjev in šestih taktičnih transporterjev. Slovenska vojska naj bi imela 260 letalskih dni, zavezništvo 65, poleg tega pa je potrebno računati še na potrebe civilnega letalstva. Ti in še nekateri podatki, ki sojih na javni razpravi v Velikem Podlogu razgrnili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za obrambo, se bistveno razlikujejo od tistih, ki jih je pred meseci obravnaval krški občinski svet in pod določenimi pogoji izdal smernice k DLN za letališče Cerklje. Svetniki se takrat niso izrekli le o nadomestnem območju za odmetavanje nevarnega tovora. Odločili so se, da to območje ne sme biti v občini Krško, sklepanje o tem pa so preložili na eno prihodnjih sej. A zaradi nasprotujočih si podatkov, ki prihajajo v javnost, je bila ta točka že dvakrat umaknjena z dnevnega reda. Občina Krško si bo sedaj vzela čas in bo zadeve temeljito proučila, poleg tega pa bo še enkrat preverila že podane smernice k DLN za letališče Cerklje. Nada Černič Cvetanovski Sava Glas, 5.7.2007 Ob dnevu policije odlikovali najboljše Brežice - V dneh, ko smo praznovali dan državnosti, so po vseh policijskih upravah, med njimi tudi na Policijski upravi (PU) Krško, potekale tudi slovesnosti ob dnevu slovenske policije v spomin na 27. junij leta 1991 in spopad na Holmcu. Ob tej priložnosti so tudi podelili priznanja policije ter pokale najboljšim športnim ekipam. Generalni direktor policije Jože Romšek, ki se zaradi drugih obveznosti svečanosti v Brežicah ni mogel udeležiti, je posavskim policistom poslal poslanico. V njej je poudaril, da je vesel uspešnosti slovenskih policistov, saj podatki kažejo na izboljšanje razmer na vseh segmentih dela policije glede na lansko leto. Se pomembnejši od statističnih podatkov, je zapisal Romšek, pa so odzivi javnosti, domače in tuje. Veselje pohval iz tujine, kjer je slovenska policija nadvse cenjena, da so dobro pripravljeni na schengenski prostor in da pospešeno prevzemajo standarde nadzora zunanje meje EU. Zato težko sprejema neupravičene kritike na račun policije, čeprav hkrati priznava, da seveda ni vse idealno; pogoji za delo bi bili lahko še boljši, tudi sam se zavzema za boljše plačilo policistov, ki opravljajo izredno naporne in nevarne operativne naloge podnevi, ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Izpostavil je nedavni dogodek v Šentjurju in policistom položil na srce, da je bilo tako ravnanje nesprejemljivo, nezakonito in v nasprotju s kodeksom policijske etike, zato zanj nega napredka ter strokovne rasti in razvoja, tudi zato je bilo v zadnjem času veliko truda, energije in sredstev vloženega v različne oblike usposabljanja,” je dejal Zbaš- Policisti in delavci v policiji na proslavi v Brežicah ni nikakršne tolerance. Zbrane posavske policiste in delavce v policiji je nagovoril tudi direktor PU Krško AndrejZbašnik, kije spomnil na pred nekaj meseci odprt nov objekt v Brežicah, ki je pomembno izboljšal pogoje dela, čeprav se kakovost in uspešnost dela policistov ne more meriti v objektih in vozilih. Pri delu policista po njegovem mnenju poleg strokovnih izkušenj štejejo tudi življenjske, zato od mentorjev pričakuje, da bodo znanje in izkušnje prenašali na svoje mlajše sodelavce in jih naučili teorijo uporabljati v praksi. “Merilo uspeha, ki mu tudi sam sledim, ni odsotnost napak, ampak sposobnost oseb- nik in na koncu še dodal, da je ponosen, da vodi takšno upravo, s takšnimi sodelavci, s takšnimi policisti in drugimi zaposlenimi. Ob dnevu policije so tudi podelili bronaste, srebne in zlate ščite, priznanja za dolgoletno delo v policiji ter za športne dosežke. Bronasti ščit je prejelo sedem policistov in ena policistka, srebrni ščit je prejel Marjan Seiko s Postaje mejne policije Obrežje, zlati ščit pa so podelili Milanu Luzarju s PP Sevnica in Albinu Namestniku iz službe direktorja PU Krško. Za dolgoletno delov policiji so razdelili dvanajst priznanj, najboljši športniki pa so na PP Brežice. Jelica Koršič Brežiška skrb za Edvarda Rusjana Brežice - V nedeljo, 8. julija, letos bo na osrednjem beograjskem pokopališču ob Aleji velikanov slovesnost, ko bodo odkrili prenovljeni grob in doprsni kip svetovno znanega letalca Edvarda Rusjana. S tem bo Združenje slovenskih častnikov Brežice zaključilo projekt Edvard Rusjan, ki so ga izpeljali izključno z lastnimi močmi in brez sodelovanja države oziroma ustreznih ministrstev, Slovenske vojske in Letalske zveze Slovenije. Že lani so namreč brežiški častniki posebej delovno proslavili 120-letnico rojstva construktorja, graditelja in etalca Edvarda Rusjana ter 95-letnico, odkar je v Beogradu tragično preminil na svojem prvem poletu z lastnim etalom. Ob letališču Cerklje ob Krki so uredili spominski oark in njegovo prvo spominsko sobo sploh ter slovesno odkrili doprsni kip Edvarda Rusjana. Takrat so se slovesnosti udeležili najvidnejši predstavniki Slovenske vojske in Gracia Rusjan iz Gorice, nečakinja Edvarda Rusjana. Kot je povedal Ernest erk, predsednik Združenja slovenskih častnikov Brežice in hkrati predsednik organizacijskega odbora projekta Edvarda Rusjana, so častniki posebej ponosni, ker so uspeli pred skoraj popolno pozabo obvarovati spomin na letalca, d se uvršča med 12 najbolj znanih v svetu, v srednji Evropi pa je sploh prvi, ki je skonstruiral in zgradil letalo ter z njim poletel. Brežiške častnike pa seveda žalosti, ker so ostali pri Položili venec pri spomeniku Rigonce - Ob dnevu državnosti vsako leto obudimo spomin tudi na prvo bitko pripadnikov Teritorialne enote Brežice z enotami JLA v Rigoncah, kjer je padel pripadnik te enote Jernej Molan. Slovesnost s kulturnim programom je potekala pri spomeniku v Rigoncah. Kljub oblakom, ki so se zgrinjali nad Posavjem, seje v Rigoncah poleg veteranov zbralo veliko ljudi, ki so želeli počastiti spomin na dogodke pred 16 leti in na osamosvojitveno vojno za Slovenijo, saj so prav ob naši južni meji potekali prvi hudi boji meniku v Rigoncah, na kraju, kjer seje odvijala zgodovina. Jernej seje odzval klicu domovine. Njegovi hčerki sta ostali brez očeta, žena brez moža. Ostala je praznina, mi pa smo dolžni poskrbeti, da se nikoli ne pozabi njegova žrtev. Dolžni smo spoštovanja Častni pozdrav soborcev Jerneju Molanu Ernest Ferk svojih prizadevanjih osamljeni, namesto da bi slavnega Slovenca pravilno cenili na ravni države. Za Rusjanov grob so denimo desetletja skrbeh beograjski letalci, za uresničitev projekta pa so Breži-čani zagotovili denar v glavnem pri lokalnih donatorjih in posameznikih. Vsi ti, tako Ferk, so prepričani, da bi bilo zadosti ustrezno in utemeljeno, če bi brniško letališče poimenovali po Edvardu Rusjanu, saj ga poznajo povsod po svetu, le pri nas ga ne cenimo dovolj. Vlado Podgoršek in žal je padla tudi prva žrtev - takrat mnogo premlad za smrt - Jernej Molan. V spominskem nagovoru je brežiški župan Ivan Molan spomnil na takratne dogodke, ki so usodno zaznamovali našo državo, naše Posavje in družino Jerneja Molana. Dobili smo samostojno in suvereno državo in danes s ponosom ugotavljamo, da se je večina naših pričakovanj uresničila, razvoj nam je omogočil tudi povezovanje v mednarodne organizacije. Postali smo del nove Evrope, ki odpravlja meje in omogoča svoboden pretok gospodarstva in idej, vstopili smo v NATO in poštah enakovreden del sveta. Veličastne dogodke pa vse prepogosto spremljajo žrtve in uničenje. Tisti dnevi se sicer počasi pomikajo v preteklost, kljub vsemu jih ne smemo nikoli pozabiti, je dejal Molan in nadaljeval: “Danes stojimo zbrani ob tem spo- do vseh veteranov vojne za Slovenijo, do vseh teritorialcev, vojakov, policistov in civilistov, ki so tu, na današnji južni meji, hranili domovino in njeno neodvisnost. Rigonce, Prilipe in Krakovski gozd so del nas, del naše zgodovine. Vojna ni samo slavni del zgodovine države, je predvsem čas, kije poln trpljenja in uničenja. Je čas, ki pušča globoke rane v življenju ljudi.” Za tem so predstavniki občinskega sveta k spomeniku položili venec, zapel je domači pevski zbor, nastopili so recitatorji, ki so med drugim prebrali tudi dve pesmi, posvečeni Jerneju Molanu, učenci dobovske osnoven šole, godbenikom pa je nastop preprečila deževna ploha. Kljub vsemu je Zvone Marolt pred spomenikom postroj il svoje takratne borce in skupaj so se poklonili soborcu Jerneju. Jelica Koršič Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana Odprli vpadnika in odvzeli vzorce za analizo Lokalno partnerstvo Brežice je z Odborom Dečno selo 30. junija izvedlo odpiranje vpadnikov v raziskovalna rova Dečno selo, da bi odvzeli vzorce zraka, vode in sedimentov in tako zadostili nekaterim krajanom in njihovim sumom, da so v rudniku odloženi radioaktivni ali drugi nevarni odpadki. Prve analize so te sume ovrgle, rezultate laboratorijskih pre iskav bomo javnosti predstavili septembra. Dela na vpadnikih so bila dvodnevna; v petek so potekala pripravljalna dela z odkopom vpadnikov, v soboto pa odprtje obeh vpadnikov, odvzem vzorcev sedimentov in zraka ter> vzorcev vode iz vpadnikov in iz opazovalnih vrtin ter vodoto kov v okolici. Po odvzemih so izvedli še zaprtje vhodov v oba vpadnika. Na prvem vpadniku so prišle strokovne ekipe do vode na 118 m, na drugem vpadniku je bila voda na 90 m. V rova so v spremstvu ekipe jamskih reševalcev Rudnika Trbovlje - Hrastnik lahko vstopili tudi predstavniki lokalne javnosti, skozi cel dan se jih je zvrstilo okoli 30, ti so lahko ves čas spremljali aktivnosti na zaslonu pred vpadnikoma, vseskozi so bili prisotni tudi predstavniki lokalnega