Iffm
f Jesenice dz
8
BRCA2
1
220140192,28
COBISS e
LOV
Občinska knjižnica Jesenice Trg Toneta Čufarja 4 4270- Jesenice

Ob premišljevanju o tokratnem uvodniku in vsebinah, ki smo jih za vas pripravili Brcatelji, ne morem mimo vprašanja, zakaj je med mladimi toliko uspešnih posameznikov, ko pa je v igri ekipni duh in borba za naše pravice, popustimo. In če se izrazim v nogometnem žargonu, saj se je pravkar začelo svetovno prvenstvo, smo kot hrvaška reprezentanca, s samimi odličnimi posamezniki, a s pomanjkanjem energije, ki bi nas povezala, da bi bili v svojem delovanju še boljši. Tudi Kopitar sam, brez ekipe kraljev, ne more osvojiti Stanleyjevega pokala. Seveda, mi nismo več otroci socializma, ki bi bili za skupno dobro pripravljeni žrtvovati delček svoje svobode. A le tako bi nam uspelo premikati mejnike.
K tej temi me je namreč napeljal Mihov prispevek o sprejemanju mladinske strategije, še posebno pozornost gre nameniti metafori na koncu članka. Ker pa je poletje že dodobra potrkalo na naša vrata, smo za vas pripravili tudi nekaj lahkotnejših tem. Vas zanima, katerih? Pobrskajte na naslednjih straneh, si Brco kdaj privoščite tudi na plaži, mi pa vas do septembra lepo pozdravljamo!
Eva Brane
2 Le serpentine
4 Intervju Nejc Ravnihar
7 Politična (ne)moč mladih
9 Jesenice 'čez 20 let
11 Imamo na Jesenicah res samo hokej?
13 V kolonijo pod zaostrenimi pogoji
16 Infromator
18 Predpoletna : mrzlica
BRCAMO:
Urednica: Eva Brane Lektorica: Eva Baš Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz, Urška Kalan Pisci: Eva, Ana, Matevž, Miha, ■lika, Tjaša, Matic, Rok
Izdaja: Klub jeseniških študentov info@kjs-klub.si
Le serpentine
Poletna scena je že v polnem zagonu. Na soncu, limonadi ali svežem pivu. Vmes na hladni osvežitvi v vodi. Zvečer pa še na flirtu, s poletno iskrivimi očmi. Končno je tu poletje!
Da pa bo ob vsem tem dogajalo še v ušesih, vam Brca predstavlja še dozo poletne glasbe, ki prihaja iz kleti kranjske indie-noise-grunge skupine. Muzike vam v tem članku ne morejo zaigrati, lahko pa si o njih preberete nekaj vrstic.
Tokrat se v poletni Brci soncu nastavljajo kačice - Le Serpentine.
Ime skupine sem opazila, še pred en em jih našla na Facebooku, kaj šele slišala za njihovo glasbo. Razlog so bile njihove bejzbolske kapice z značilno kačo in imenom benda, ki sem jih opazila na mimoidočih.
Tudi njihova glasbena pot se je začela tam nekje pri teh kapicah. Pisalo se je poletje 2012, »ko je Žiga [kitara) na prazno 'šild' kapico narisal današnji znak, kačico, in ob njej napis Le Serpentine,« skupina pove o tem, kako so prišli do takšnega zanimivega imena.
Glasbeno pa se je zgodba odvijala v naslednjem letnem času, in sicer med Žigovim gobarjenjem. Ja, prav ste prebrali. Žiga ni našel gob, se mu je pa porodila ideja, da bi po skoraj desetih letih glasbene pavze poskusili zaigrati nekaj idej, ki jih je že imel posnete. Tako sta Žigov brat Grga (basist) in Anže (bobni) dobila »klic iz gozda« in kmalu je začela spontano nastajati tudi glasba. Ime skupine je bilo jasno - Le Serpentine. Logotip skupine - kačica. Ja, splača se iti v gozd po gobe in po
dozo idej!
Pevka Tjaša se je skupini pridružila šele poleti lani. »Po dveh avdicijah nas je prepričala,« mi razlaga moški del kačic. Očitno se je našla prava energija, saj pravijo, da so »v kratkem času ustvarili besedila in melodije za vokal in pognali svojo glasbo v življenje.« Njihova glasba zdaj diha z 11 avtorskimi pesmimi. Avtor besedil je Žiga, skupina pa pravi, da besedila govorijo o vsakdanjih stvareh, ki se jim dogajajo. Pot do njihove glasbe vam lahko razkrije link na koncu članka. Vsa njihova glasba, razen ene pesmi, je v slovenskem jeziku.
