Pe5tu£&& na, " gc ovmL
123.	V Ljubljani, dne 29 novembra 1922.	Letnik IV
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vaebinsi: Zalton, s katerim se izdajajo za Slovenijo predpisi za trajno gozdno gospodarjenje v gozdih veleposestev, spadajočih pod agrarno reformo. Zakon za gozdno orož-niStvo. Zakon o nakazovanju kuriva in starbnega lesa v veleposestniških gozdih interesentom agrarne reforme v Sloveniji — Razglasi osrednje vlade: Razglas o emisiji novih kolkov in taksnih znamk. —■ Razglasi pekrajinsne uprave za Slovenijo: Razglas o izpremembl v občinskem gerentstvu v Čentlbl. Razpust dmžtev. Odobritev šolskih knjig. — Razglasi zdravstvenega odseka zs Slovenijo: Razpis službe okrajnega zdravnika pri okrajni sanitetni upravi v Celju. — Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
402.
Ml
H. le k. mo. ra d©** I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in' Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsoin in vsakomur, da jo j •uikonodajni odbor narodne skupščine kraljevin« Sr- i Rov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. "stave hklcnil v XIII. rodni seji, ki jo je imel dne 24. novembra 1921. v Beogradu, in da smo Mi jK>lr-dili in potrjujemo, da, je naredbo ministrstva za Sll,ne in rudnike, e katero se izdajajo za Slovenijo prrviplRi za trajno gozdno gospodarjenje v gozdih veleposestev, spadajočih pod agrarno reformo, z dno M. julija 1920., Uradni list št, 307/21,, seznamka uredb ministrstva za, šume in rudnike št, 17, «Služ-beno Novine* št. 195/21., izpremeniti in da se glasi:
Zakon,
s katerim se izdajajo za Slovenijo predpisi za trajno gozdno gospodarjenje v gozdih veleposestev, spadajočih pod agrarno reformo.*
§ i-	j
V	gozdih onih veleposestev, ki .‘vpadajo v zmislu j zakona o prepovedi odsvojitve iiv obremenitve vele-! lH»e»tev pod agrarno reformo, je vsaka sečnja preko ] letnega etata prepovedana.
V	gozdih brez normalno zaloge se mora letni etat! ^manjšati v toliko, da so v petih letih doseže nor-!nahia zaloga; kjer )>a. to normalne zaloge v petih letih ni mogoče doseči, določi množino sečnje goz-'-'-arski oddelek pokrajinske uprave za Slovenijo.
§ 2-
V	mejah, določenih v § 1., je sečnja dovoljena le s privolitvijo pristojnega okrajnega političnega ob-'astva in )xi glavnega poverjenika ministrstva za ;!!?rarno reformo.
Glede pridobitve sečnega dovolila se je upravam ve)eposostov ravnati po zakonu, s katerim se začas-«o izdajajo nekatere gozdnopolicijeke in vodnopoli-"ijske odredbe za: področje pokrajinske uprave za Slovenijo.
§ 3.
Oitrajtvo politično cblastvo ix>šlje prošnjo, rešeno v zmislu določil omenjenega zakona, glavnemu ]>o-vorjeniku ministrstva za agrarno reformo. Ta v °kviru dotične rešitve in v zmislu veljavnih pred- j Pisav za agrarno reformo prosto izvršuje dovoljeno i sečnjo. 0 svojih ukrepih obvesti ob vrnitvi spi-«)v, "krajno glavarstvo, da le-to intimira upravo, Iti je I ^‘črtjo prijavila.
§ 4.
Glo<le pritožne pravice zoi>er odloke okrajnega Političnega oblastva veljajo določila citiranega zakona.
;S Razglašen v »Službenih Kovinah kraljevine ^fba, Hrvata i Slovenaca* št. 258, izdanih dne 17ega "»vem],,* 1922. (Prilog XXXVI. — 1922.)
| Kadar pa odloča gozdarski oddelek v prvi stop-I nji (g 1., (Kistavek 2.), jo dovoljena pritožba na mi-! nistrstvo za šume in rudnike; v tem primeru se mora j v 14 dneh po dnevu vročitve vložiti pri gozdarskem i oddelku.
§ 5.
Določila glede kazni in pritožb zoper kazeuske razsodbe obseza ponovno citirani zakon.
§«•
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvozno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «81už-benih Novicah», ter nadomešča naredbo ministrstva za šume in rudnike, s katero se izdajajo za Slovenijo predpisi za trajno gozdno gospodarjenje v gozdih veleposestev, spadajočih pod agrarno reformo, z dne 30. julija 1920., Uradni list, št. 307/21., seznamka uredb ministrstva za šume in rudnike št. 17, »Službene Novine* št. 195/21.
Našemu ministru za šume hi rudnike priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 28. februarja 1922.