partnerstva in člani njegovega pododbora Dečno selo. In kakšna so prva dognanja? Prve terenske meritve niso pokazale prisotnosti radioaktivnega ali kakega drugega sevanja, tudi prisotnosti strupov ne. Vodja kemijskega dela Ekološkega laboratorija z mobilno enoto Inštituta Jožef Stefan Dušan Žigon je novinarjem pojasnil: „ Oba vpadnika, ki sta bila odprta, sta bila analizirana najprej zaradi potreb intervencijskih ekip, da so lahko ljudje vstopali v jamo dokaj varno in brez nevarnosti za ogrožanje svojega zdravja. Tudi podatki, pridobljeni s priročnimi terenskimi inštrumenti so pokazali, da je sama vsebnost nevarnih snovi v zraku in v vodi v jami v nizkih koncentracijah, pod mejo detekcije, torej niso bile zabeležene prisotnosti kemijskih bojnih strupov, nevarnih hlapnih kemikalij ali drugih industrijskih kemikalij in snovi, ki bi lahko ogrožale zdravje. Kolegi Zavoda za varstvo pri delu Ljubljana so opravili radiološke meritve notranjosti vpadnikov in niso zaznali sevanj: “ Ljudje zadovoljni? Po besedah predsednika VO Lokalnega partnerstva Brežice Staneta Preskarja je partnerstvo, v okviru katerega deluje Odbor Dečno selo, z odvzemom vzorcev izpolnilo pričakovanja krajanov po odpiranju vpadnikov in odvzemu vzorcev za analizo zaradi suma, da so bili konec 80 let vanje odloženi nevarni odpadki. Krajanka iz Odbora Dečno selo Jožica Levar je doma blizu območja in kot pravi, je želela govoricam priti do konca in je podpirala sokrajane, ki so bili za odpiranje vpadnika, s potekom odpiranja je zadovoljna, laboratorijske raziskave pa ji bodo dale končne odgovore. Stroški odprtja rudnika Dečno selo se bodo približali predvideni vsoti nekaj več kot 20.000 evrov, ki je v ta namen rezervirana v okviru sredstev partnerstva za neodvisne raziskave. lokalno partnerstvo brežice Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice SavaGlas, 7.6.2007 Še eni “nepridipravi” zaradi napak v postopku oproščeni S pomočjo Sove na svobodo Ljubljana - Oboževalci knjig Harry Potter vedo, kaj pomeni sporočilo: “Ti pošljem sovo.” Sova je namreč namesto sms oz. e-sporočila. No, v tem duhu so ukrepali tudi policisti, ki so v izvajanje tajnega delovanja nad Albinom Božičnikom, Janezom Močnikom, Miranom Kostanjškom, Jožefom Ošlajem in Matjažem Cotičem ter sedaj že pokojnim Ivanom Prahom , poslali Sovo, Slovensko varnostno obveščevalno službo. Sova takrat še ni bila v sestavu Ministrstva za notranje zadeve, zato so tako zbrani dokazi nezakoniti, domnevna združba pa oproščena. Zgodba sega v leto 1995, ko naj bi zgoraj omenjeni storili kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Kot združba, v kateri je imel vsak točno določeno vlogo, naj bi prodali 75 g heroina in 50 g kokaina, ujeti pa so bili na Otočcu. Istega dne naj bi nekateri iz te združbe s pomočjo sodelavcev v Krškem hudo pretepli Edina Z. Policija je pri spremljanju združbe uporabila tudi posebne, tajne ukrepe. Postopek je pokazal, da so bili tako pridobljeni dokazi v nasprotju z Zakonom, saj je telefonskim pogovorom obdolženih prisluškovala in jih snemala SOVA, čeprav za to ni imela pooblastil. SOVA v času storitve domnevnih kaznivih dejanj ni bila v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, zato ne bi smela prisluškovati in snemati telefonskih pogovorov, ampak bi te ukrepe morali izvajati organi za notranje zadeve. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ni šlo zgolj za nudenje tehnične pomoči “sovinega” tehnika, ki je priklopil aparate na omrežje, temveč za pomoč, ki presega tisto tehnično pomoč, ki jo je imel v mislih zakonodajalec. Zato je sodišče izločilo vse tako pridobljene dokaze. Izkazalo se je še, da so policisti pri Ošlaju opravili hišno preiskavo brez obvezne navzočnosti dveh prič, zato je izločilo tudi te dokaze in obdolžene oprostilo obtožb. Prav tako sodišče ni moglo dokazati, daje Božičnik naročil, Močnik pa posredoval in pomagal Zdenku P., da je proti plačilu pretepel Edina Z.. Sodišče je sicer ugotovilo, da sta omenjenega hudo pretepla dva neznanca, a ni dokazov, da sta bila to Božičnik in Močnik. Oprostilno sodbo je potrdilo tudi višje sodišče in po dvanajstih letih je tako omenjena zadeva “ad acta”. P.U. Devetina pijanih Sreča v nesreči Arto - 20-letni Senovčan je vozil osebni avtomobil znamke Peugeot po regionalni cesti z Impoljce proti Bučki. Ko je zunaj naselja Arto pripeljal v levi slabo pregledni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom in je s prednjim desnim delom vozila treščil v betonski oporni zid, ki je več kot dva metra oddaljen od desnega roba ceste. V nesreči je voznik utrpel lahke telesne Poškodbe, njegov 16-letni brat, ki je sedel poleg voznika, pa seje hudo poškodoval. Zračni blazini, ki seje napihnila in mu obvarovala zgornji del telesa, gre zahvala, da je sploh ostal \Uv. Armaturna plošča pa se mu je zarila v spodnji del telesa, tako da so ga morali sevniški gasilci zrezati iz zverižene Pločevine. N.Č.C. Posavje-V soboto, 30. junija, med 22. Uro zvečer in 6. uro zjutraj so policisti Policijske uprave (PU) Krško izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Ustavili so 130 voznikov motornih vozil, 105 jih je moralo tudi “pihati”. Od jeze je nato pihalo 12 voznikov, saj so bili kaznovani zaradi vinjenosti. Najvišja stopnja alkoholiziranosti in sicer 0,88 mg alkohola v litru izdihanega zraka, je bila ugotovljena pri vozniku osebnega avtomobila na območju Krškega. Zaradi drugih ugotovljenih drugih kršitev pa so policisti dvema kršiteljema na kraju prekrška izdali plačilni nalog ter izrekli tri opozorila. Vožnja pod vplivom alkohola pomeni nevarnost za vse udeležence v prometu, nesamo za tistega, ki vozi pod vplivom alkohola, opo-zaijajo policisti. N.Č.C. Z lavinskimi psi nad izgubljene padalce Ledina, Lisca - Gorski reševalci z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da je vse več ^sevalnih akcij potrebnih zato, ker hodijo ljudje v gore nepripravljeni, neprimerno obuti, poleg tega niti ne poznajo območja, kamor se namenijo. A ne zahajajo v težave zgolj planinci; včasih je potrebno iskati tudi zablodele jadralne Padalce, zato ni čudno, da je letošnja vaja Gorske reševalne zveze (GRZ), oddelka za reševalne pse, potekala prav po pobočjih Lisce, ki je pravi raj za zmajarje m jadralne padalce. 27 vodnikov in opazoval-Cev iz gorskih reševalnih po-staj je skupaj z domačini sodelovalo v štiridnevni vaji GRZ. 'Sa redni letni vaji, ki navadno P°teka v Alpah, so iskali pomešane ljudi v gorskem pod-r°eju. Zvone Es, sodnik za °cenjevanje službenih psov in žunanji član GRZ, ki je na Vaji opravljal strokovni nad-*°r nad delom s psi, pravi, da -j6 Lisca sicer na prvi pogled ePa gora, a skriva številne Pasti. Na njenih pobočjih dos-lkrat pride do nesreč jadrih padalcev in jih je posebno poiskati na težko do-opnem terenu. Lani so morali gorski reševalci ukrepati kar v 44 primerih, ko se je nesreča zgodila jadralnim padalcem, kar predstavlja 15 odstotkov vseh njihovih intervencij padalcem. Na tokratni vaji so preizkusih reševalne pse, ki so že izurjeni, mlade pse pa so pripravljali na iskanje. Tudi med gorskimi reševalci je bilo nekaj mladega kadra. Igor Potočnik, predsednik komisije za reševanje izpod plazov, se strinja, da so strmi bregovi Lisce težko dostopni. Priznava tudi, da je bila to pozitivna izkušnja tako za reševalce kot za pse, čeprav so imeli nekaj dodatnih težav zaradi izredno vročega vremena. Sicer pa je Potočnik zadovoljen z delom slovenskih reševalcev, saj pravi, da so primerljivi s kolegi iz Evrope, v nekaterih primerih pa so celo boljši kot Francozi, Švicarji in Avstrijci. Vsako leto pripravijo kakšno novost v tehniki reševanja v skalah kot tudi pri reševanju s psi. Stalno se usposabljajo, a si želijo, da jim svojega znanja ne bi bilo potrebno prepogosto uporabljati v praksi. Nada Černič Cvetanovski Od gazele do prisilke Krško - Usoda več kot 50 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v brestaniškem podjetju O.T.I. Rossi in sevniškem Linko-plastu, je sedaj malo bolj jasna. Ohranili bodo delovna mesta, saj je bila za omenjeni podjetji sprejeta prisilna poravnava in jima ne bo treba v stečaj. Podjetje O.T.I. Rossi transport in storitve iz Brestanice je zašlo v finančne težave po smrti lastnika podjetja Edvarda Klobase. Kot je znano, so marca letos 44-letnega podjetnika našli umorjenega v njegovi hiši na Šolski ulici v Brestanici, policija pa morilca doslej še ni odkrila. Pod-jetje trenutno vodi pokojnikov sin. V postopku prisilne poravnave, ki je tekel na krškem sodišču, so upniki prijavili 807 tisoč evrov teijatev, priznanih pa je bilo za 751 tisoč evrov terjatev. ZA prisilno poravnavo je glasovalo 86 odstotkov upnikov in tako je bila prisilna poravnava izglasovana. Upniški odbor in tudi prisilni upravitelj Tomaž Kos so bili mnenja, daje načrt finančne reorganizacije dobro zastavljen, delo pa naj bi ohranilo tudi vseh 22 zaposlenih v podjetju. Prisilna poravnava je bila s 86 odstotki izglasovana tudi za sevniško podjetje Linko-plast, ki ga vodi Milan Kovačič. Podjetje, kije bilo ustanovljena leta 1993 in zaposluje 30 ljudi, se uk-vaija s proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. V lanskem letu je Linko-plast celo kandidiral za naziv posavske gazele leta, to je hitro rastočega in uspešnega podjetje, no, leto za tem pa se je že znašel v prisilki. Upnikom je bilo priznanih za 690 tisoč evrov terjatev. Upniki v podjetju O.T.I. Rossi kot tudi v Linko-plastu bodo poplačani v višini 20 odstotkov, s tem da je dolg odložen za eno leto. Po mnenju prisilnega upravitelja Tomaža Kosa bo odložitev plačila upnikom prispevala h konsolidaciji obeh podjetij, pri katerih se v zadnjem obdobju, ki gaje spremljal, že kaže pozitivno poslovanje. Poleg tega se v Linko-plastu obeta še sprememba lastniške strukture, saj bo prišlo do dokapitalizacije s strani strateškega partnerja, ki je po naših podatkih prijateljska firma Finko. N.