t Dekai Fr»c l»aak. Da« li. t m. je po daljli, maCui boies«i y «iarosti 47 l«t mmri ter bil dai«s p*k«paa, ma>f»aa»l»lni tioYMai«*iiirURai i»- kaa C. g. Franc Bokak. Rojen je bil leta 1871 > Poljfianah in kot tretjeletaik y maSaika posveCen leta 1896. Kot ktplan je alažboval pri Sv. Jai« ob jat. žel., pri Sy. Magdaleni y Mariboro. pri mriborski mestai stolai cerkvi do leta 19§7, ko je bil inaeaovan za meatnegu žapnika ia deiaaa y S1qy Bstnci. L?ta 1908 je pa bil ioaenovan za ko. Skof. dahovnega svetaika. Blagosrčaemi ia ljadomilema dahovnika svetila lafi ? ŽatajoSima materi ic sestri naše srčno sožalje. Proslava dr. Korošča. Ožji rojaki našega prvoboritelja dr. A. Korošca so priredili aa njegovem rojstnem doma, Sy. Jarij na Ščavnici veliko raaaifestacijo za Jagoslavijo. V cerkvi je bila slovesna slažba božja s slavnostno pridigo. Potem je Sel ?elika0ski sprevod z godbo in slovenskimi zastavami šolske mladine od cerkve na rojstni dom. Ta je bil krasno okinčan s sliko dr. Korošča in Wilsona, ki ja je napravil domaCi slikar. Taoi je pozdravil gO3podar rojstne hiše vse udeležaace. Za njim je pa govornik, domači žapaik Fr. Stahec, velik pomea jagoslovanskega razroja, ki mu stoji na čela slavni roiak, dr Korošec. Potetn so še nastopili gg. Jožko Rajh iz Mote, dr. Stanjko izLjutornera, žapan Nemec iz Sy. Jurija, okrajni glavar dr. Vavpotič iz Llatomura in prof. dr. Slavič iz Maribora. Vmes ao se vrstile deklamacije in petje z godbo. Po slavnosti je gO3podar hiše, g. Sinko s svojo soprogo, seatro dr. KoroSCa, pogastil pripravIjalni odbor. Slavnost bo ostala vsem rojakom v neizbrisaem spomina. Promocija. StareSina >Daaice<, odv. kaadidat Ivau Stanovnik je bil dnt 8. no?. v seaatni dYorani danajske aai?erze promovlraa doktorjem prava. Društva poštarfev in poštnih odpravnikoT abojega spola, vabi vas :ovariše sloveask« Štajerske, da se mnogobrojno udeležite obSaega zbora, kateri se vrši y nedeljo, dne 24. t. m. ob 2. ari popaldne v hotela >Ilirija« y Ljub'jaai. Pridite Y3i! Gre za naSo bodočnost y Jagaslaviji. Prisega jagoslovanskia vojakov. Narodaa Ylada y Ljnbljanl je dovolila to besediio prisege: >Prisegan in se rotira pri Bogu VsemogoSaena in svoji časti, da hoCem zvesto ia z vso dašo, z vsem srcem, z yso yo1jo služili vladi Narodaega sveta SloTencev, Hrvatov in SrboY kot ljudski in zakoniti oblasti. Prissgam sebi in svojim dragim, svoji deci in sYojim roditeljem, da hočem pdredbe NarodnegaiYiU Slovencev, Hrvatov iaSfboY brezpogdjno, poYsod in y Ysakem časn izvrševati in da hočem. biti pokoren akaza prcdpostavljeuib. zapovedaikov ra rsem narodni« postavam in aakonom aa napredek, »diastvo, svobodo ia moč. Take boien in ˇ t« mi pomagaj BogU PlaAa) tastaikem ia moSty« narodnifa *8t, Pla^ 6e, »zireaa službsni pr«j»raki ara iastnike in moštvo narodri« yojsk» ao zaM&no urtjeni sladflJto: Pristoibin« 6astnikoy ostan«jo začasno do bot© ureditT©-n&< Izpremenjane in sioer s« bodo izplafieyali šaržmi pre« jemka i« rojna doklada. MoštTO in poddesetBiM do bij« 4 K, šarž« od des tnika dalj« pa 6 K na dan in lirane. Vsak odd»lsk mora skrbeti za prehrajao 8astoikor i« moStya. Relutum aa pr«skrbo znaga za vo jašk« oseb« brea raelik« 6 K aa dan. Relutum se sme Izplafievati