ZAKAJ SO URBANISTI COKLA? Pogovor zdirektorjem Ljubljanskega urba-nističnega zavoda inž. Vidom Vauknom H Ker nas je dobrSen del pri-™ zadetih in neprizadetih ob-čanov globoko prepričanth, da so v prvi vrsti urbanisti tista cokla, id tako aU dru-gače zavirajo gradnjo, na]sl-bo ie privatnih hiS ali blo-kov in stolpnic, srao za po-govor na to temo zaprosHi direklorja Ljubljanske^a ur-banisnfincgn zavoda (LUZt, in* arb Vida Vauknn fn mu zastsvili vrsfo vpraSan.1. »Znkai WZ dela po vsej Sloventiti in JutjoslaviH1' Kaf m bit »ntanovlien za urba-mstične pntrebe Ljubljane? »Bivši okrajnl zavod za ur-banlaem pri OLO Liubltana ni imel nikakršnib omejitev pri svojem delu. In mJ smo niecovj nas»ednikl. Vsako ke-rUorialno omejevan,je delo-vania bj aa nas pomenilo vellko Izgubo, In nictrr n&j- ^aJmTTtr 1e m nns kot prx! jette Le kako bistvena. in pa strokovno. pra^v 7.ato smo se doslej ansažirali povsod. fcler smo vedelJ. da bomo delo amoali Mestne občine nlso imele denarja, mi pa smo hoteli fciveti in delati Tako je. kaj hnčete MoCno smo se specialfzirali sa promet v juerainvanskeni prosroru. Prav zb to dp.o tmamo mtrf-nn Pkino strokovniakov De-lamo. kar drugi ne delai'i. Tako smo se lotilj obdelo-van ia prometn v Bosni in na Beki: kakSne so prometne težnie. obremenitve. planl-ranie orometa na osnovl šte-tja. itd .* Rps je sicer, da smo po eni strani zadolženi, da po-krtvamo potrebe Ijubljanske ga mesta, je pa tudi res. da smo podjetje, ki sl ižCe dela. Mi si ne moremo privoščitl, da bi na delo Cakali. še manj pa. da bi de\aU fcastonj. Kakar smo izvedeii te dtievneoa tisfca. v Grosup- tljem tjndje v.to potreb-no grndbe.no dokumentacljo v nekai dneh. Kako. da mo-ramn prt vas va te paplrje Še zmerai čakati meitece in mesece? »Ltfz predstavlja samo en člen v verigi, ki jo tvori lokacijska dokumentacija. Zunaj smo se angažiraii, ka-dar smo doma aadovoljili propramc seveda takšne. kJ so nam dali živeti Prav 7-da.| pripravljalo na meatni skup-Sčini pogodbo, po kater! bo-mo delati predvsem doraa. Jasno se zsvedamo te svoje dolinosti. Grosuplje? NemogoCe! Ker Je v Ljubljani geodetska sliižba neurejena, ftakamo po 45 dni. da doblmo potrebne posnetke zemljiSSa. To služ-bo bi moralo urcditi mesto. Lokaeijski postopek je, ka-kor veste. sestavljcn te treh delov; • geoderska podloga (45 dni) • nafi arhttektdnski del (LUZ» Na samtarno soglasje ne-redkokdaj Cakamo po tri mcsece Ce hočemo vse to skompletirati, je potreben Cas. Veliko prevefi Casa In hude krvi po nepotrebnem. In vse znbavljanje in nego-dovanje. da ne govorim o dolgoletnih kritlkah, gre na nafi račun Vendar pa upam, da bo mesto vs« te stvari počasi .e uredilo.« »In kai ste vl storitf; da bi lokaclfskt postopek tkraf-&ali? Trudimo se. da bi n&S Io-kacijski oddelek pomnožili in profesionalizirali. da vsaj z naSe strani nf bo aastojev in zavlaftevanja. Geodetske zadeve Dotio skušali poeno stavljati Kar p« zadcva so-glasja, smo s« pogovartali s prizadetimi. da bi tudi to plat uredili, vendar nikafaor n* prldemo vaaj zb korak napre.l. »Kaj pa gcneralni urbant-stičnj pian za Lfubljano? Ne gre za revizijo plana. kakor mislijo nekateii, tem-ved samo Ka detajlne obde-lave. Obdelujemo podroCja. ki niso problemati^ma za ce-loto. Bevizija bo $ele prl hodnje leto Prvotno ic. bilo mi51.1eno. na.] b) 51a avtomobilska ee-sta skozi mesto. zdaj je padia odločitev, da pojde mimo. za Rožnikom. Potem imamo v obdelavi slstem mestnih hitrih cest in okrog meste. Ne gre torej zato, da bi na e;lavo obračali jeneral-ni urbanisHfn) plan Ijubijan-ski, temveč za kvalitetne do-polnitve. Revizija narn bo dala podobo, kako bo s tr-govino, gostinstvom, rekrea-cijskimi površinami inten-zivnostjo Rraden.i m tipl stavb, sesto? fvisoke alt niz-ke), itd Povsod nam privmnjkuje parkirnih prostorov. Ste se uračunali? »V sfcrngem centru tnesta smo računali na eno družino Nadaljevanje na 16. stranl