Č.C. Brence “glavni” v TPV prikolice Brežice - Podjetje TPV prikolice je bilo v takšni obliki, kot deluje sedaj, ustanovljeno leta 2002. Njihove kakovostno izdelane avtomobilske prikolice so znane na slovenskem in tujem trgu. Sredi junija je vodenje podjetja prevzel Aleksander Brence in pod novim vodstvom nameravajo proizvodnjo še povečati, zato že iščejo nove sodelavce. Podjetje TPV prikolice Brežice ima slovensko in tuje lastništvo; večinski lastnik je TPV Novo mesto, tuji lastnik in partner pa je podjetje Bockmann iz Nemčije, kije priznan proizvajalec prikolic, predvsem za prevoz konjev. Tako s partnerjem - TPV prikolice Brežice dopolnjuje svojo ponudbo, saj brežiško podjetje izvozi kar 85 odstotkov svoje proizvodnje, predvsem na nemški trg. Nekaj malega izvozijo tudi na Hrvaško, prisotni so na trgih v Angliji, na Danskem, Irskem in v Franciji, je povedal novi direktor podjetja Aleksander Brence. Izdelujejo prikolice različnih tipov, kot so univerzalne prikolice, prikolice za prevoz avtomobilov, prikolice za čolne, za zaposlili deset ljudi in delovni proces organizirah v dveh izmenah. Trenutno najbolj potrebujejo strojnega inženirja za vodjo razvoja. Brence je, kot pravi, v podjetju našel nov izziv^pohvahl je kolektiv, kije zelo delaven, mlad in zagnan, in njihov skupni cilj je ostati vodilni proizvajalec prikolic na slovenskem trgu, še povečati izvoz na tuje trge, kjer Aleksander Brence so £c prisotne in prodreti na štirikolesnike in motorje ter nove. Po Brencetovih besedah seveda pripadajočo opremo, je potrebna reorganizacija de-Lani so proizvedli 12.000 lovnega procesa, optimizacija prikolic, še leto prej 4500, kar stroškov, da bodo kljub pritis-kaže na rast proizvodnje, za leto kom dobaviteljev po povišanju 2007 pa načrtujejo izdelavo cen sestavnih delov lahko v 17.000prikolic. Zato iščejo nove največji meri ustregli svojim sodelavce, predvsem strojnike, kupcem, v zadnjem času so na novo Jelica Koršič Drugačna predstavitev podjetja INO Krška vas - Lepo število poslovnih partnerjev in kupcev vse bolj uveljavljenih proizvodov podjetja INO Industrijske opreme Brežice seje minuli petek zbralo na predstavitvi njihovih kmetij skih in komunalnih strojev. Veliko so izvedeli o vzdrževanju in servisiranju in pri tovarni praktično videli še delovanje njihovih najnovejših mulčarjev, razsipalnika in pnevmatske sejalnice, v Jar-kovičevih vinogradih sredi Gadove peči pa tudi druge podobne naprave za dela v sadjarstvu in vinogradništvu. Inovatorji in delavci podjetja INO, ki je tudi vse večji izvoznik, resnično vsako leto presenetijo s sodobnimi stroji novih generacij. Z njimi se primer, da se slovensko znan-kosajo tudi z najzahtevnejšo je lahko postavlja ob bok ve-konkurenco, podjetje pa je likih tujih firm. V.P. INO med vinogradi Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Škoda in Citroen ‘Utr montaža plinskih napeljav polnjenje klima naprav st ročno pranje in čiščenje vozil mogla potegovati za omenjen3 sredstva. Tema amandmajem3 sicer ni nihče nasprotoval, 3 nekateri svetniki, zlasti Jošk° Cunk in Silvo Miklavž sta ho' tela natančno vedeti, kaj pom1-’' ni kakšna postavka, saj je bil° sicer videti, kot da sprejemaj0 “mačka v Žaklju”. Na koncu s° svetniki ugotovili, da odg0' vorov na vprašanja ne bod° dobili, in so proračun soglasn0 sprejeli, čeprav je Cunk °° koncu seje že napovedal, dab° vložil zahtevo po rebalans3 proračuna. Nada Černič CvetanovS^ Sava Glas, 7.6.2007 Bistričanom je Posavje bližje na tli- ali Bistrica ob Sotli - Ob občinskem prazniku so posavski seniorji v Bistrici ob Sotli pripravili širši sestanek, da bi svojim prvim sosedom predstavili gospodarski položaj in zaposlitvena gibanja v Posavju. Po uspešnem in vsekakor tudi koristnem srečanju so si seniorji ogledali še izjemno zanimivo proizvodnjo v tamkajšnjem obratu Gorenja, ki ga je predstavil direktor Danilo Reher. >o- in ia- ian tej tli, >b- :s- la- tar re- vi :s- itu ov tel ke la. ;ki :er o- v yi la- ko o- in ih ki 't» 1- V' ’0 fa :o ;0 ki o 6 I* i. v i- a i 3 i J 1 ) >1 ) i • Že v svojem uvodnem pozdravu je bistriški župan Jožef Pregrad predstavil razvojne možnosti občine, ki ji je po njegovem Posavje bliže kakor celjska regija, Bistrica in Posavje pa imata tudi zaradi schengenske meje in drugih priložnosti več skupnih točk. Manje sta v svojih uvodnih prispevkih posredno opozorila Andrej Zupančič, vodja izpostave AJPES Krško, in Tone Koren, direktor Zavoda za zaposlovanje, območne službe Sevnica. Zupančič je v prispevku o poslovanju posavskih gospodarskih družb v letu 2006 nanizal vrsto podatkov, ki pričajo o pospešenem razvoju brežiške, krške in sevniške občine. Po sušnih devetdesetih letih namreč Posavje od leta 2000 dalje dosega vse boljše poslovne Seniorji v obratu Gorenja rezultate, ima nadpovprečen izvoz, nizko brezposelnost, stečajev ni več in le Vipap Krško je s svojo izgubo kriv, da tudi lanskoletni rezultati niso bili nadpovprečni. Poleg gospodarskih družb spet raste število samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo 2813 oseb. O spodbudnih rezultatih je poročal tudi Toni Koren, saj je število brezposelnih upadlo za 16 odstotkov in vse več je panog, kjer že primanjkuje delavcev. Postregel pa je tudi podatkom, da pa so viški kadrov tam, kjer ima Posavje višje oziroma visoke šole. Brez dela zato ostajajo ekonomski, elektro in konfekcijski tehniki, gimnazijski maturanti, prodajalci in frizerji! Firme pa še vedno iščejo gradbince, kovinarje, strojnike, pedagoške delavce, arhitekte in medicinske sestre. Razpravljavci so zato menili, da kaže trgu dela nameniti več pozornosti in jih tudi zakonsko urediti, več koordinacije naj bo med šolami, pa tudi starši ne bi smeh svojim otrokom vsiljevati usmeritev, za katere potem ne bo zaposlitve. Vlado Podgoršek - Podbočjani so praznovali Podbočje - Krajevni praznik, ki ga v Podbočju obeležujejo v spomin na vrnitev izgnancev v domače kraje, je hlinil v znamenju številnih prireditev; od športnih do kulturnih in družabnih, pohvalili pa so se tudi s številnimi hovimi pridobitvami. V vinskih goricah Vinjar so Predali namenu nov vodovod in električno napeljavo, krajani pa so veseli tudi zaključka regulacije struge potoka Suhica in izgradnje oziroma ureditve kar enajstih mostov, ki h občino in državo stali milijon in pol evrov. Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku pa je bila svečana seja krajevne skupnosti , na kateri je predsednik KS Podbočje Darko Kodrič najbolj zaslužnim podelil priznanja. Naziv častni občan je bil dodeljen Milanu Herakovi-ču iz kostanjeviške občine, znak KS pa sta prejela Ivan Urbanč za dolgoletno uspešno delo v krajevni skupnosti ter Vinogradniško društvo Podbočje ob 35-letnici delovanja. Priznanje KS so prejela Bojan Božič in Franc Sti-pič ter Mladi harmonikar- Se ena gasilska 80-letnica Rakovec - Razne elementarne nesreče in nevarnosti, posebno pogosti požari so ljudi pripeljali do tega, da so začutili pozebo po organizirani pomoči ob gašenju, preprečevanji in rcševanju. To je že pred 80 leti začutila tudi skupina vaščanov vasi Rakovec in Jereslavec, saj so se požari kar vrstili. V dolgih Omskih dneh se je porajala zamisel o ustanovitvi gasilskega društva. Prvi ustanovni občni zbor je bil 9. januarja 1927. leta, M je tudi datum ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva ^GD) Rakovec. Ustanovilo gaje 20 zagnanih prostovoljcev. Proslava ob visokem jubileju seje odvijala v tamkajšnjem Rilskem domu, vodila jo je tajnica PGD Maja Novosele. ^ v°d in dobrodošlico je izrazil predsednik PGD Vinko Cvet-q°v|č. Še posebej je pozdravil goste, Alojza Tirgorška iz Rilske zveze Slovenije, Franca Ureka, predsednika PGD ^aPele, in predsednika KS Kapele Antona Cerjaka, pred-J*vnike sosednjih gasilskih društev, Regijskega centra za j puščanje Brežice, dobrodošlico pa je izrekel tudi gasilcem Jurije Gorice s Hrvaške. ^ Prane Urek, kije tudi svetnik v Občinskem svetu občine Žef ^Ce’ Jc rukovškim gasilcem čestital ob visokem jubileju z £ J°> bi ostali tako delovni in prizadevni tudi v prihodnje, p . lem je predsednik PGD Rakovec Vinko Cvetkovič podelil Us žtlvarUa’ pa tudi sam je prejel odlikovanje PGD Rakovec za d*no delo v društvu, ki ga vodi. Odlikovanje, ki ga podel-/a\e. Predsedstvo Gasilske zveze Slovenije za posebne gasilske uge, pa si je prislužil Jože Volčanjk. S.M. ji, ki uspešno igrajo že 10 let. Ob tej priložnosti so v kraju podelili tudi priznanje “Mladi upi”, ki je namenjeno osnovnošolcem, dobila pa ga je Dragica Stipič. Turistično društvo je pripravilo tudi ocenjevanje urejenosti zidanic in vinskih hramov. Najlepše urejeno zidanico imata Marija in Martin Baznik, najlepše urejen hram pa Ivan Stopar. V Podbočju so ob prazniku pripravili tudi družabno srečanje za krajane, košarkarski in malonogomet-ni turnir, plesno predstavo ter izdali novo številko krajevnega časopisa in CD ploščo s podboško himno. Prireditve ob krajevnem prazniku so se končale v nedeljo s plesno predstavo Uorange. Nada Černič Cvetanovski Selani spet v Selu Selo pri Velenju - Potem ko so lansko srečanje