samo onim, ki imajo y kraju, kjer služiJo, svoj« družine ali starSe, pri katerlh se lahko prehranjujejo. Onim pa,ki nimajo prilike udelažlti se skupn« yojaSk« prehrane ali prehrana pri svojcih , ee sme izplafievati dnovno & K, Poveljniki oddelkov morajo skrbeti, da se oni, kateri dobivajo relutum, e8 u'dil«Žujejo TOjaSko prehrane. Tuje čete, ki se le samo mimo^reda nahajajo aa slovensk«m ozemlju, ne tfobi.;© nobtnih deiiarnih prejemkov. Vsein poveljni kom j« naročeno, da varčujejo i zalogami žiyil ter da po potrebi urede prehrano 5astnikoy/in moštva. Slovensko angleška s'ovnica, prireje/na za slovenski narod Pnporočaino to slofaiio oaim, ki se žele priaCiti angleskemo jezika tfrodija ne y knigarni Tg Kleinmayer in Ferd. Bamberg v Ljubljani. CeDa trdo vezani knjigi B K50\vin. Jugoslaviji jugoslovansko lice. Vaa žapaastva pozivamo, da nemudoma odstraaijo (katera jib Se imajo) vse dvojezične občinske pečate in jih nadomeste s samoslovenskimi — Sloveaci, od3traai te vse nemške napise. Urednik prekmurskih Nodn, tnpnik Jožef Klekl, bratranec izdajatel)* Novrn Jožeta Klekla, ki je bi) neiavno izpaščen od naglega vojaškega todiSfia, je zbolel na španski pljaCniei. S»daj arejuje Noriae g- dr. Fr R g&C, ravnaUlj skofljsntt piiarae y SomboUljv. Darila za Narodni Sret Ign. Vrablič, zapan r Stoptrcih, 40 K; isti y obCini nabral 100 K; M. Dokler, nabral y gostilni g. Jak. Barlt y SuaiklaTtm pri Slerenjgradca, 41 90 K; aa fostiji KottaiuOm y Rafath aabrano 300 K; $i<n«njak t Ifarikor« 80 K; LeopoM*Pet»Yer, Teleposeslnik y lvaDjkovcih, 1060 K; K. Gcček, ksplan pri Sv. Lovreac« na Dr. p., ntbral in daroval 114 K; V. KropiY6ek, žnppik y Framo, 20 K; Mirko Koko vič, župnik »a Dobrrii, 100 K; na prof. Voglarja peslsDO iz Ljatcmera 800 K; JogosloTanski vojaki &n©YOJDiSkega polka ŁUv. 10 o priliki YrnilYe s fronte 120 K* Spoduje&tajerska ljudska posojilnica v Mariboru 1000 K, Dtnštveni shodi, ifcori, predaianja Ksrodna Ylada SHS v LubJJEni je dne 81. okt. 1918 raz glasila, da cstatejo vsi dosedajni zakoci v veljavi, istotakc vee dozdgjne Daredbe; vse desedajne oblasti m nradi mcrajo neprej nradovati, dokler vl&da kaj drngega ne nkrene. Vsled ttga se noorajo tndi predpisi ztkone c diuštvenem pravo z dne 15. ncY. 1867 in o shcdDem pravo z istega dne tudi nadalje tofco izpolnjevaii ter \sak elod in obh< d, vsako drnštvfBO zborovanje, vssko predavacje itd. javiti pmtcjnim cblastim ter izposlovati tozadevno dovoljenje. Goapodarske novioe* Vinogradfliki ia kmetje, pozorhNemški listi yss plaiijo, da ne boste mogti prodajati vina in drvgih pridelkov, ako ne pristopite k Nemški Avstriji. Ta je bosa! Nssprotno je rea. Alpski Nemci bodo morali kapovati živila in vino od nas, kakor so knpoYsli dozdaj. Razlika bo le ta da s« nam dozdaj iz Gradca in Dunaja narekovali cene za naSe pridelke, za obleko in drage izdelke nemSke indastrije pa ni bila določena nobena cena, arcpak 80 nas odirali, kakor se jim je zljobiio Ko btsano mi v gjsmoatojni Jagoshmji, pa »odo se Nemci z narai morali pogajati in se bcdo cene naaim in njiho^im pridelkona doiočile po medsebojnem sporazama. Ne verj&mite nemikim grožBJam, ki so brez moči. citi nemškensu sladkanja, ki je neodkritosr Cco! 2e od nekdaj so nam