Seveda si želijo svojo glasbo zapakirati tudi v večji projekt - plato. Ali to željo počasi tudi uresničujejo? Kačice razlagajo, da so zdaj v tistem obdobju, »ko lahko izbiramo, katere pesmi borno uvrstili na plato in katere ne. Prav tako so na poti nekatere nove, ki mogoče izpodrinejo kakšne stare.« Torej, plata BO! »Če ne do konca leta, pa sigurno naslednje leto,« pravijo.
Pohvalna je tudi njihova vizualna podoba. Kačice se pojavljajo povsod, na nalepkah, majicah, puloverjih. Ustvarjajo zanimiv foto in video material, ki ga predvajajo na koncertih.
Takrat ti pogled na oder takoj da vedeti, kdo je na odru in katero pesem ravnokar igrajo.
»To idejo je izpeljal Žiga in naredil številne video kolaže, ki se danes vrtijo na vsakem koncertu preko projektorja ali starega katodnega televizorja in DVD predvajalnika, ki ju nosimo s seboj kot obvezno opremo,« svoje koncertne videomateriale razlagajo Le Serpentine.
Za vso to podobo skupine skrbita člana, ki sta tudi grafična oblikovalca, Grga in Žiga. Bratska naveza, ki »vedno poskrbi, da je naša kača dovolj izpostavljena, da si nas ljudje zapomnijo,« razložijo.
V tem poletju bodo te kranjske kačice skoraj zagotovo »sikale« na kakšnem pivu ali dveh. Mogoče dobijo še kakšno povabilo za poletni spil, o načrtih pa pravijo: »Konec poletja bomo igrali na Škofjeloški noči. Vmes bomo naredili nekaj novih pesmi in si mogoče ogledali
kakšen studio, v katerem bomo v bližnji prihodnosti posneli material«
Ob začetku poletja pa vam skupina Le Serpentine s svojega seznama pesmi poje in brenka Zole: »Ujemi val na sončen dan. Ujemi val na sončen dan. In vozi ga, se ne konča...«.
Po muziko in sveže novosti benda pa klik na
www.facebook.com/serpentineband. Gremo ujet ta val!
Le Serpentine so:
•	Tjaša - vokal
•	Anže - bobni • Grga - bas kitara
•	Žiga - kitara
Ana Pirih
Intervju Nejc Ravnihar
V tokratni številki smo »Brcnili« aktualnega državnega prvaka v imitiranju, Nejca Ravniharja. Žirovničan je v oddaji Je bella cesta pometel z vso konkurenco in se okitil z laskavim nazivom. Spisek njegovih dejavnosti se pri imitiranju vse prej kot konča, saj je aktivni igralec hokeja, študent Fakultete za organizacijske vede in celo član ansambla. V intervjuju nam je zaupal, kakšna je bila njegova pot do zmage v Je belli cesti, povedal nekaj besed o svojih hokejskih podvigih in razkril svoje načrte za prihodnost.
Kako si začel svoj pohod proti naslovu državnega prvaka v imitiranju? Si se za nastop odločil povsem spontano, ali je bila to načrtovana odločitev?
Sam razpisa na spletni strani 24ur.com oziroma na Facebook strani Je belle ceste nisem niti opazil. Nanj so me opozorili znanci, k dokončni odločitvi pa so pripomogli domači. Prijavnici sem moral dodati posnetek svojega imitiranja, na podlagi katerega so me povabili na zadnjo izmed treh avdicij s po desetimi kandidati. Posnetek sem spravil skupaj v zadnjem trenutku, na avdicijo pa prišel po celodnevnem hokejskem turnirju. Vse, kar sem pripravil, je bil seznam vseh likov, ki jih znam imitirati. Čeprav vse obvladaš, jih iz glave težko prikličeš štirideset.
Koliko so vas po avdiciji sprejeli v glavni del tekmovanja?
Sezona je imela osem oddaj, od tega jih je bilo šest predtekmovalnih, v vsaki izmed teh pa sta nastopila po dva tekmovalca. Torej vse skupaj dvanajst tekmovalcev.
Kako je potekalo tekmovanje?