Selanov pripravili krajani Dečnega in Arnovega sela iz KS Artiče, so letos odpotovali v Selo pri Velenju. To je pravzaprav “predmestje” Velenja, saj šteje le 24 hišnih številk, ima pa dva nakupovalna centra in bencinski servis. Srečanje je potekalo ob Velenjskem ježem, po predstavitvi vseh sodelujočih, so gostitelji pripravili kulturni program, med največjimi zanimivostmi, ki so sijih obiskovalci lahko ogledali, pa je gotovo bil rudarski muzej v velenjskem rudniku. Iz Posavja so se srečanja udeležili krajani Arnovega in Dečnega sela, Sel pri Dobovi, ki so seboj pripeljali tudi brežiškega župana Ivana Molana, saj je Selan, pa krajani iz Mrčnih sel in Selc nad Blanco. Prihodnje leto bo srečanje Selanov na Gorenjskem. J.K. Ženska ni vsa Ne morem iz svoje kože. Kdo pravi, da nismo ena najbolj razvitih demokracij na svetu?! Še tajne obveščevalne službe delujejo javno. Ždaj pa k resnim temam. Pred dfievi sem prebrala zanimiv intervju, v katerem me je najbolj navdušil od- govor o tem, zakaj je zastopanost žensk v slovenski politiki tako majhna. Če ga povzamem, ampak res grobo, ker je bil spisan na zelo subtilen način, bi se glasil nekako takole -ker imamo veliko pametnejšega dela in ker moramo zaradi razdrobljenosti svojih vlog težiti k nekemu cilju in rezultatom. Oprostite, to ni feministično pisanje v smislu, da namesto na ulicah po papirju vzklikam protimoške parole, da sem polna ponotranjenega besa zoper nasprotni spol. Da nisem... Zdi se mi, da sem enkrat že opisovala, kako težko sem v šolskih letih brala Cankarja. Pa ne zaradi nerazumevanja ali česar koli podobnega - težko mi je bilo zaradi vseh občutkov krivde, ki sem jih zaznala iz napisanega. Mati in kava, Franckin tek za vozom... Odrekanja, trpinčenja... Okrog lika matere se vrti dober kos slovenske in svetovne literature. Kar niti ni čudno, kajne?! Priznanje mi da moder gospod: ”Mati je vedno žrtev! ”. Morda grobo izrečeno, preveč enoznačno, a... Biti mati je privilegij, a hkrati ženska nikoli več ni “v enem kosu ”, del nje, del njenega srca je vedno drugje, pri otroku. Ranljiva postane zunaj sebe... Več SPROŠČENOSTI, draga pišoča, to je vendar samo ena od vlog. Verjamete, da se mi je ta beseda priskutila do onemoglosti, Večje zlorabe besede že dolgo ni bilo. Prav smešno je. Skratka - zaidem, zaidem, odnaša me - zdi se mi, da ima naša politika prepogosto težavo, ker nima določenih ciljev. Se vam zdi, da včasih nekdo pobrca v levo, pa spet v desno, pa zacepeta v sredino... Na koncu pa ostane en velik nič. Tega si pa ženska, oprostite, ne privošči. Vsaj večina ne. Kot je dejal zadnjič moj kolega, je naša država v najstniških letih, kar pa se najbolj odraža med politiki, ne glede na smer politične vožnje. Zrelostnega izpita pa... Kvote niso rešitev, po mojem skromnem mnenju so kvote prej žalitev. Rešitev je zrelejša politika. Da bo imela vključitev vanjo smisel in cilj. Pa še nekaj prišepnem - znani fdozofje že precej tega izrekel misel, da žensko poleg lastne nečimrnosti “krasi” še nečimrnost do drugih žensk. Uf, le kdo mu je dal pravico izreči tako packarijo! Ups, saj vlada svobodo govora! Po drugi strani pa, draga dekleta, ma tere, žene - koga obkrožite na volitvah, za koga glasujete v resničnostnih šovih?! Nova cesta bo povezala občine Koprivnik - V Kostanjevici na Krki so uradno predali v uporabo moderniziran odsek regionalne ceste Smednik -Zameško - Kostanjevica na Krki. Gre za 1790 m dolg odsek regionalne ceste, ki povezuje Kostanjevico s Šentjernejem in Krškim. CGP Novo mesto je z deli, ki so obsegala rekonstrukcijo makadamskega vozišča v asfaltno vozno konstrukcijo, pričel oktobra lani. Vrednost investicije, ki znaša 308.198 evrov, je v celoti krilo Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste. Župan Mojmir Pustoslemšek je skupaj z gosti prerezal trak. V občini Kostanjevica so popravil in posodobitev potrebne še številne ceste, a kot pravi župan Mojmir Pustoslemšek, bo nanje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev treba še nekaj časa počakati. Za investicijsko vzdrževanje cest bodo letos namenili dobrih 100 tisoč evrov, pri posodobitvi Gorjanske ceste računajo na evropska sredstva, gradnja obvoznice pa trenutno poteka po načrtih. N.C.C. poročili so se ... rojstva v porodnišnici brežice rojstva v porodnišnici brežice Rojstva od 19. junija do 3. julija Deklice so rodile: Julijana Bajs z Brezja pri Veliki Dolini, Marjanca Radej z Blance, Apolonija Čož iz Leskovca pri Krškem, Narcisa Prugovečki iz Krškega, Suzana Zorko s Trebeža, Mateja Arnež Volčanšek iz Starega Grada, Mojca Kerin iz Krškega, Ida Simonišek iz Brestanice in Valerija Deržič iz Dobove ^ Dečke so rodile: Anita Kolarič s Ponikev, Barbara Smolej Fritz iz Krškega, Natalija Judež z Breg pri Leskovcu in An-drejka Bogolin iz Cerkelj ob Krki. V soboto, 23. junija, sta v parku sevniškega gradu sklenila zakonsko zvezo Damjana Zupančič Lisec in Andrej Lisec iz Dolenjega Boštanja. Damjana je absolventka pedagogike in sociologije, Andrej pa je zaposlen na Fakulteti za logistiko v Krškem, Univerze v Mariboru. Poročni obred z mašo sta skupaj vodila sevniški župan Kristijan Janc in boštanjski župnik g. Fonzi Žibert. Združena poroka je nekaj novega in posebnega, zadovoljstvo mladoporočencev in svatov pa je zagotovilo za takšne poroke tudi v prihodnosti. Ker je Andrej naš nekdanji sodelavec, saj je bil voditelj na Radiu Sevnica, se z iskrenimi čestitkami ob vstopu na novo življenjsko pot pridružujemo tudi iz uredništva Radia Sevnica, Radia Brežice in SavaGlasa. Brežice 23. junija so v poročni dvorani gradu Mokrice zakonsko zvezo sklenili Uroš Predanič iz Artič in Renata Ograjšek iz Šmarjeških Toplic, Mihael Baznik in Tatjana Kolman, oba iz Cerkelj ob Krki ter Janez Koželj in Katarina Pirkovič, oba iz Šentjerneja. 30. junija pa sta se v gradu na Mokricah poročila Dragan Orlič iz Pmjavora, BiH, in Dragana Bodinar iz Krškega. Krško 23. junija sta si v Kostanjevici na Krki “DA” izrekla Ciril Tekavčič in Petra Čižmek, oba iz Ljubljane. 30. junija so se v krški poročni dvorani poročili Matjaž Boh s Senovega in Urška Pirnar s Stolovnika pri Brestanici, Borut Kos iz Velikega Dola pri Koprivnici in Nina Lipič iz Krškega ter Robert Hudoklin iz Gorenje Stare vasi pri Šentjerneju in Milka Ložar z Jelš, Leskovec pri Krškem. Istega dne pa sta v Kostanjevici na Krki v zakonski stan stopila Franci Nose iz Rumanje vasi pri Straži in Andrej-ka Vabič iz Prebolda. Sevnica 23. junija so v Sevnici zakonsko zvezo sklenili Martin Divjak s Pokleka nad Blanco in Nada Vene iz Stare Bučke, Andrej Lukek in Katja Sinkovič, oba s Trstenika, ter Andrej Lisec iz Dolenjega Boštanja in Damjana Zupančič z Velikega Vidma. 30. junija pa sta si v Sevnici večno zvestobo obljubila Uroš Medvešek in Mojca Pavlič, oba iz Prešne Loke. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. V Brežiški porodnišnici nimajo podobnih težav kot F1 Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Ob našem obisku je bil° kljub visokim temperaturam zunaj na hodniku in po sobU'\ prijetno. Sicer so sobe bolj samevale, v prvi pa smo le našli td mamice, med njimi tudi Andrejko Bogolin iz Cerkelj ob Krti-Zmotili smo jo pri opoldanskem počitku in njenega novorojenc& Mateja prav tako. Najprej je namreč pošteno zazehal, potC’j pa smo se fotografirali. Sicer pa je Matej pravi lepotec dolgn1 črnih las. Ob porodu je tehtal 3400 g in meril 53 cm. Polti mamice in atija Rajka Lajkoviča se ga je zelo razveselil tud1 dve in poletni bratec Luka. Ko bosta malo večja, bosta gotov0 skupaj “kakšno ušpičila euro^IGarden Podjetje EUROGARDEN d.o.o., zaradi odprtja novega Vrtnega centra vabi k sodelovanju: ► TRGOVSKEGA POSLOVODJO (m/ž) ► PRODAJALCE (m/ž) ► DIPL. ING. AGRONOMIJE (m/ž) ► CVETLIČARJE-ARANŽERJE (m/ž) ► KMETIJSKE MEHANIKE (m/ž) Od vas pričakujemo: - ustrezno izobrazbo, delovne izkušnje - vozniški izpit B kategorije - poznavanje dela v računalniškem okolju • vodstvene, pogajalske in organizacijske sposobnosti - samostojnost, natančnost, komunikativnost in samoiniciativnost Nudimo: - zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas - zanimivo delo v urejenem delovnem okolju - stimulativno nagrajevanje - nastop zaposlitve po dogovoru Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 21.7.2007 na naslov: EUROGARDEN d.o.o., PE KRŠKO, Podsmreka 7b, 1356 Dobrova Fakulteta je rojena Krško - Državni zbor republike Slovenije je sprejel sklep o preoblikovanju Univerze v Mariboru, s tem da je ustanovil 'Fakulteto za energetiko s sedežem v Krškem in dislocirano enoto v Velenju. Rektor mariborske univerze Ivan Rozman pravi, da so potrebne še statutarne spremembe in če bo šlo vse po sreči, bo 6. julija fakulteta tudi uradno ustanovljena, do 15. julija pa naj bi bili nared tudi vsi programi, razen doktorskega. Če bo vse po sreči, bodo prve študente Fakultete za energetiko vpisovali že v študijskem letu 2008/2009. Tako v Krškem kot v Velenju bo razpisanih 80 študijskih mest - 40 za visokošolski in 40 za univerzitetni program, od tega naj bi bilo 50 odstotkov izrednih študentov. Kot je na srečanju v Krškem poudaril Dali Donlagič, predsednik delovne skupine za pripravo študijskih programov, bo v okviru fakultete deloval tudi Inštitut za znanstveno in raziskovalno delo s sedežem v Mariboru in enotah v Krškem in Velenju. Posebna delovna skupina pa v teh dneh zaključuje projekte za hidro tehnični laboratorij Glavni akterji pri ustanovitvi fakultete za energetiko v Krškem in termo tehnični v župana