najboljSe zemljo jemali nemški grajš$aki in samo3tani, zanapiej bomo sami gospodarji svoje zemlie in srojib pridelkov. Obrtca šola za zidarje, tesarje i. dr. Na drzavni obrtni Soli v Ljnbljani se nsmerava, ako se oglasi zadostao števiio učencev, ctvoriti z novicn ietoaO 1919 zojet stavbna cbrtna Sola za zidarje, tesarje ia kamnoseke, obstaječa iz pripravljalnega in dteh strrkovnih tečaj*v, k&terih vsak traja po pet mesecev. Ti tečaji imajo nairec, podati pomočnikom zgoraj omeDjenih obrtov or*o znaiije in ooe spret aosti, ki so pocilaga u^pešnemu obrtovacju in jih posobljajo za mojstrsk8 izkašnje. Odhodno izpri čevalo skrajla tesarjem in kamnosekom predpisano praktično cporabo za eno leto. Absolventje dobe tadi složbe železaiškib naojstrov pri državnih železnicah. Poštno in telegrafiko ravnateljstvo jih sprejema za etavbne pomočnike; ako napravijo potem predp'*sane teoretične in Draktičn© izpite, lahko dosežejo siožbo poštnih cfTdacto^. Sprejemni pogoji eo dovrSena Ijudska SoJa, 17. leto in dokončana uCna deba v ©klu Vpisnina znaSa 2 K, iolnina 6 K V to svrbo nij se zglase učen•i pri ra^DateJjstvo «iri*Yne oKrtne !">]© y Linbljani takoj istmeno ali pismeno io naznanijo ivej «ataačen naslov. Mliiske karte s© odpravljene. 50 vagosor desk in 28 vagonov raeliSnega želeEja bo umelo m^ribonke okrožno glav^rstvo y kratkem za tmele na razpolago. Raii« železo. Pc.verjeniStvo za javna dela ia obrt Narošne Yiade SHS y Liubljaai jaVlja: Krasjaka indistrijska drnžfea aa Jetenieak ima sledeče tovarniške izdelke v Yeč|ih in manjšik nrcežinak v svejili zalonsb: vlcfene Hcc y raziičoih dimenzijab, liccikev (žebljev) mrzlo v^jjanega obročnega feleza y rrznih dimenzijah, vafjane žiee iz železa, valjane žice iz jekla, livarskih iedalkev is jekla, obrcCcega m paliCastega železa, elektrovodoT. Na to se vsi reflektantje y območja »Narodne Yiade SNS v Liub!jsni«, ki so odjemaloi n» debelo in ki preskrbujejo vefija okrožja z lelezom, opozarjajo z vabilom, pa pošljejo čimpreje, najkasneje pa do 10. decemkra t. 1 Kracjski icdnttrljski drnžbi Da Jesenicah (Jeaenice-Fužinft) svoja naročila, Socialni dem«krati v dinajsjVen) občinskem zastopo. V sfji načelnikcv dncajskib strank dne 17. noY«nbra so eklenili, da se dnnajski obCicski zaslop preosnovi sledeče: V bodoče bo sest&tljer* iz 165 odbornikov, 'od teh bo pripadalo krščanskim socialcem 84 odborniških mest, FociaJnim demokratom 60, nemčkim svcbodomislecem 19 in remSkim uacicrflfem 2 rdboriški ir*sti. Cene ra žito, fižol in krompir. Naredha pover jenifilva za jrehraco y. dne 7. covprobra 1918, rszglagera v UradDtm listu pod št 68, se razve lj»vlj», kfr se je v bestdilo te r«redbe vrinilo več pomct. Nareoba naj se glssi: Za žitni zavod v Ljnbljtiii se dclcčajo i.asledDje odd?jne rene : za 1 kg kruSne mcke 1 K, za 1 kg otrobOY J0 Yin, &a 1 kg ovsene oblode 50 yib., za 1 kg Y»eh drugih mlinskih izdelkoT 2 K, za 1 kg fižola 2 K 50 vin., z& 1 kg krcmpi"rja 66 vin. Pri nadrobni prodaji se empjo zaračonavati pribitki do 10 odstotkov. Ali se bo goveja živina še nadalje rekririrala? Žalibog se bo to rnorslo zgoditi, 1. da se ob §e daDJem majhnem številu ne pokolje preveč živine in 2. da bo nje poraba oziroma tudi nporaba me ea ep8ktmerna. Izvršila