Aleksander s. r.
Videl in pritisni! državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravdo:
dr. L. Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
403*
Mi
l?Ll<e!lsHSt.ncIe>)X» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
| proglašamo in objavljamo vsem ih vsakomur, da jo zakonodajni odbor narodno skupščino kraljevin« Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sidenil v XIII. redni seji, ki jo je imel dne 24. novembra 1921. v Beogradu, iti da smo Mi potrdili in potrjujemo, da je pravilnik za gozdno orožui-štvo z dno 28. aprila 1918., »Službene Novine* št. 38 iz leta 1919.* in odločbo ministrskega sveta z dne 4. januarja 1919., št. 18, seznamka uredb ministrstva | za šume in rudnike št. 4 in 5, »Službene Novine* št. 195/21., izpremeniti in da se glasita:
Zakon
za gozdno orožništvo.
Clcn 1.
Da so čim bolj varujejo državni gozdi brezpravnega izsekovanja, je postaviti do dne 31. decembra 1924. poleg čuvajev državnih gozdov na vsem ozemlju liraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi gozdne orožnike, katerih število se odreja vsako leto s proračunom.
* Uradni list pod št. 10 iz leta 1920.
** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 258, izdanih dne I7ega novembra 1922. (Prilog XXXVI. — 1922.)
člen 2.
V gozdno orožništvo sme biti sprejet vsak naS državljan, samo če jo:
1.	) telesno in duševno zdrav;
2.	) če je služil v stalnem kadru;
3.	) če ni star nad 45 let;
4.	) če je pismen;
5.	) če je dobrega vedenja, kar mora dokazati >* potrdilom občinskega oblastva in, ako prihaja neposredno iz vojske, tudi s potrdilom vojnih oblastev.
člen 3.
Gozdne orožnike postavlja minister za šume in rudnike.
Člen 4.
Gozdni orožniki, porazdeljeni pri gozdni upravi (ali gozdarskem oddelku), »o podrejeni njiju nopa-srednji upravi; od kazujete jim okoliš iti stalno bivališče.
Ob vstopu v službo se gozdni orožniki zaprise-zajo v zmislu Člena 24. zakona, o gozdih; oh izvrše vanju službe nosijo orožje in gozdarski znak | ua čepici.
Člen 5.
i Gozdni orožniki so pomočniki tistega gozdnega čuvaja, v čigar okolišu poslujejo. Dolžnost jim je, čuvati državne gozde ter varovati lov in ribjo lov vseh brezpravnih dejanj po dotičnih zakonih.
To dolžnost izvršujejo tako, da zaprečujejo izvrševanje teh dejanj, da podajajo o izvršenih dejanjih in njih storilcih pristojnemu preiskovalnemu oblaetvu referate, kjer so za to pooblaščeni, in da tem, kjer nimajo tega pooblastila, obveščajo svojega prede toj nega čuvaja, da ta nadalje ukrene po zakonu, česar jc treba.
člen 0.
Iz vrše vaje svojo službo, se ravnajo gozdni orožniki po predpisih dotičnih zakonov in po navodilih in določilih predstojnik gozdarskih oblastev.
člen 7.
Gozdni orožniki morajo:
1.	) dobro poznati vso predpise, ki se tičejo varstva državnih gozdov kakor tudi zaščite lova in ribje lovi;
2.	) skupno s čuvajem ali tudi sami čim }>ogosteje pregledovati svoj okoliš, če treba tudi ponoči, in sicer ne samo po znanih potih, nego tudi po bregovih, višinah in dolinah;
3.	) točno in redno izvrševati naredbe predstojnik oblastev;
4.	) o dejanjih, prepovedanih po zakonu o lovu in zakonu o ribji lovi, ki jih zaslede v svojem okolišu, [»oročati pristojnemu preiskovalnemu oblastvu, o dejanjih, prepovedanih po zakonu o gozdih, pa obveščati svojega predstojnega čuvaja zaradi nadaljnjega postopanja.
Člen 8.
Če zasledi gozdni orožnik na obhodu svojega-okoliša brezpravno dejanje v občinskih, vaških ali zasebnih gozdih in gozdih v prepovedi, mora v občinskih in vaških gozdih zahtevati tudi sam, v zasebnih pa na poziv njih lastnika, da s« krivec prežene iz njih in da se mu vzamejo predmeti, ki se ! jih je brezpravno ix>iastil.
Clou 9.
Ge gozdni orožnik koga zaloti ua brezpravnem dejanju, mu mora vzeti take stvari, ki se jih je brezpravno jvolaatil (drva, divjačino, ribe), kakor tudi predmete, ki jih je uporabil za izvršitev onega dejanja, ter mora postopati z njimi po predpisih dotičnih zakonov.