Iz vsake predtekmovalne oddaje se je en tekmovalec uvrstil v naslednji krog. Sledilo je glasovanje na Facebooku, kjer so glasovi odločili, kateri štirje tekmovalci so se uvrstili v polfinale. Ob tej priložnosti bi se še enkrat rad zahvalil vsem, ki so mi s svojim glasom omogočili pot v polfinale. Kandidatov je bilo sedem, saj so v eni oddaji oba imitatorja sprejeli v naslednji krog. V polfinalu so nas razdelili v dva para, ki sta tekmovala drug proti drugemu. Boljši par je dobil vstopnico za finale, tam pa sta se finalista pomerila med seboj. Za partnerja sem dobil Marka Cimermana, rodil se je Duo več kot dva in v polfinalu sva uspela premagati tekmeca. V finalu sem prvič improviziral, saj je pred tem žirija zahtevala pripravo točke vnaprej. Odigrati si moral čim več likov, ki jih je ločeval svetlobni signal. Po okloli tridesetih odigranih likih je Slakonja tekmovanje prekinil in žirante (poleg njega sta to bila še Sašo Hribar in Jurij Zrnec) povabil na posvet.
Torej je o zmagovalcu odločala zgolj žirija, ni bilo glasovanja?
Da, samo žirija, podobno kot v polfinalu.
V katerem delu oddaje si, po svojem občutku, najbolje opravil svoje delo?
Najbolje je bilo v predtekmovanju, saj sem v polfinalu in finalu čutil precej treme. Na zaključku je bil Marko odličen tekmec, o zmagovalcu pa so določale malenkosti.
Kaj ti naziv državnega prvaka v imitiranju prinaša?
Sam naziv mi ne prinaša veliko. Po mojem mnenju je najpomembnejša prepoznavnost, ki mi prinaša boljše pogoje za delo in več povabil na nastope. Kar se tiče praktičnih nagrad sem dobil pokal in kupon za tridnevno razvajanje v Portorožu za dve osebi.
Si že kdaj prej nastopil v kateri izmed podobnih oddaj?
Zdi se mi, da sem te pred leti videl v oddaji Hri-bar.
Tudi to je bilo tekmovanje mladih imitatorjev, kjer sem prav tako zmagal. Takrat je bilo vse skupaj bolje zamišljeno, saj so zmagovalca prek študentskega servisa zaposlili. V četrtem letniku srednje šole sem tako sodeloval v zadnji sezoni oddaje Hri-bar. Še pred tem, mislim da v prvem ali drugem letniku srednje šole, sem imel svojo oddajo Godrnjanje in meketanje na Radiu Triglav. Na začetku sem jo vodil sam, kasneje pa se mi je
pred mikrofonom pridružil Matej Šoklič. Podobno kot v Hri-barju in Je belli cesti sem oponašal raznorazne živali in znane osebnosti, kasneje pa sva z Matejem sestavljala zgodbice.
Se v imitiranju vidiš tudi poklicno?
Profesionalno se z imitiranjem ne bi ukvarjal, saj bi za kaj takega potreboval lastno podjetje. Morda bi se lahko zaposlil na radiu ali televiziji, vendar je to danes izredno težko. Rajši nastopam na zabavah, porokah in petdesetletnicah, kjer je vse skupaj bolj sproščeno.
Torej je tvoj prvi cilj študij? Če se ne motim, obiskuješ Fakulteto za organizacijske vede?
Študij bom zaključil, zdaj sem v drugem letniku, vendar ta papir danes ne pomeni nič. Redkokdo točno ve, kaj bo počel v življenju. Imitiranje bom poskušal kar najbolje uporabiti in tržiti, saj mi je v veselje in mi gre še kar dobro od rok.
S katerimi dejavnostmi se še ukvarjaš?
Na Bledu igram hokej, letos smo prvič nastopil v mednarodnem prvenstvu INL (Inter-National-Leaguej. Pozimi mi treningi in tekme vzamejo veliko časa, saj tekme na avstrijskem severu terjajo dvodnevno odsotnost. Poleg tega v primeru obilice dela pomagam v družinskem podjetju - tiskarni Medium.
Bereš Brco, si član KJŠ-ja?	Katera so tvoja najmočnejša imita-
Brce ne berem, član pa prav tako nisem torska »orožja«? več. Včasih sem se udeležil kakšnega Najbolje imitiram kakšnega Dimitrija večernega druženja v Mladinskem cen- Rupija in Arnolda Schvvarzeneggerja, tru, sicer pa sem pri teh zadevah zelo poleg njiju tudi glasbenike - predvsem slab. Tudi na fakulteti je moj mandat Jožeta Potrebuješa in Wernerja. Dobro predsednika razreda hitro padel v vodo. mi gredo tudi živali.