pa se bo rekvizicija v toliko drugače, da bo orgaDizacija vse prehrane na Spodnjem Štajerskem, zlasti vnovčevanje iiviDe in irasli v rokah narodne \Jade. Orgaoizirana pa bo po vzorco kranjske narodne aprovizacije, ki se je zelo dobro oboesla. VnovčeviJni posel bodo tršili naši lastni zaupni roožje m cenila bo živino narodna koraisija; potemtakem ne bodo pri nas nemfkutarji nič več imeli s tpm opravljati. Prideloraitje prehioga na Češkem. V češkoslo vaiki drža\i »e je pridelovanje premoga povišalo za 50 odstotkov, edkar je uprava prešla v C*Ske roke. V cemško-čeških premogovnikih pa pridelo vanje 8e vedno nazadaje. ^ Prehranjevalna politika zaveznikov. Renterjeva rad poroča: Politika zaveznikov za prehrano avitrijskega in ncmškega prebivalstva sloni na naC«lu, da se mor»jo najprvo pokriti pctrebe zavezcikov, potem pridejo na vrsto ne^tralci in sovražniki. Za vezniki ne morejo okreniti ničesar brez nemških is bivših avstrijskih ladij Ukreitejo se koraki, da se natančno dožene, koliko rabijo sovralne dtžele in koliko živil preostaja, da ae bodo mogle d»bavitt. Dopisi« Št.Lenart y Ł1oy. gor. y ilovenski poseiti. Ob činski urad in pošto pri Št. Lenartn v Slov. gor. so prevzeli Clani NS. Na občinski hiši vihra s1oy zastava. Sv. Barba^a v Halozah. Pri nas se vrši y nedeljo,,dne 24 cov., popoldne po večernicak, veliko manifestačno zborovanje za Jugoslavijo. Govori nadrevizor Vladmir PoSenjak iz Maribora in drugi gOYorniki. Konjice. špaaska beiezen pri nas hado rae saja. Zabtfvala je že veiik» žrtev, bolnike ima pa skoro Ysaka bišs. Dce 12. t. m. emo pokopaii iz borno cerkveno pevko Alcjzijo Šelih iz Bezine. Bog ji njVno \eliko skrb za Jepo cerkveno petje obilo povrni. ŽalojoCi rcdbini riaše iskreno sožalje. Dne 18 t. m. pa arao položili k veCne»»u počitka M*rijo Radolf ženo dolgoletnega cerkveuega klj« Carja in zavednega JagoslovEDa Iv&na Rudolf«. M. v m p! Konjice. N*še Konjiee postajajo čimdalje b«lj •lovfDike. Dse 9. t. w. se je vršilo zborovaaje zaspcžkav celega okraja, katerema j« predsedoval preC. g. žnpnik Prcglej. Govorili so g. okraiai glavar dr. Trslenjak o prehrani, poveljnik Narodne »traže. g. Lodovik Petrič • naiodni obrani, g. dr. Anton Prus o Jogosla^iji. Izvolil se je defijaitivai odbor Nsrodnega aveta za konjiiki ekraj, katereraa predsedaji odvetaik dr. Anton Prus; podpredBedaik, fapnik Viktor Prcgltj; tajnik, kaplan Jožef Mirt; t«čje število odbornikoY \% cclega okraja. — TrSka občina in okrajsi zastop t«r okrajca posojilmca sta pod BadzoratYon g. dr. Ivaaa Radolia. Narod na etraža izvrstno pcilnje, prebod čet, vraCajoCib ¦e iz laške fronte. >« rtii y uajlepšem reda — V krttkem priredi Karodoi svet retje zborovanje, da k ljud«tvo o novem položaju podoči.i Sv. Jirij ob JDžai žel. KatoliSko br»lao drastyo priredi v nedeljt, ctae 24. t. m., cb pol Stirih popoldce, y dvorani Katolifiksga doma, igrokaz i petjem v petih deiaT)iib. Pridite! Dobrna. Kdo bi si mislil: Dobrnska po^arna bramba, od nekdaj glavni steber nGmškutarske huj skarije, je postala narodna požarna bramba dns 27. oktobra, Pri obfinam zborh s« j« sklenilo »Neuhauser PGuemGhr" razpustiti in tako] je pristopilo lepo število no\ih udov, ki so ustanovifi novt) dobi-nsko po žarno