0 tem mora obvestiti tudi gozdnega čuvaja zaradi nadaljnjega zakonskega postopanja, kjer jo to potrebno.
Člen 10.
Izvrše vaje svojo službo, sme gozdni orožnik rabiti orožje ob prilikah in tako, kakor je to predpisano tudi za čuvaje državnih gozdov (člen 184. zakona o gozdih in člena 69. in (50. pravi! za gozdarsko osebje).
Člen 11.
Gozdni orožnik se mora s poslovanjem v službi, istotako z vedenjem in nastopanjem izvun n,je kazati vrednega opravila, ki mu je poverjeno.
V	službi mora biti gozdni orožnik marljiv, zanesljiv, vesten in pošten.
Kot državljan ne sme biti vdan pijančevanju, kvartanju, niti drugim napakam, ki bi škodovale njegovemu ugledu kot človeku in kot državnemu uslužbencu, ter se mora proti vsakomur vesti dostojno.
Člen 12.
Za kazniva dejanja, la jih učini gozdni orožnik, izrekajo kazni: starejšina okrožne gozdne uprave, odnosno gozdarskega oddelka, v obsegu svoje pristojnosti aii pa minister za šume in rudnike (točki 1. člena 126. zakona o gozdih).
O vsaki kazni, ki jo izreče starejšimi okrožne gozdne uprave, odnosno gozdarskega odseka, mora poročati tudi ministrstvu.
Člen 18.
če gozdni orožnik zboli, mora o tem takoj obvestiti svojega predslojnega čuvaja.
Bolezen, ki traja dalje nego tri dni, mora opravičiti z zdravniškim izpričevalom.
člen 14,
Ta zakon stopi v vel,javo z dnom, ko ga kralj podpise, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah», tor nadomešča pravilnik za gozdno orožništvo, «Službene Nevine* št. 88/19., in odločbo ministrskega sveta z dne 4. januarja 1919.. III. br. 81, s e znamka uredb ministrstva za šume in rudnike št. 4 in 5, »Službene Novine* št. 195/21.
Našemu ministru za Šume in rudnike priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi ra njegovo izvrševanje, obl as tvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V	Beogradu, dne 38. februarja 1922.
Aleksander 8. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravdo:
dr. L. Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
404«
&A«al«:»£fcra(4£»K* X., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov In Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrv atov in Slovencev na podstavi člena 130. ustavo sklenil v XIII. redni seji, ki jo je imel dne 24. novembra 1921. v Beogradu, in tla smo Mi ]>o-trdili in potrjujemo, tla je naredbo ministra za ; igram o reformo in ministra za šume in rudnike o nakazovanju kurita in stavbnega lesa v veleposestniških gozdih, in interesentom agrarne reforme v Sloveniji z dne 27. aprila 1921., št. 12.448,*" seznamka uredb ministrstva za šume in rudnike št. IS. »Službene Novine® št. 196/21., izpremeniti in da sc glasi:
Zakon
0	nakazovanja kurivu in stavbnega lesa v veleposestniških gozdih interesentom agrarne reforme v Sloveniji.
Za območje deželne vlade za Slovenijo 8« odreja glede okoriščanja velikih gozdnih kompleksov, za
1	katere veljajo določila predhodnih odredb za pri-! pravo agrarne reforme, to-lo:
I
§ L
t
j Interesentom agrarne reforme, in sicer dobro-j voljcom, ubožnim poljedelcem in končno ostalim j poljedelcem, ki- «0 navedeni v izkazu interesentov I agrarne reforme pod kategorijami A, B in C ter ' prebivajo v okolišu gozdnega veleposestva, naj se j nakaže neizogibno potrebni les za kurjavo, kolikor ne zadošča za oskrbo lastna gozdna posest ali ko-I Ukor niso bili že prej po katerikoli strani preskrb-i Ijeni is potrebnimi drvmi. Glede potrebe stavbnega J losa jo postopanje navedeno niže. Potrebe 'sc n;o-1 rajo kriti iz rednega etata. Tam, kjer nimajo gospo-I darskoga načrta, velja glede obsega sečnjo izjava okrajnega gozdarskega inženjer ja.
§ 2-
Množina drv za kurjavo se določa za vsako hišno gospodarstvo do osem prostornih metrov, za gorske kraje, kjer traja zima dalje nego pet mesecev, pa do največ, šestnajst prostornih metrov za eno loto.
Kjer bi tega letni etat ne dopuščal, naj se ta množina skrči sorazmerno z letnim etatom.
8 3.
Ceno za oddajo stavbnega lesa in drv za kurjavo na panju določa okrajni gozdarski inženjer sporazumno z okrožnim agrarnim-uradom, ki je zaslišal upravo veleposestva.
Ona za navedeno interesente mora biti zmerna.
