Voščilo
Vsako leto ob 8. marcu pišemo, da o žen-skah ne bi smeli pisati oziroma razmišljati le enkrat na leto. To zlasti radi poudarjajo v tako imenovanih ženskih revijah, kjer so avtorice zelo jezne na najbolj priljubljene oblike praz-novanja osmega marca.
Žalpaje tudi res, da se v marsikaterem ča-sopisu ali reviji ne bi mogli v celem letu pohva-liti niti z enim tovrstnim člankom, če ne bi bilo »dolžnosti« ob dnevu žena. In žal je tudi res, da se v marsikaterem podjetju niti enkrat na leto ne bi ukvarjali s težavami sodelavk, če ne bi bilo osmega marca. Takšnaje pač resnica, druga plat naših visokodonečih besed. Se-veda ne povsod: v marsikaterem okolju že dolgo ne kupujejo »odpustkov« v obliki sindi-kalnih pijančevanj, temveč ob osmem marcu
le pregledajo, kaj so v preteklem letu ŽE STORILI za izboljšanje položaja delavcev. Torej delavcev obeh spolov, kajti življenje nas dandanes zasipa z zelo univerzalnimi pro-blemi in je posebnih, po spolu ali starosti lo-čenih zelo ma/o.
Tako bi, na primer, težko rekli, da bodo naj-novejše podražitve vrtcev prizadele samo ženske, matere. Prizadele, načele bodo družbo! Statistika o zmanjšanju števila rojstev je že zdaj žalostna, s podobnimi ukrepi pa si bomo drevo življenja še bolj oklestili.
Ob letošnjem osmem marcu želimo vsem bralkam, da bijimlahkoprihodnjeletoza nji-hov praznik napisali kaj lepšega in spodbud-nejšega!