brombo. Na predlog g. župnika je bil izvolJGn g Bla* Kamenšek za nabelnika in g. Pcter Okrož ,iik za namGstnika. Dne 6. t. m., jia nepozaaVnem narodnGm dnovu v Cclju, je naSa požarna bramba it nastopala kot slovonska z zastavami. Tako se ^e Rpreminja. — NaŠe toplice so tudi last JugoslavijG, Želimo pa8, da bi se ta biser našG domovinc veselil :: v bodočG boljScga obiska posebno iz slovanskega Ju\ ga. NS bo gotovo vsg storil v blagor D^brnskih toplio in tako bo tisofikrat povrnjGn ves trud, ki smo ga imeli, da Dobrno ohranimo majki Slaviji. Stovenjgradec, Nače me»to inokolica bi nnjao polrtbovjl» rarcdnega brivca. Kdor bi 2elel 8e tnksj nastariti. saj bp zglasi pri Narodni straii y Slovpnjgredcu kj«r dobi tndi potrtbnih pojaaoil. DotiCnemn pe bi nndil obilem zaslnžek. TokajSnji ra* izza shcda v Št, Janžo proslali brivec pa naj pobafit iila ia kopita in jo naj odkun y biaženo Pnnijo. SloYenj[gradec. Prejeli smo s prožDjo, da ot)javirao: U6itel;i naže okoliški feola mso iuicdai1 delali 'io ier slovGnske težn.'«, marvcč so bili vedno Eay,edni svoie narodnosti. G7 ravnatclj Vrečko ni nikdar eovoril omenjene beseda otrokom v šoli; on ]8 )>il ln je narodon; vsakdo ga y tcm oziru pozna. Iz easebnih pogovorov bi se pa naj ne spravljali na dan dogodJd, ki so bili pomotno razumlJGiii tcr dclajo potGm napačno domnovanje ali nGsporazumnost, Je-li morda to g. ravnatGlju v zahvalo, da častno osiveli mož fcez svo;a leta prostovoljno služi, fia smo imeli kolikor mogofiG urGjGn pouk? Ng dGlajmo našGinu" učiteljstvu krivicG, saj je narodno in tudi v &oli Y»stno! PrcjŠnja leta so nas drugi prGganjali, scdaj t aovejfiem čagu bomo pa morda*mi Gdon drugega? Našim gg učiteljem izrGfic krajni šolski svGt svoje popolno zauoanje; Ivan SchondorfGr, naSelnik krajnega ftol. ¦veta in župan. Mozlrie. Jugoslovanski vetcr je zabril in oi!l nesel neko noč slavnega okrajnoga orožniškega yodjo Miillercta. Cez nekaj dni mu je sledil vodja tnkaj6nje politiCno okspoziture dr, Michl. S sprelioda, t Loke ni našel vg5 pola domov. — Vodstvo politifine ekspoziture ]e prcvzel g. G. Lipovšek, ki ]9 ga svojera preJšnJGm mostu pri namGstništvu v Grad,-i». irael firiliko opazovati, kako so se Slavenci vedno te»ncie okovali v. ncmško s]>one. Kot štajerski rojak iz Sevnio« pozna naše težnje, vodi ga velika ]jub«zep do svojcev in tr«Wa volja do dGla za naŁo bla^injo. Pod njegovim vodstvom se je ustanovil aprovizao"'M'<i odbor za okraj, katoremu so so pritegnili saiiii veiftaki in objektivni možje. G. vodji smemo popoinoaift zaupati. — Krajnemu odboru NS za Mozirje trg g* jc posrečilo pravočasno sprejeti \ svojg varsifo tukajSn]e konjsko taborišfie aa artiierijo in tako preprafiiti razsipanje naSega narodnega 'T.ell'ya. — \n\ krajni odbori NS v okraju so iiodr->'ein olcrajnemu onboru NS za gornjGgraJski okra]. Predseduje mu g. zdravjiiK dr, Jože Gorifiar iz Mozirja, sGdež pa mu je v Mozirju. Vse narodne straŽG v okraju imajo syojega načelnika v g. Mat. €EWičarju. Ta ter gg. L. Kcmperle in F. Hribernik iz Mozirja so v nedeljo, dne 10. t. m., obiskali narodne straže v RGfiici. Gornjeml?radu in Novištifti in jim dajalj podrobna naTodilaPosebno lepo udoležbo so našli v Mozirju, ko m> se vrnili. >»'«>* i4