Si Klemena Slakonjo tudi osebno spoznal, kakšen človek je?
Prav osebno sicer ne, saj je med snemanjem polno zaposlen. Drugače pa je zelo v redu in preprost človek, o njem nisem dobil slabega občutka.
Kaj pa Hribar?
Tudi Hribar je super oseba, z njim se lahko pogovarja vsak. Z Markom sta se na snemanju videla prvič in takoj sta brez večjih težav navezala stik.
Si katerega izmed sotekmovalcev v Je belli cesti bolje spoznal, navezal stike?
Z Markom sva sodelovala že pred polfinalom. Dva dni pred snemanjem polfinalne oddaje sem ga povabil na Vransko, kjer sem imel nastop. Z improvizacijo sva izpeljala dober šov in se nekako ogrela za sestavo polfinalne točke. Tudi v prihodnosti bova poskušala čim več sodelovati, vendar je težava razdalja. On je namreč iz Celja, zato v poštev pridejo le nastopi v okolici Ljubljane. Pogovarjali smo se tudi z ostalimi in vsi so pripravljeni stopiti skupaj in sestaviti skupinski projekt.
Imitiraš tudi na kakšnih zabavah, druženjih s prijatelji, ali je to izključno »poklicna« dejavnost?
Odvisno je od situacije. Največkrat se kaj takega pripeti v slačilnici, na zabavah pa bolj pojemo, ponavadi ob spremljavi kitare Johna-Marka Šorla, s katerim imava tudi ansambel.
Si član ansambla?
Nekje pred štirimi leti smo ustanovili ansambel Kdor 'ma cajt. Igramo bolj kot ne za hec. Vaje imamo enkrat na dva meseca in pred nastopi. Sam pojem, John igra kitaro, zraven pa sta še brata Kosmač, eden na harmoniki in drugi na basu. Preigravamo predvsem narodnoz-abvno glasbo, pa tudi kakšna popularna se najde vmes.
Matevž Polajnar
Politična (ne)moč mladih
Evropske volitve so mimo in množice kandidatov, ki so drvele po mestih in oznanjale svojo globoko naklonjenost mladim in jih pozivale k udeležbi na volitvah, se lahko umaknejo nazaj v svoje pisarne. Nekateri izmed njih so bili nagrajeni s sanjsko službo in se bodo lahko umaknili v Bruselj, daleč od slovenske mladine in vsakodnevnih problemov, s katerimi se ta sooča.
V zadnjem času se presenetljivo veliko besed namenja mladim in reševanju mladinske problematike, a še bolj presenetljivi bi se nam morali zdeti podatki, da se situacija mladih kljub temu iz dneva v dan slabša. Na kratko, besede niso meso postale in v obljubah politikov očitno ni prav nič božjega, da bi se kaj spremenilo na tem področju. Klavrna prihodnost za mlade se kaže na vseh nivojih. Znotraj institucij EU se že kakšno leto intenzivno posvečajo problematiki mladih, rezultate njihovega dela lahko vidimo na zavodih za zaposlovanje po večini evropskih držav, v Grčiji je med mladimi celo 60-ods-totna brezposelnost. Alenka Bratušek je pred razpadom vlade glasno oznanjala, kako so mladi njena prioriteta. Za besedami ni kaj dosti ostalo. Urad za mladino ostaja tam, kjer je, študentsko delo očitno še ne bo reformirano, kljub temu da je bilo doseženo soglasje s socialnimi partnerji, še celo denarja za subvencionirane vozovnice je skoraj zmanjkalo. Ob rekordni nezaposlenosti mladih se lahko vprašamo, kaj točno je ga. Bratušek mislila, ko je dejala, da zapušča Slovenijo v dobrem stanju.
Kaj pa na občinski ravni? Čas volitev se bliža in vladajoča garnitura je želela vsaj nekaj ukrepov za mlade spraviti
pod streho. Kot omenjeno v prejšnji številki, se je sprejemalo novo strategijo za mlade. Pred prvim branjem strategije (oz. potrditvijo strategije na Občinskem svetu) smo predstavniki mladih (kar nas pač je) vložili nekaj dopolnitev. Te bi strategiji vdahnile vsaj malo vizionarstva in konkretnosti. A žal smo »zviseli«, bi lahko rekli po domače.