Bogoviča bo labora- Velenju. Po besedah krškega Rajanje se pričenja Otočec - Ena najbolj norih zabav v Sloveniji festival Rock Otočec bo na idilični lokaciji za gradom Otočec ob reki Krki letos prvič potekal štiri dni - od 5. do 8. julija. Med glasbenimi gosti bodo Buldožer, Hladno pivo, Ba-jaga, Edo Maajka, Pomaranča, legendami pevec skupine Uriah Heep John Lawton, trikratna nominiranka za nagrado Grammy Lynn Marie, nosilec naziva Meteor 2006 irska skupina Humanzi in še trideset drugih skupin. Na Rock Otočcu je seveda poskrbljeno, da obiskovalcem tudi sicer ne bo dolgčas. Predstavile se bodo gledališke skupine Impro-leptika, Kavazu, liki z radia Ga-Ga, DJi, potekali bosta jazz in foto delavnici, o svoji prihodnosti se boste lahko pogovorili z vedeževalko, si nudili masažo, jutranjo aerobiko, se pogovorili o podnebnih spremembah, gensko spremenjeni hrani, na stojnici Zavoda za zdravstveno zavarovanje preverili svoje fizično stanje, se udeležili iger v blatu, sodelovali pri izboru miss in modela Rock Otočca, se kopali v Krki, si ogledali skrite kamere Francija Keka, igrali nogomet v blatu, odbojko na mivki, se zavihteli na veliki Fulda Bungee trampolin. Kdor bo želel, pa se bo v nedeljo pri gradu lahko udeležil maše, kjer bo maševal znani zaporniški duhovnik Robert Friškovec. J.K. torij tudi s pomočjo evropskih sredstev zgrajen v poslovni coni Vrbina, vodstvo univerze pa je prepričano, da bosta oba, nekaj milijonov evrov vredna laboratorija, zgrajena do začetka šolskega leta 2009/ 2010. Pogoje za razvoj fakultete sta izdatno finančno podprli občini Krško in Velenje. V Krškem so obnovili stavbo na Hočevarjevem trgu, kjer je tudi Fakulteta za logistiko, vanjo pa so vložili več kot milijon evrov, v teh dneh poteka tudi obnova samega Hočevarjevega trga, ki je vredna 130 tisoč evrov. Ustanovitev fakultete in posledično prihod novih strokovnjakov so z veseljem pozdravili tudi gospodarstveniki, v njihovem imenu pa je dr. Žagar iz skupine Gen dejal, da so časi, ko je bila energetika odvisna le od naravnih danosti, že davno mimo. Novoustanovljeni fakulteti je z veseljem ponudil domače izkušnje, čeprav jih bo fakulteta preko javnega razpisa iskala tudi po Evropi. Pričakujejo zlasti odziv slovenskih strokovnjakov, ki živijo po svetu. Nada Černič Cvetanovski Vrtec Mavrica in “Brežice -moje mesto” V okviru prireditve “Brežice - moje mesto” so v brežiškem vrtcu Mavrica najmlajši ustvaijali in s svojimi izdelki - seveda ob pomoči staršev in zaposlenih v vrtcu - ter v sodelovanju s Santa Lucijo okrasih izložbeni prostor nekdanje Postrežbe. Rdeča nit razstave je vodovodni stolp. Mimoidoči si lahko ogledamo predstavo v izložbi in kaj več o stolpu izvemo tudi v angleškem jeziku. K razstavi so pripomogli tudi predmeti etnološke zbirke Marije Sušnik. Glavna zasluga pa gre seveda varovancem Vrtca Mavrica. Miklova Zala preživela Sevnica - Gledališka skupina Društva Trg je ta konec tedna v sevniškem grajskem parku premierno uprizorila Miklovo Zalo. Predstava je nastala po povesti Jakoba Šketa, ki se dogaja na Koroškem v času turških vpadov. Oba večera seje na gradu trlo obiskovalcev. V Miklovi gre za bezensko /godbo med Mirkom (Stane Sumrak) in Miklovo Zalo (Tadeja Traven). '"'"'S na Almira (Marjeta Tra- 4. ven), a jo na koncu z nožem pokonča Davorin (Mirko Ratej). Režiser Sinjo Jezernik je v predstavo vključil skoraj sto igralcev, Mešani pevski zbor društva upokojencev Sevnica, skupino pevcev iz Florjanske ulice, konjenike z Blance, orkester godal iz Radeč in trebušno plesalko. Za celostno podobo in sceno je poskrbel Tone Zgonec, scenski mojster je bil Bojan Sumrak, kostumografija pa delo Mojce Jazbec. Pri predstavi so sodelovali še številni drugi sodelavci pa nepogrešljiva tehnična ekipa. Občinstvo je oba večera povsem zapolnilo tribune na sevniškem gradu in bilo nav- dušeno nad predstavo, prav tako pa so bili zadovoljni tudi igralci, ki so v predstavo vložili ogromno truda in prostega časa. Z Miklovo Zalo bodo prihodnje leto nastopili v Dos-lovčah na Gorenjskem, načrtujejo tudi nekaj predstav v domačem kraju, kot ugotavljajo, pa je čas, da si tudi malo odpočijejo. Pred tem bodo ta petek zvečer v grajskem parku ponovili lanskoletno uspešnico Pod svobodnim soncem. N.Č.C. Poslej SEVIQC BREŽICE Brežice - Z nastopom brežiških osnovnošolcev, Id so uprizorili pravljično igro Čarovnik iz Oza, se je neuradno začel letošnji brežiški festival stare glasbe. Tudi uradno pa bo festival odprl minister Andrej Vizjak v petek, 6. julija, v sloviti Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Na prvem koncertu se bo predstavil ansambel MUSIca AlcheMIca iz Španije, ki je tudi letošnja država partnerica. Brežiški festival se je letos sicer preimenoval v SEVIQC BREŽICE in bo po besedah njegovega direktorja in umetniškega vodje Klemena Ramovša imel kar 50 koncertov priznanih svetovnih umetnikov po večjem delu države. V Posavju se bodo vse do sredine avgusta zvrstili koncerti v Brežicah, Pišecah, Kapelah na Ri-.zeljskem, v Kostanj Mokricah. V.P. Zaključni koncert uspešne sezone Brežice - Pevski zbori KUD Brežice so tudi ob zaključku letošnje sezone pripravili koncert skupaj s svojimi prijatelji -Tamburaškim orkestrom iz Artič. Čeprav je bilo tega dne v Brežicah kar nekaj odmevnih prireditev, so ljubitelji brežiških pevcev in artiških tamburašev napolnili Viteško dvorano brežiškega gradu, kar je razveselilo tako nastopajoče kot oba dirigenta - Elizabeto in Dragutina Križanič. Repertoar zaključnega koncerta je sicer vedno poslastica, letos pa je bil še posebej zaradi dveh gostov s sosednje Hrvaške. Julije Nji-koš - starosta tamburaške glasbe na Hrvaškem - je namreč ob tej priložnosti tamburašem izročil zasluženo priznanje z letošnjega tekmovanja v Osijeku - zlato plaketo tambure Paje Kolariča, Vera Svoboda paje zapela solo in skupaj z Elizabeto Križanič in navdušila, sama pa dejala, da ji ob takšnih nastopih gredo mravljinci po telesu, tako ji je lepo. J.K. Maraton pihalnih orkest Kapele - V soboto seje odvijal 5. maraton pihalnih godb z nogometno tekmo, v kateri so se za popestritev dogajanja pomerili politiki in muzikanti. Nogometno moštvo politikov so sestavljali župan občine Brežice Ivan Molan, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, občinska svetnika Jože Sepec in Jure Pezdirc ter podžupan Krškega Cveto Sršen. V drugem polčasu je zatresel mrežo bodoči politik Andrej Ban, ki je tudi zastopal moštvo politikov. Ekipo muzikantov so sestavljali fantje iz Šoštanja, Maribora in Kapel. Zmago so odnesli politiki z rezultatom 1:0, za dobro razpoloženje igralcev in navijačev so skrbeli ansambel Franca Ocvirka, Zdravice s Hrvaške, kvintet Jožeta Balažiča in Jožica Kališnik. Prva samostojna razstava Blaža de Glerie Kostanjevica na Krki - V Lamutovem likovnem salonu se tokrat predstavlja Brežičan, ki sicer živi in ustvarja v Ljubljani Blaž de Gleria. To je njegova prva prava samostojna razstava, zaslužil pa si jo je kot udeleženec lanske bienalne razstave Pogled 4 - Risba v kontekstu, kjer je dobil priložnost za svojo postavitev likovnih del. Blaž je v svojih delih izkoristil možnost, ki jo ponuja računalniška tehnologija in pripravil računalniške risbe, kijih je naslovil “Digitalna risba”. Ze od rane mladosti se je rad likovno izražal in je bil na splošno dober risar. Potem je zaključil študij slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in se intenzivno usmeril na področje likovne pedagogike in ustvarjanja na področju grafičnega oblikovanja na ljubljanski Srednji šoli za oblikovanje. De Gleria v svojih risbah združuje klasično tehniko z novo tehnologijo. Prav tehnologija pa mu je zaradi možnosti hitrega reagiranja v prikazih novih rezultatov pripomogla k hitrejšemu razvoju lastnega likovnega izraza in interpretativne inventivnosti, je v katalogu zapisala kustosinja Barbara Rupel. M.M. Blaž de Gleria (v sredini) Za praznik promenadni koncert Kostanjevica na Krki - Pihalni orkester iz Kostanjevice na Krki je ob dnevu državnosti pripravil svoj tradicionalni promenadni koncert. Pod vodstvom dirigenta Tonija Homana in veznem besedilu Melite Skušek so nastopili pred Lamutovim likovnim salonom in izvedli sedem daljših glasbenih del: The gladiators, Os passaros do brasi, Ciganska zgodba, Zemlja pleše, Pirates of the Caribbean, Afričan symphony in Slovenske pozdrave. M.M. Sledil je maraton godb, kije trajal pozno v noč. Predstavili so se Štajerska godba iz Maribora, Rudarska godba iz Hrastnika, Pihalni orkester Zaija iz Šoštanja, Pihalni orkester Tržič in gostitelji - Pihalni orkester Kapele, za zabaven večer paje bil zadolžen ansambel Gregorji. S.M. Nuša s krškimi simfoniki rhunec je dvodnevna prireditev “Brežice - moje mesto ” ^živela s koncertom Simfoničnega orkestra Glasbene šole rsko in znano pevko - domačinko Nušo Derenda, ki je na 0(^ru dejala: Izpolnila se mi je moja velika želja - da nasto-Pam v svojih Brežicah na grajskem dvorišču. ” Jeseni nova ponudba Krško - Čeprav so že počitnice, se v Glasbeni šoli Krško pripravljajo na jesen. Z novim šolskim letom bodo namreč ponudili izredni program, ki bo sicer samoplačniški, bo pa zadovoljil vse, ki jih zanima izobraževanje na glasbenem področju. Ravnatelj prof. Drago Gradišek pravi, da se bodo vanj lahko vključili vsi, od najmlajši do najstarejših, tisti, ki so že obiskovali glasbeno šolo in tisti, ki je še niso. Samo še danes (5. julija) poteka informativni vpis, prijavnico je mogoče dobiti v šoli ali na njihovi spletni strani, za jesen