Izkazalo se je, da je povabilo mladih k ustvarjanju strategije klasičen »fejk«. Če smo nekajlet poslušali, kako naj se mladi aktiviramo in izrazimo svoje mnenje, da bo upoštevano na občinski ravni, potem smo ob sprejetju strategije doživeli hladen tuš. S skupnimi moči mladih, mladinskih organizacij in organizacij za mlade smo oblikovali Knjigo želja s konkretnimi ukrepi in jo poslali oblastnikom. Potem pa ne samo, da mladi nismo bili vabljeni k sooblikovanju ukrepov dejanske strategije pred prvim branjem, ampak so dodatno naše dopolnitve še kratko malo povozili. 0 idejah iz Knjige želja pa ne duha, ne sluha. Ni namreč politične volje vodstva, da se v mlade vloži konkreten denar. Za to je tu država in Evropa, mladi pa naj si denar zagotovijo sami.
Seveda sem prvi v vrsti, ko je potrebno pokomentirati apatičnost in neizna-jdljivost mladih. In da, strinjam se z besedami, ki so mi bile večkrat izrečene, namreč, naj se mladi lotijo konkretnih projektov in zaprosijo za sredstva, naj se združujejo in poenotijo. In bil sem zraven mnogokrat, ko sem slišal mlade, kako nihče nič ne naredi za njih, in zakaj nihče ne prireja dogodkov, ter da nič ne dogaja. Ko sem jih pozval, da naj sami kaj naredijo, da imajo za to vse možnosti, pa so onemeli. A bil sem zraven tudi, ko smo z občinskega razpisa za 25 tisoč evrov težak projekt prejeli zgolj 300 evrov, bil sem zraven, ko smo zaman čakali na župana, da nas obišče na katerem izmed mladinskih dogodkov in pohvali naše delo in bil sem zraven, ko sem
spoznal, da za mano stoji premalo volivcev, da bi moji predlogi kaj pomenili vladajoči garnituri.
V luči zadnjih poplav mi je na misel prišla sledeča metafora. Mlade vidim v podobi reke, ki teče in brzi, kot da se ji nekam mudi in sama po sebi ne pomeni nič. A če z njo pravilno ravnamo, lahko z njo zalivamo vrtove, s pomočjo vode lahko zrastejo najlepši cvetovi, s pomočjo vode lahko ustvarjamo čisto energijo, če ji le zgradimo primerno strugo in jo usmerimo na pravo pot, kot mlade. Strategijo vidim kot nasip, sredstvo v sili, ki naj zadrži hudournik mladih. Brez pomena, če struga usahne in se mladi izselijo, in premalo močan, da zadrži bes mladih, če ostanejo.
Miha Rezar
AL' fOmE SE PRVEA/STI10 V MM/ AL' ŠAHU, OPLOČITVE MOČ SPREJET/ NI V MAHU.
JE UMRL ŠPORT, SO ZAPRLI VRTCE IN ŠOLE, ZA POMAGAT MLADIH NI BIO PRAVE V0L'E.
;edm gradi se oskrbne centre in toplice nove,
VLAGA SE V BOLNIŠNICE IN ZDRAVSTVENE bOMOVE.
PORODNIŠNICA POM ZA OSTARELE BO POSTALA, JE DRŽAVA ZA STAREJŠE DTJARCE ZBRALA.
SAJ 20LET, NA 20 LET POPLAGE.NI BILO DOVOLJ, PA 61 SE POSLUŠALO MLADE.
ZARADI SLABIH VODSTEV, MOLKA,TER DRUGIH POLITIČNIH DEFEKTOV V RUŠEVINAH SEVA MNOŠTVO SKRHANIH PROJEKTOV
Mm!
MLADI SO ODŠLI V TUJINO, OP OBLJUB NE DA ŽIVET' SE FINO.
DANES V MESTU NE MANJKA STANOVANJ IN CEST, A MANJKA PLES, ZABAVA IN OTROŠKI SMEH.
] 00 O DO 0 1 D □ 0[0 iifjp
IN MESTO, KI ČEZ DAN IZGLERA KOT GRADBIŠČE, V VEČERNEM MRAKU IZKAŽE SE ZA POKOPALIŠČE.
Imamo na Jesenicah res samo hokej?
Mesto rdečega prahu, poznano po železarni in hokeju. Včasih so ljudje množično hodili na hokejske tekme, to jim je predstavljalo sprostitev, druženje in poistovetenje z jeseniško ekipo. Danes žal tistega pravega hokejskega vzdušja ni več, kar pa ne pomeni, da hokejski klub počiva. In ker Slovenci veljamo za športen narod, nam tudi naše mesto ponuja vrsto različnih športnih panog in klube, ki se trudijo pritegniti mlade športne navdušence.
Možnost uporabe športnih objektov nam ponuja raznoliko ponudbo aktivnosti, pa naj gre za uporabo s strani klubov ali zgolj rekreacije. Na Jesenicah imamo poleg hale Podmežakla dve nogometni igrišči, eno pa tudi na Hrušici in Lipcah, tako da imajo klubi in rekreativci na voljo kar nekaj površin. V sami hali nam poleg hokeja na ledu in umetnostnega drsanja ponujajo tudi curl-ing, ki se je na Jesenicah razvil v zadnjih nekaj letih. To vsekakor dokazuje, da se z dobro organizacijo in pravimi ljudmi da ustanoviti nekaj novega. V hali deluje tudi Namiznoteniški klub, kjer imajo v ta namen opremljene prostore in in-line hokej, ki ga trenirajo tudi drugje.
Poleg hale je tudi asfaltirano košarkarsko igrišče in kegljaška hala, kjer deluje tudi klub. Na Jesenicah že dlje časa uspešno deluje balinarski klub, ki za svoje treninge uporablja zunanje in notranje balinišče Baza na Plavžu. Še eno balinišče imamo na Blejski Dobravi.
Teniški klub v sezoni deluje na igriščih Podmežaklo, kjer je tudi možnost najema igrišč za rekreacijo. V poletnem času na Jesenicah s tečaji deluje tudi plavalni klub, za kar pride zelo prav zu-
nanje kopališče Ukova, ki pa žal ni uporabno v zimskem času, saj ni pokrito. Je pa v zimskem času aktiven Sankaški klub Jesenice, ki vadi v Savskih jamah. Imamo tudi Smučarski klub Jesenice in Blejska Dobrava.
V	Športno zvezo Jesenice je med drugim vključeno tudi društvo za podvodne aktivnosti, lokostrelski in badminton klub Jesenice, šahovsko ter planinsko društvo Jesenice. Ker imamo na Jesenicah tudi večjo plezalno steno na OŠ Poldeta Stražišarja, brez plezalnega kluba ne gre. Ta ima možnost vadbe tudi na OŠ Prežihovega Voranca, kjer je na podstrešju primerno opremljen prostor za plezanje, med drugim tudi po stropu primerne višine in zavarovano z blazinami. Prav tako na ostalih osnovnih in srednjih šolah potekajo tudi treningi odbojkarskega, atletskega, floorball, ženskega in moškega košarkarskega kluba. Ne smemo pa pozabiti tudi na vse ostale borilne športe z izjemo juda, ki ima že vrsto let treninge v TVD Partizanu Jesenice.
V	TVD Partizanu pa nima treningov le judo klub, temveč tudi akrobatski klub, ki se ukvarja z mladimi deklicami in dečki, ki skačejo z male prožne ponjave.
Bi pa lahko v TVD Partizanu potekala še kakšna aktivnost več, če bi se prostori renovirali in pridobili novejšo opremo.
Na Javorniku deluje Strelsko društvo, ki uspešno tekmuje v streljanju z zračno puško in pištolo.
Kot vidimo, je na Jesenicah vsekakor veliko klubov, ki se trudijo približati šport mladim. Nekateri so pri tem uspešni bolj, drugi manj. Je pa tu precej dejavnikov, ki vplivajo na uspeh nekega športa ali kluba, kot so na primer finance, strokovni kader, pogoji za trening, kakovost treningov in zanimanje
mladih za nek šport. Da pa nimamo le klubov, ki se trudijo na področju športa, je tu še Zavod za šport Jesenice in Športna zveza Jesenice, ki organizirata kar nekaj rekreativnih lig, tekov, pohodov in kolesarskih izletov in s tem pripomoreta k športni aktivnosti Jeseničanov.
Na koncu vidimo, da kot majhno mesto še vedno ponujamo pestro izbiro športov in s tem tudi športnike, ki so uspešni tudi zunaj slovenskih meja.