pa napovedujejo povabilo na razgovor. J.K. Emina romarska pot Podsreda - Kozjanski park je ob delni finančni pomoči programa pobude skupnosti Interreg IIIA Evropske unije uspešno zaključil projekt Emina romarska pot. Ta vključuje 41 krajev v Šloveniji, ki so povezani s sveto Emo v štirih slovenskih regijah in je zrcalna slika in dopolnitev projekta, ki so ga izvajali v Avstriji. Projekt je pri nas trajal dve leti in je postavil temelje za nadaljnji razvoj romarskega turizma v Sloveniji. Na Kozjanskem in v Posavju so v Emino romarsko pot vključeni Podčetrtek, Olimje, Pilštanj, Kozje, grad Podsreda, Planina pri Sevnici, grad Rajhen-burg (Brestanica) in Krško. Sveta Ema naj bi se po ljudskem izročilu rodila na gradu Pilštanj na Kozjanskem, medtem ko Avstrijci navajajo druge kraje na avstrijskem Koroškem. Je pa sv. Ema pomembna tako za Avstrijce kot Slovence. V Kozjanskem parku so poskrbeli za trasiranje Emine romarske poti, ki je dolga kar 700 km. Izdali so pet zloženk, romarski vodnik, zemljevid in ponatisnili knjižico o življenju sv. Eme, izdelali spletno stran in postavili smerokaze in informacijske table. V Kozjanskem parku si želijo, da bi bila ta romarska pot označena kot pešpot. Ob zaključku tega projekta pa se že pripravljajo na novega, kjer bodo s pridom izkoristili tako pridobljeno znanje in izkušnje, saj so prepričani, da lahko Slovenija zagotovo turistom ponudi tudi to obliko turizma, ki zadnje čase spet pridobiva na priljubljenosti. M.M. Kako preživeti poletje? Je tudi vam vsak dan vroče in ne veste, kako bi se ohladili? Za vas smo pripravili nekaj osvežilnih nasvetov, kako preživeti najbolj vroče dneve v letu. 1. Popijte dovolj tekočine Vnos tekočinev organizem je življenjskega pomena. Telo odraslega človeka vsebuje približno 60 odstotkov Vode, dojenčka 80 odstotkov in starostnika 50 odstotkov. Dnevna potreba po tekočini pri odraslih ljudeh znaša približno 2 litra. Vnesemo jo s pitjem naravnih mineralnih vod, sokov, mleka, čajev, brezalkoholnih pijač, z uživanjem sadja, zelenjave in druge hrane. Zadosten vnos tekočine v telo je poleti še veliko bolj pomemben, saj jo zaradi višjih temperatur hitreje izgubljamo v obliki potenja. Priporočljivo je pitje navadne vode, saj je najbolj zdrava. Sokovi in vode z okusi vsebujejo sladkor in druge konzervanse, zato jih uživajte v čim manjših količinah. Namesto sadnih sokov si privoščite sveže sadje, ki ga je poleti na pretek. Poleg tega, da vas bo osvežilo, boste pridobili tudi zalogo vitaminov in ostalih hranljivih snovi. 2. Osvežilni napitki Poletje je idealen čas, da se osvežite z različnimi hladnimi napitki in sorbeti. Receptov je veliko, priprava pa enostavna. Lahko izdelate tudi povsem svoj napitek iz najljubših sestavin. Borovničev sorbet si lahko pripravite po našem predlogu. Poleg tega, da vam bo ohladil telo, boste z borovnicami dobili tudi pomembne antioksidante. Borovničev sorbet Sestavine: - 450 g borovnic - 200 g sladkorja - 0,5 dl limetinega soka - 2,2 dl vode - 40 g glukoznega sirupa Priprava: 1. V skledi zmešamo borovnice, sladkor in limetin sok. Vse skupaj namakamo nekaj ur. 2. V posodi pristavimo in zavremo 2,2 dl vode in glukozni sirup. Odstavimo in ohladimo na sobno temperaturo. 3. Borovnice s sladkorjem in limetinim sokom drobno sesekljamo v električnem mešalniku. Dodamo na sobno temperaturo ohlajen sladkorni sirup in premešamo. 4. Borovničevo mešanico skozi cedilo precedimo v posodo; trde dele zavržemo. Posodo pokrijemo s prozorno folijo in potisnemo v zamrzovalnik. Borovničev sorbet ponudimo v ohlajenih skodelicah ali kozarcih. 3. Bazen doma Časi, ko smo se kopali in hladili le v morju, so mimo. Danes si prav vsak lahko omisli manjši ali pa malo večji bazen za domačo uporabo. Cene so čedalje bolj dostopne, udobje domačega bazena pa nepopisno. Bazen na domačem vrtu ni več luksuz ampak vsakdanji element udobja. Omogoča vam zasebnost, medtem ko se hladite v vodi, poleg tega vedno veste, kako čista je voda, saj sami skrbite zanj. Manjši montažni bazen s čistilno napravo in lestvijo lahko z malo sreče dobite že za manj kot 200 evrov. Nekatere izvedbe teh bazenov lahko dobite v vseh večjih veleblagovnicah in trgovskih centrih. 4. Hladno stanovanje Poletja so tako vroča, da se gregrejejo tudi naši domovi. Če v stanovanju nimate klimatskih naprav, ki bi vam lajšale vroče dneve, imejte čez dan zagrnjene zavese in spuščene žaluzije. Prostore prezračite in ohladite ponoči, ko so temperature nižje. 5. Aleternativa -klima V zadnjem času so še zaradi čedalje višjih temperatur postale popularne klimatske naprave. Če se odločite za nakup, dobro preglejte ponudbo in se odločite za napravo, ki vam najbolj ustreza. 6. Ohranite trezno glavo Poletni pikniki in festivali so v tem času pogosti in vedno je na voljo tudi alkohol. Nasvet, da alkohol in sonce ne gresta skupaj, je že star, zato podnevi raje poskrbite za ptije brezalkoholnih pijač, kakšen kozarček ali dva pa si raje privoščite v večernih urah. 7. Zaščitite se Ko odhajate od doma ah ste dlje časa izpostavljeni soncu, svojo glavo zaščitite s slamnikom ali rutko, da vas od vročine ne začne boleti glava. Vaše oči pa vam bodo hvaležne, če jih pred sončnimi žarki zaščitite s kakovostnimi sončnimi očali. Tako se boste izognili poškodbam oči pa tudi nezaželenih gubic zaradi mrščenja bo manj. Prav tako ne pozabite na ustrezno zaščito pred soncem s kremo s čim višjim zaščitnim faktorjem. 8. Opekline Ko ste se brez zaščite podali na sonce je škoda na vaši koži že storjena. Vse kar lahko naredite je, da si lajšate opekline. V lekarni kupite kremo proti opeklinam, prva pomoč pa je lahko tudi navadni jogurt, ki ga nanaesemo na prizadeto mesto. Tudi po vsakem sončenju (čeprav seje temu najbolje izogni ti t) namažite svojo kožo s kremo za po sončenu, ki vam bo povrnila vlago in prožnost vaše kože. 9. Večerni pikniki Topli poletni večeri so kot nalašč za večerne piknike, ki jih lahko nadomestite s kuhanjem čez dan, ki vam še dodatno dviguje temperaturo. Na žaru lahko spečete različne vrste mesa, kot prilogo pa lahko ponudite različne vrste zelenjave, ki jo je v tem obdobju na pretek. Poleg tega vas bo odžejala, saj vsebuje veliko vode. File morske postrvi in češnjevec na žaru Sestavine: - 4 fileji morske postrvi - 500 g češnjevca - 2 bučki - 2 korenčka - 2 mladi čebuli - sok 1 limone - 4 žlice osatovega olja - 2 žlici olivnega olja - sol - črni poper v zrnu - 2 žlici gorčičnih semen - majhen šopek peteršilja Priprava: 1. V posodi pristavimo vodo za blanširanje zelenjave, posolimo. Ribje fifeje temeljito očistimo in podolžno razpolovimo. Premažemo jih z olivnim oljem ter začinimo s soljo in sveže mletim belim poprom. 2. Češnjevce očistimo in namažemo z olivnim oljem. 3. Bučki, korenčka in mladi čebuli očistimo, korenčka olupimo. Zelenjavo podolžno narežemo na tanke zelenjavne rezance. 4. Zelenjavne rezance 2 do 3 minute blanširamo v soljenem kropu. Blanširane odcedimo in ohladimo. 5. Ribje fileje in češnjevce spečemo na segretem žaru. Preliv. Peteršilj drobno sesekljamo. V skodelici gladko razmešamo limonin sok in sol, da se slednja stopi. Nato vmešamo še gorčično seme, sveže mlet črni poper in sesekljan peteršilj, nazadnje pa postopoma še osato-vo olje. Pečene fileje razdelimo na segrete krožnike. Obložimo jih s pečenimi češnjevci in z ohlajeno zelenjavo, ki jo pokapljamo s pripravljenim prelivom. 10. Poskrbite za otroke Otroci se še posebno veselijo toplih poletnih dni, ko se lahko igrajo zunaj na prostem. Vendar pa ob igri večkrat pozabijo na pitje tekočine, zato poskrbite, da bodo imeli vedno na voljo hladno vodo ali sok. Večkrat na dan jih vprašajte, če so žejni, saj se sami ne spomnijo na to. Če pa se igrajo na soncu, poskrbite za ustrezna pokrivala, nepokrite dele kože pa namažite s kremo proti sončenju. Andreja Jernejčič TOM pri ZPMS SRtZPlAČIN KUC - VSAK DAN 00 U* DO Rann z Radiem Brežice in SavaGlasom poklonil polletno vožnjo s svojim lepotcem Sparka vozi Mojca Brežice - Avtocenster Rann Brežice ter Radio Brežice in časopis, ki ga držite v rokah, je konec meseca zaključil akcijo “Pokliči in se odpelji - pol leta zastonj”. Vse, kar so morali storiti tisti, ki so želeli sodelovati, je bil klic na telefonsko tajnico. Sreča se je nasmehnila Mojci Škof iz Bojsnega. Kot je povedal vodja Av-tocentra Rann Brežice Anton Jakše, seje podjetje odločilo za akcijo z namenom, da se zahvalijo dosedanjim kupcem za zaupanje pri njihovem delu in ponudbi avtomobilov obeh znamk Scevrolet in Opel, pa seveda tudi za ostale storitve, ki jih opravljajo strankam v njihovem avtocentru. V akciji oziroma nagradni igri, ki je potekala ob sodelovanju naših dveh medijev - Radia Brežice in časopisa SavaGlas - smo prejeli preko 150 klicev. Sreča je bila tokrat naklonjena 25-letni Mojci Škof z Bojsnega. Na javnem žrebanju, ki je potekalo minuli petek v Avtocentru Rann, je sicer ni bilo, saj ni upala, da bi bila prav ona izžrebana. Ko pa je veselo novico izvedela, je takoj prišla na kraj dogajanja. Vsa navdušena je povedala, da je poklicala samo enkrat, potem ko je slišala oglasno sporočilo na Anton Jakše predaja ključ srečni nagrajenki Mojci Škof Radiu Brežice, bolj za šalo, ker je Anton Jakše iskreno česti-običajno v nagradnih igrah ne tal, zaželel srečno vožnjo in naj sodeluje, in očitno tokrat ime- ji avto izpolni vsa njena pričala srečo. Voditeljici Klavdiji kovanja. Kerin je še zaupala: “Ja, voz- Ob tej priložnosti je Avto-niški izpit imam, tudi avto center Rann pripravil še šest