Nika Plečnik
V kolonijo pod zaostrenimi pogoji
ZZZS je zaostril pogoje za vpis otrok v zdravstveno kolonijo - to pomeni, da se bodo letovanja lahko udeležili le še otroci in šolarji, ki so bili vsaj dvakrat hospitializirani ali pogosteje bolani.
Na Pinesti so nam zaupali, da zaradi sprememb pričakujejo manjši vpis. Mlade, ki so v prejšnjih letih aktivno sodelovali kot vzgojitelji v različnih izmenah, na drugi strani skrbi, da bo Pineta, kot smo jo poznali, izgubila svoj čar. Vzgojiteljica Špela pravi: »Zdi se mi žalostno, saj je vsem jasno, da se bo število otrok drastično zmanjšalo, kar pa bo imelo velik vpliv tudi na sam pineški ambient. Otroci potrebujejo nova prijateljstva in več kot je otrok, več prijateljstev je možno skleniti.« Dodatna sprememba, ki bo zaznamovala letošnjo kolonijo, je krajši termin, kar je povzročilo tudi časovni zamik kolonij. Kolonija ne bo več trajala štirinajst, pač pa le deset dni. Vzgojiteljica Nina pravi: »Krajši termin se mi ne zdi OK, ker se otroci ravno privadijo na bivanje v Pineti, ko že morajo domov.« Ker je Pineta pomembna tako za letovalce kot mlade, ki se odločijo za vlogo vzgojiteljev, se vsi sprašujejo, kakšne spremembe se obetajo zaradi novih pogo-
jev. Bo Pineta res izgubila svoj čar, ali pa bo prišlo do rekonstrukcije programa, ki bo v manjši družbi nudil vzpodbudno okolje za otroke in šolarje? Medtem ko otroci v Pineti odraščajo, spoznavajo nove prijatelje, pozabljajo na starše in se naučijo komunicirati z ostalimi, vzgojitelji doživljajo svoje zgodbe, ki niso povezane s počitnicami. Špela pravi: »Že samo animatorstvo in motiviranje otrok zahteva predanost in kreativnost, zato menim, da sem se poleg ostalih stvari naučila tudi nekaj o sami sebi.« Nina dodaja: »Naučila sem se spopadati z zunanjimi pritiski, kako sodelovati z ostalo ekipo in pa predvsem dobila potrditev, da sem odgovorna oseba, ki je sposobna 14 dni paziti na otroke.« Pineta in podobne kolonije, ki otrokom v stiski omogočajo počitnice na morju, niso počitnice za vzgojitelje, pač pa so enkratna učna priložnost in priložnost za samospoznavanje. Delo je naporno, vendar se ta napor po besedah vzgojiteljev zdi skoraj ničen proti vsem veselim trenutkom, ki jih tako otroci, vzgojitelji kot tudi vodstvo doživijo. Pinesta vsako leto išče odgovorne, iznajdljive, ustvarjalne osebe, ki imajo čut in veselje za delo z otroki - pravijo, takšne ljudi tudi najdejo. Kaj pa bodo prinesle nove spremembe, bomo še izvedeli.
Sanja Despotovič
Delavnica kreativnega pisanja
avtorica fotografij Tea Noč
Kako se tiska Brca?
Predstavitveni video »
(M) medium
vŽZ tisk & design
Dela se dobra novinarska zgodba

srni
avtor fotografij Matevž Polajnar
Informator
Ponudnik kuponov	Plačilo
Bazen Radovljica	2 EUR
Drsanje Jesenice	0,8 EUR
Fitnes Žirovnica - celodnevna	28 EUR
Fitnes Samson - celodnevna	28 EUR
Fitnes TVD Partizan	20 EUR
Frizer - žensko striženje	15 EUR
Frizer - moško striženje	5 EUR
Frizer - barvanje	20 EUR
Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice)	3 EUR
Hotel Špik - squash	6 EUR
Hotel Špik - kopanje in savna	15 EUR
Kino Planet TUŠ Kranj	3,3 EUR
Kolosej (40 EUR)	30 EUR
Manja - depilacija celih nog	12 EUR
Manja - depilacija polovice nog	7 EUR
Manja - nega obraza	16 EUR
Manja - relaksacijska masaža	16 EUR
Občinska knjižnica	5 EUR
Squash Bled (dopoldne)	6 EUR
Squash Bled (popoldne)	8 EUR
Sportpoint - servis koles	12 EUR
Studio Vital (1 obisk)	5 EUR
Studio Vital (8 obiskov)	28 EUR
Studio Vital -solarij 50 min	21 EUR
Studio Vital -solarij 100 min	40 EUR
Studio Vital -kardio fitnes (mesečna)	28 EUR
Tenis Jesenice	2 EUR
Tenis Žirovnica	2 EUR
Wellness Živa (teden)	10 EUR
VVellness Živa (vikend)	12 EUR
Zlata Ribica - počitek + kopel + savna	44 EUR
Zlata Ribica Masaža	28 EUR
Zlata Ribica Solarij (20 žetonov)	24 EUR
Gornjesavski muzej Jesenice	Brez- plačno
Dodatni popusti za člane KJŠ
FRIZERSKI SALON JANA - 30 %
Frizerske storitve za vse priložnosti po ugodnih cenah.
Cesta na lipice 6, 4248 Lesce Jana Šebjanič, tel.: 070 710 300
FRIZERSKI SALON MONIKA JEREB KLINAR, MOJSTRANA - 10 %
Frizerstvo Monika Jereb Klinar s. p. nudi 10-odstotni popust na vso ponudbo.
MONIKA JEREB KLINAR S. P.
Dovje 27, 4281 Mojstrana Tel: 041 569 615 E-pošta:
jereb.monika@gmail.com
FRIZERSKI SALON URŠKA - 10 %
Frizerski salon Urška nudi 10-odstotni popust na vse storitve FRIZERSKI SALON URŠKA, URŠKA JERALA S. P.
Moste 31 A, Moste 4274 Žirovnica
Tel.: 031 660 365, 04 580 12 40
3KA RAČUNALNIŠKI TRETMA - 20 %
Računalniški servis 3KA nudi 20-od-stotni popust na vse storitve!
3KA, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, ANŽE KURAŠ S. P.
Javorniško nabrežje 16, Jesenice E-pošta: info@3ka.si Tel.: 080 20 06
K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE) - 15 %
K-Fotografija, (Cesta Železarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJŠ 15-odstotni popust pri vseh fotografskih storitvah. Če želite uveljaviti popust, morate predložiti veljavno člansko izkaznico.
EVFORIA MEDITACIJE
V Studiu Vital potekajo tedenske tematske meditacije pod vodstvom Monje Bolte. Redna cena je 12 EUR, za študente pa 5 EUR. Več informacij: Alen (040 217 330)
Predpoletna mrzlica
Pri nas imamo sestanke na vsakih 14 dni, rečemo pa jim seje. Na teh sestankih v običajno sproščenem vzdušju sestavimo celoten program dogajanja na KJŠ-ju, po uradnem delu pa se tudi malo pozabavamo. V prihodnjih mesecih se dijakom in študentom obeta nekaj več prostega časa in v kolikor bi kdo rad kaj pametnega počel, ga vabim, da se nam na kakšnem »sejanju« pridruži. Veliko ljudi (kakšen starš ali naši prijatelji) ima o teh sestankih razne predsodke, zato bi rad povedal, da smo med tem časom kar pridni.
Kaj smo v maju zanimivega počeli? Dobrodelno smo tekli z Jesenicami in za otroke darovali 182 EUR, imeli smo super delavnico o kreativnem pisanju (nisem se je udeležil, če še niste opazili), osvojili smo Valvasorjev dom, se predizpitno pozabavali in sigurno bo še kaj od trenutno mojega sedaj do vašega sedaj, ko tole berete.
Junija se pripravlja kar nekaj aktivnosti, še posebej lepo pa bi vas povabil na Predizbor Odmeva 2014, ki bo v petek, 20. junija, v dvorani Kolpern. Predstavile se bodo mlade skupine in najboljše bodo dobile priložnost na septembrskem glavnem odru.
Vse kaže na to, da bomo noči zopet prebedeli z NHL-om, začenja se tudi »Brazil« in za češnjo na tej torti se bomo uspešno pripravili še na izpite. Vso srečo pri študijskih obveznostih vam želim!
Vaš Rok
Vie-np
■<2?-
MLADINSKI SVET JESENICE
MU''
O.OR.NJESAVSK.I MUZEJ JESENICE
Projekt je sofinanciran s strani Občine Jesenice v okviru ga razpisa za mladinske projekte 2014, razpisovalca Zavoda šport Jesenice - OE Mladinskega centra Jesenice.