imam, ampak tale “avtek” bo praktičnih nagrad; tako so štirje kar prijetna sprememba.” Ob izžrebanci, ki so poskušali predaji ključev avtomobila srečo s klicem na telefonsko Spark, ki je v salonu čakal tajnico, dobili senčnike in dva pokrit na srečno izžrebanko, ji pranje avtomobila. J.K. Petrov sejem Brestanica - Pred 10 leti danji Petrov sejem, ki je pred so v Brestanici obudili nek- davnimi leti na tamkajšnji trg privabljal številne kramarje in kupce. Danes je to turistična prireditev, ki vsako leto privabi številne obiskovalce od blizu in daleč. Poleg nakupov pa lahko obiskovalci uživajo tudi v pestrem kulturnem in zabavnem programu. Petrov sejem pripravlja Turistično društvo Brestanica ob pomoči drugih društev v kraju. Na jubilejnem sejmu so uprizorili nekatere točke z dosedanjih, povabili grajsko gospodo, seveda ni manjkalo sojenje peku, prišel je tat Gustl in drugi, pripravili pa so tudi pester kulturni program. Za poslastico pa se je ponovno predstavila domača skupina z zvenečim imenom Tower Pancers (na fotografiji), ki je s svojimi plesnimi akrobacijami dodobra nasmejala številne obiskovalce. M.M. Kresna noč po starih šegah Ajdovska jama - V soboto, 23. junija, je Zavod Vrbov Log z Brezovske Gore že četrtič zapored pripravil praznovanje kresne noči po starih šegah. Glas o izvirnosti prireditve je segel po vsej državi in še čez, tako da so imeli organizatorji prijav kar preveč, število udeležencev je namreč zaradi naravovarstvenih zahtev omejeno. Po starem je tako kresovalo preko 60 udeležencev iz različnih koncev Slovenije - Maribora, Velenja, Ljubljane, Izlak, Nove Gorice, Prekmurja, s Koroške in celo s Finske, pa tudi dosti domačinov. Na pravljično osvetljeni -z vrbami obdani jasi - so se z mentorico Lučko Knez in godcem Damjanom Žerjavom učili starih plesov in spoznali tudi pomen posameznih plesnih figur, pletli kresne venčke in šopke, z ljudskimi pevci Roženkravt pre- pevali kresne pesmi in vedli preprost obred za dobro spoznavali še ostale kresne letino. In na koncu so z ig-šege, ki jih je predstavila Ber- ranjem pretežno keltskih me-nardka Zorko. Obiskale so lodij za zabavo do jutranjih ur jih tudi Kresnice, Druidi iz poskrbeli še člani skupine Društva Borov Log pa so iz- Beer Belly. B.Z. Sava Glas, 7.6.2007 za mlade... Dan šole - dan za kroniko Junij je mesec prireditev na vseh koncih in krajih in tudi na OS Artiče smo že na začetku šolskega leta načrtovali, da bomo šolsko leto zaključili s prireditvijo, kjer bomo predstavili vse, kar smo v tem letu dosegli, in tako uspešno zakorakali v brezskrbne počitnice. Osrednji del prireditve so bile karaoke, ki so bile tokrat samo revijalnega značaja, seveda pa ni minila brez presenečenja in posebne gostje. Za prvovrstno presenečenje je poskrbel sam Don Corleone v upodobitvi Matevža Derende, ki je požel nemalo občudovanja, in seveda stalne spremljevalke naših prireditev - gostje Nuše Derenda, kije zakonec programa s tremi pesmimi dvignila ozračje v dvorani do vrhunca. Se posebej so uživali učenci naše prve triade, ki so z Nušo tudi zaplesali, kar jim bo zagotovo ostalo za vedno v spominu. Ker pa šolsko leto ni le zabava, petje in ples, ampak je to čas, ko vsi, učenci, učitelji in vodstvo šole, krepko delamo in garamo za različne uspehe, je ravnateljica v nagovoru izpostavila tudi te. Naj večji dosežek tega šolskega leta je zagotovo pridobitev eko-zastave, ki stajo slovesno razgrnila ravnateljica Vesna Bogovič in predsednik Sveta šole Ferdo Pinterič, na drog pred šolo pa sojo ponesli naši zlati učenci - učenci, ki so vseh 8 let šolanja končali z odličnim uspehom. Omeniti je potrebno še uspehe na različnih drugih področjih - na likovnih ali literarnih natečajih, v tekmovanjih iz znanja- tam sta se najbolj izkazala Matic Ivanšek z dvema srebrnima priznanjema in Bruno Zorko z zlatim Stefa- Don Corleone v podobi Matevža Derende novim priznanjem, ter športni uspehi, kjer je najbolj odmevala uvrstitev naših rokometašic na finalni turnir v rokometu za starejše deklice in osvojeno 3. mesto v državi. Vsem omenjenim smo se za trud, ki so ga vložili, in za promocijo šole zahvalili s spominskim darilcem. Popoldne so s humornimi vložki, ki jih je zanje spisala Jana Kovačič, popestrili Dejan, Jerneja, Nejc in Maja. Po prireditvi pa smo vse goste povabili še na ogled razstave po šolskih hodnikih, ki so jo ob pomoči učiteljev pripravili naši učenci. Naj si za zaključek izposodim misel številnih naših učencev, ki pravijo: “Počitnice imam rad/-a zato, ker lahko dolgo spim, ker se lahko dlje družim s prijatelji, ker ni šole in učenja in ker ni učiteljev, ki bi mi 'težili’...” Mislim, da se bo vsem nam prilegel premor, da si naberemo novih moči in tako lažje zakorakamo v novo šolsko leto ter v prihodnosti spet pripravimo prireditev, ki bo za sabo pustila sledi. Mateja Jankovič? Curie, OŠ Artiče POBARVANKA Dragi otroci, med tistimi, ki ste poslali pobarvanko, je bil izžreban Aljaž Volčanjšk, Sromlje 20,8256 Sromlje Za nagrado prejme darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Kopitarna Sevnica. Iskreno čestitamo! Tudi to pobarvanko pobarvajte po svoji najbolj bujni domišljiji, mamico ali očka pa prosite, dajo pošljeta na naslov: Radio Brežice, (za SavaGlas) Trg izgnancev 12, 8250 Brežice najkasneje do petka, 13.7.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova. Spet bomo eno pobarvanko izžrebali in nagradili z lepo nagrado. KOPITARNA Poletne počitniške aktivnosti Mladinski center Krško je v prvem počitniškem tednu od 26. do 29. junija pripravil počitniške aktivnosti za osnovnošolce. Pripravili smo teden zabavnih dopoldnevov, obarvanih s športom in učenjem skozi igro. Vsako jutro so se otroci najprej lahko na zabaven način spoznavali z nemškim jezikom pod mentorstvom Barbare Lapuh, potem pa smo se vsak dan odpravili na hokejsko igrišče OŠ Leskovec pri Krškem. Učitelj rolanja Mitja Valentine je udeleženecem dal izvrstno počitniško popotnico, saj jih je opremil z novimi prijemi, ki jih bo mogoče natreni-rati med počitnicami. Obilo zabave pa so doživeli že na samem igrišču. Organizatorji smo z obiskom in odzivom udeležencev zadovoljni. To pa je bil le delček v mozaiku, ki ga otroci, mladi in starši lahko najdejo med počitnicami v krški občini. Na posebnem letaku skušamo predstaviti čim več počitniških aktivnosti za otroke in mladino, kijih izvajajo tudi druge organizacije v občini. Letak je že drugo leto zapored izdala LAS Krško v sodelovanju z MC Krško, zajema ves počitniški čas, najdete ga še vedno na info točkah v Krškem ah pa si vsebino lahko ogledate na www.mc-krsko.si (LAS Krško). Mirjana Klinec, v. d. direktorice MC Krško «5 a* "3 e- **iB M % pr o TOM pri ZTMS Pevke, igralke in manekenke se rade dokazujejo tudi v modnem svetu..., kot seje Kate Moos za Top Shop, pa Madonna za H&M, pa še marsikatera znana zvezdnica - tudi pri nas v Sloveniji! Med njimi je tudi glavna in nepozabna igralka iz nadaljevanke “Seks v mestu” Sarah Jessica Parker. Tudi ona je šla v modne vode, kar pa sploh ni napačno, saj je veljala za veliko modno ikono in zdaj preseneča s svojo blagovno znamko “ BITTEN”, ki jo je trenutno mogoče kupiti samo v Ameriki, vendar počakajmo, morda pride še do nas. Presenetljivo je predvsem to, da gre za športen in lahkoten slog, jeans, jersey in kombinacije z majčkami..., preprosto, mladostno in predvsem poceni, vsak kos je manj kot 20 dolarjev. Oblikovala je približno 400 različnih kosov, v mladostnih barvah, materialih in kombinacijah. Res presenetljivo dobro! Lea Šinko Štraus Derma Art IPL LASERSKI KABINET Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje. Tel.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401 Cor6o tretma Nov, edinstven način za odstranjevanje . in preprečevanje celulita. Prepustite Mše telo najboljši tehnologiji. ■ """"■M—H.... Izredno učt up ovito In prijet no! j Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene. Obrtna ulica 24, 8250 Brežice RAZVEDRILO MAPO VEDI Kultura 6. julij Pišece - proslava ob krajevnem prazniku; nastopili bodo Godba Pišece in Pleteršnikovi ljudski pevci, ob 18. uri pri spomeniku padlim borcem Sevnica - gledališka predstava “Pod svobodnim soncem”, ob 20. uri, park pri gradu Brežice - odprtje festivala stare glasbe, ob 20.30, viteška dvorana gradu Brežice - odprtje fotografske razstave Lucijana Kranjca “Umetnost služi življenju”, ob 21. uri, klub Mladinskega centra 6. in 7. julij Sevnica - likovna kolonija “ArsPekta”, od 9. do 19. ure, grad 7. julij Blanca - proslava ob krajevnem prazniku, koncert godbe Blanški vinogradniki,druženjezansamblomPetraFinka, ob 16.30 Sevnica - “Grajski glasbeni večeri s prijatelji”, Coronke z dalmatinsko klapo Kastadi, ob 19. uri, grad Brežice - kulturni večer, nastopili bodo Pihalni orkester Loče, predstavitev literarnega dela Baron Moscon, častni gost bo Lojze Peterle, ob 19. uri, poslovni center Gasa 8. julij Kapele - koncert v okviru festivala stare glasbe, ob 20.30, cerkev Sv. Trojice 10. julij Kostanjevica na Krki - v okviru festivala stare glasbe koncert Komornega zbora RTV Slovenija, ob 20.30, samostanska cerkev 12. julij Sevnica - odprtje razstave del z likovne kolonije ArsPekta, ob 20.30, grad 13. julij Pišece - koncert v okviru festivala stare glasbe, ob 20.30, cerkev Sv. Mihaela 15. julij Brežice - koncert v okviru festivala stare glasbe, ob 20.30, viteška dvorana gradu 18. julij Pišece - koncert v okviru festivala stare glasbe, ob 20.30, cerkev Sv. Mihaela Prireditve 7. julij Bistrica ob Sotli - prireditev za predšolske otroke in šolarje “Razgibajmo poletje”; pripravljajo različne športne igre, prikaz spretnosti dresiranih policijskih psov in gledališko animacijo, ob 15.30, igrišče pri osnovni šoli Mihalovec - predstavitev letalske dirke “Formula Aero-batic Race” v počastitev obletnice rojstva Edvarda Rusjana, nastop skupine Magazin, ognjemet, od 16. ure dalje, vzletišče Kino servis Brežice Četrtek, 5.7., petek, 6.7., sobota, 7.7., in nedelja, 8.7., ob 19. uri Glasniki zla, grozljivka, in ob 21. uri Zoidak, triler; četrtek, 12.7., petek, 13.7., sobota, 14.7., in nedelja, 15.7., ob 19. uri Shrek, komedija, in ob 21. uri Rocky Bal-boa, akcijska drama. Kulturni dom Petek, 6.7., ob 20. uri Drkajva skupaj, športna komedija; sobota, 7.7., ob 20. uri Smo že končali, komedija; nedelja, 8.7., ob 20. uri Drkajva skupaj; petek, 13.7., sobota, 14.7., in nedelja, 15.7., ob 20. uri Popolni tujec, erotična srhljivka. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 6.7., ob 17. uri Artur in Minimojčki, animirano-igrana družinska komedija; sobota, 7.7., ob 20. uri Zodiak, triler; petek, 13.7., ob 17. uri Pirati s Karibov: Na robu sveta, avanturistična komedija; sobota, 14.7., ob 20. uri Strelec, akcijski triler. —i IBS ■ » REKLA KAZALA « Prebiti se do Fakultete za logistiko v Krškem je bil v teh dneh pravi logistični podvig. Hočevarjev trg se je namreč spremenil v gradbišče, hoja po gradbišču pa seveda ni dovoljena. Kljub temu so se gospodarstveniki in predstavniki mariborske univerze skupaj z novinarji uspeli prebiti do fakultete, v kateri je potekala novinarska konferenca. Obiskovalci premierne predstave Miklova Zala - zlasti tisti v prvih vrstah, so lahko opazovali vzporedno predstavo, ki pa ni bila v scenariju. Sveča oljenka, ob kateri je za mizo sedela družba in se dogovarjala glede Zaline poroke, je očitno pljusknila čez rob in miza je začela goreti. Sprva so hoteli požar elegantno prikriti, a je bila intervencija neizogibna. Mirko (Bojan Sumrak), Zalin ženin, je požar pogasil s pijačo, s katero so nazdravljali srečnemu dogodku. Brežiški festival stare glasbe, ki se začenja v petek, stopa v svoje drugo desetletje. Koncerti svetovno znanih glasbenikov bodo na vseh koncih Slovenije in tudi na novih lokacijah, le v Posavju sta se občini Krško in Sevnica odrekli nastopom vrhunskih umetnikov. Poslušalci, ki so zadnja leta spremljali koncerte na sevniškem in rajhenburškem gradu, bodo poslej morah oditi v Brežice ali Kostanjevico. Ali celo v Pišece, Kapele in na Bizeljsko, kjer znajo ceniti glasbeno umetnost! “Pazi, novinarji naju opazujejo, "je verjetno rekel krški župan Bogovič “ljudskemu” kolegu Slivšku, ko sta se med kratko pavzo na seji občinskega sveta zapletla v resen pogovor. Nato sta se odločila za odprto igro in takole pozirala novinarjem. P.S. Slivškov amandma k proračunu je bil sprejet. Pri obravnavi Smodičevega amandmaja k proračunu občine Krško glede ureditve ceste do Hictalerjevih je svetnica in podžupanja Nuša Somrak dejala, daje treba obravnavati vse občane enakovredno in ne hodit jokat na občino. Smodič je Somrakovo opozoril, naj izbira besede, Ivan Urbanč pa je komentiral: “Vsak svetnik ima pravico dati amandma, pa naj bo to z jokajočim glasom ali ne.” Brežice se zaljšajo in iz dneva v dan dobivajo pravo podobo. Zdaj, ko so začeli preurejati Kržičnikovo ulico, bo mogoče urediti tudi okolico župne cerkve, tako da bo njeno podobo kazil le še nedokončan Slomškov dom v stari osnovni šoli. Se pa posamezniki zmrdujejo zaradi popravil vhodnih pragov, ki jih morajo zdaj razbijati, vsem pa niso všeč tudi nova svetila. Menda so postavljena preveč na gosto, posamezniki menijo, da bi bilo dovolj osvetliti le pločnike in pročelja hiš, ne pa tudi cestišča. MAGRADMA KRI2AMKA Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - nahrbtnik Filip Lepšina, Globoko 2c, 8254 Globoko 2. nagrada - zgoščenka Rudi Jonozovič, Dol. Boštanj 20b, 8294 Boštanj 3. nagrada - kaseta Ana Požek, NMH 16, 8290 Sevnica Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ŠOLAR, TRO-LA, RAKEV, SEN, KN, KON-TESA, TISKARNA, VAL, EM-PIREJ, JANE, SPA, OSAKA, DC, TED, NN, ILIR, ARES, EPSOMIT, MARIANI, VENA, ET, TROCKI, ER, NIKA, ČELNICA, TVORNIK, AŽ. Geslo: SEN KRESNE NOČI Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 13.7.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! Sr OKT gimnastika X atletika Danski akrobati z brežiškimi Sokoli Brežice - Pred petimi leti sta brežiška gimnazija in ekonomska šola kot nagrado za večletne odlične rezultate, ki so jih njihovi dijaki dosegali na državnih prvenstvih v gimnastiki, od Športne unije dobili plačano enotedensko udeležbo za 25 telovadcev v taboru danske akrobatske šole v Mozirju. Od takrat ohranjajo stike. Lani so se udeležili festivala športa in kulture v mestu Hadersleve, te dni pa gostijo skupino Dancev, ki se skupaj z Brežičani predstavljajo posavski in slovenski javnosti z atraktivnimi nastopi. Bili so v Sevnici, na mariborskem Lentu, v Termah Čatež, jutri nastopijo v Piranu. Zasluge za večletno vodil- skrb za gibčno telo negujejo no mesto brežiških dijakov v vse starostne generacije. Na-slovenski gimnastiki ima darjeni mladi fantje in dekle-društvo Sokol in trener Jože ta so najbolj počaščeni, če so Senica. Njegovo delo z vsem izbrani v Kraljevo gimnas-srcem nadaljuje hčerka Zden- tično vrsto, sestavljeno iz 12 ka Senica Grubič s podporo Metke Galič in Alberta Žnidaršiča, ki so organizirali vse potrebno za devetdnevno bivanje 41 danskih otrok z vaditelji in spremljevalci. Gostje so se nastanili po domovih brežiških telovadcev. Vsak dan imajo dopoldne skupne treninge, javnosti pa se pokažejo z nastopi. Danska akrobatska plesna skupina iz mesta Fraugde žarči z energijo in radostjo, ki so seje po besedah profesorice Senica nalezli tudi naši gim-nastičaiji. “Na Danskem je gimnastika prvi šport. Imajo preko 3000 telovadnih društev in parov. Njihov nastop, ki si ga je seveda ogledal tudi kralj kot častni gost festivala v Ha-dersleveju, nas je čisto prevzel,” se z zanosom spominja Seniceva. “Danska družba mlade z gimnastiko vzgaja v delovne ljudi z občutkom odgovornosti in samodiscipline. Ne gre toliko za tekmovalnost kot za spoznanje, da je za skupni dober nastop pomemben prispevek vsakega posameznika, njegov trud in vztrajnost. Želim, da bi malo tega duha zavelo tudi po Sloveniji.” V društvu Sokol, ki je po več kot stoletni tradiciji letos ostalo brez lastnih vadbenih prostorov, situacijo rešujejo s treningi v telovadnici gimnazije, njihovo orodje pa je ostalo v stari trgovski šoli. Obljubljeno jim je bilo, da bodo poleti prišli do prostora v telovadnici Mladinskega centra, a tudi iz tega ni nič. Edina realna rešitev se kaže v novi telovadnici, ki se bo to jesen začela graditi pri Ekonomski in trgovski šoli. Ker je pomočnica ravnatelja Metka Galič predana gimnastiki, bo najbrž to edina verjetnost, da čez leto Sokoli dobijo svoj kotiček za hrambo orodja in za vadbo. Branka Demovšek Rok Grilc vice prvak Polhov Gradec - V nedeljo, 1. Julija, je potekalo državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Tekmovanja seje udeležil tudi član KK OLIMP 2004 Rok Grilc, ki letos tekmuje z licenco KK ADRIA MOBIL. Na cestni dirki je osvojil odlično 2. mesto in še enkrat dokazal, da se razvija v odličnega kolesarja. Zadnji uspehi brežiških atletov Brežice - Na atletskih stezah se je odvijal miting za Veliko nagrado Slovenije. Nastopili so tudi atleti Atletskega kluba FIT Brežice. Zmago v metu kladiva je slavil Primož Kozmus z metom 80,09. Primož je trenutno na 2. mestu svetovne atletske lestvice. V teku na 100 m ovire za ženske je Maja Petan osvojila 8. mesto z rezultatom 14.50. Tretji brežiški atlet Boštjan Vimpolšek pa je nastopil v teku na 800 m in osvojil 7. mesto z rezultatom 1,53. Jure Rovan je prejšnji teden tekmoval na štirih mitingih v skoku s palico. Zmage je zabeležil v Čakovcu (53 lem), italijanski Gorici (510cm) in v Trstu (521cm). V nemškem Regensburgu, kjer je zmagal Nemec Lobinger s 571cm pa je dosegel 4. mesto s 530cm. Rok Deržanič je na Ptuju na državnem prvenstvu za mlajše člane zmagal v skoku v daljino z rezultatom 698 cm. V teku na 200 m je dosegel normo za evropsko prvenstvo z rezultatom 21,83. Medalje v metu kladiva so osvojili Tomaž Bogovič z rezultatom 59,30 m ter Lucija Križnik z metom 55,84. Maja Petan je osvojila 2. mesto na ovirah s časom 14,22 ter v teku na 400 metrov ovire z rezultatom 1,02. Sinoči (v sredo, 4.julija) je bil na atletskem stadionu v Brežicah že tradicionalni “Nočni skok s palico”. L.R. Teden uspešen tudi za sevniške atlete Sevnica - V Velenju na 12. mednarodnem mitingu , ki je bil tudi miting Evropske atletske zveze (EAA), so nastopili atleti iz 25 držav. Tam seje izkazal tudi sevniški atlet Borut Veber, ki je z osebnim rekordom na 800 m (1:50,78) osvojil 2. mesto. Prav tako je odlično tekel Miha Povšič, ki je z osebnim rekordom3:36,01 pri mladincih na lOOOmpravtako osvojil 2. mesto. Na državnem prvenstvu na Ptuju pa je Maja Teraž predvsem odlično tekla na 3000 m zapreke in z osebnim rekordom 11:26,49 osvojila 2. mesto, medtem ko je na 1500 m osvojila bronasto medaljo. V sklopu tega prvenstva pa je bil dopoldne tudi mnogoboj za mlajše. Pri letniku 1996/97 je Sara Karlovšek v troboju osvojila 3. mesto, na 300 m pa je s časom 50,67 zmagala. ZRAVEN VSEH FOTOGRAFSKIH PONUDB VAM ŠE PONUJAMO J fASMRTUJE, LETVE ZA OKVIRJE IN KAŠlRNE MATERIALE ■ m mumm® mMOm m gpamšm jp& s® mMkms m IMM