Pri določanju ceno je vpoštevati upravne stroške, kulturne stroške, davke in davčne doklade in izvo-steai procent čistili dohodkov za gozdni kapital, ki ne smo biti večji od 2 %. Nadalje se je ozirati na vrsto lesa in drv. način oddaje (na jsinju, izdelan) in na oddaljenost gozda itd.
V kalkulacijo naj se jemljejo tudi lokalne cene lesa in drv iu drugih gozdnih pridelkov dotičnoga I lunja.
8 4.
Za kurjavo se sme po zmerni ceni oddajati le za j to sposoben les. ki ni za tehnično porabo.
I
Drva se oddajajo in nakazujejo tako-le:
I Občinski odbor mora po posvetovanju s pristoj-; nun občinskim agrarnim odborom vse tiste upravi-: čenoe, ki nimajo drv za zimo, vpisati v izkaz posa-j meznih interesentov. Ta izkaz mora občinski odbor javno razgrniti za dobo osmih dni pri občinskem uradu in to razglasiti, kakor je v občini običajno, vsekakor pa z nabitkom razglasa, a tudi z ustnim in javnim naznanilom.
Interesenti, lu niso vpisani v razglas, imajo pravico, da se v osmih dneh po razgrnitvi pritožijo na okrožni agrarni urad, ki odloča dokončno.
Pravnomočni izkaz je v dveh izvodih predložiti pristojnemu okrožnemu agrarnemu uradu.
Okrožni agrarni urad v najkrajšem času po svojem gozdarskem referentu sporazumno z državnim sekvestrom, ako ga posestvo ima, in z upravo veleposestva dožene in ustanovi upravičeno potrebo prosilcev. Okrožni agrarni urad tudi določi, kako naj se primemo razdeli potreba lesa in drv sorazmerno na vsa posestva, lož«d‘a v okolišu.
Okrožni agrarni urad odda nato potrjeni izkaz prosilcev dotični upravi veleposestva v izvršitev, drugi izvod izkaza z ustreznim številom praznih nakaznic pa občinskemu odboru. Obenem napravi tudi na okrajno politično oblastvo zaradi vednosti poročilo, v katerem je sumarno navesti lesno potrebo prosilcev.
Državni sekvester ali uprava veleposestev naznani občinskim odborom po pristojnem okrožnem agrarnem uradu modalitete dobave (vrsto in količine materiala, kraj, kjer se les prevzemi — na panju,
* Uradni list pod št. 154 iz leta 1921.
** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 268, izdanih dne 17ega novembra 1922. (Prilog XXXVI. — 1922.)
na skladišču itd.), določeno kupnino, rok in mesto plačila.
Občinski odlior mora po tem poročilu na podstavi prejetega izkaza interesentov izpolniti nakaznice « imenom interesentov in gozdnega posestnika, obenem označiti vrsto in količino materiala iu kraj. kjer (na panju, na skladišču itd.) je treba les prevzeti, ter navesti kupnino, rok in mosto plačila. Nakaznice mora takoj razdeliti.
Takso, ki jo je določil okrajni gozdarski inženjer sporazumno z okrožnim agrarnim uradom, je plačati v določenem roku pri upravi veleposestva, iz katerega so bila drva ali les nakazana. Lahko pa tudi pobere denar občinski odbor, ako je plačilo na ta način hitrejše. V osmih dneh po prejemu nakaznic se morajo interesenti prijaviti gozdnemu posestniku, odnosno njega upravi, ki mora v določenem roku nakazati drva ali les.
§ 6.
Ker je ta preskrba občanov z lesom za kurjavo in stavbe javnega značaja, mora občinski odbor v okviru občinskega reda slabeti za to, da so delovno in vozne moči, razpoložne za izdelavo in dovoz drv, uporabijo tako, da se najprej v pošte vajo interesenti, ki nimajo delovnih moči ali dovozne priprave, potem šele ostali interesenti.
Za medsebojno pomoč pri izdelavi in dovozu drv se ne sme dajati plačilo' v drveli ali v lesu.
Ako kdo ne vpošteva določil občinskega odbora, odnosno pristojnega županstva, o pomoči pri delu ali pri dovozu, izgubi pravico do drv ali lesa, ki mu je bil prisojen.
§ 7.
Ako drv ali lesa v določenem roku iz tehtnih vzrokov (slabo vreme, premalo delovnih Ln dovoznih moči, bolezen itd.) ni bilo mogoče spraviti iz gozda, je treba ta roli primerno podaljšati.
če kdo drv ali lesa eno leto po poseku ne spravi iz gorela, sme razpolagati z njuni goadui posestnik, a brezobrestno mora potem povrnili plačane takse.
§ 8.
Dna i/. državnih in po državi upravljanih gozdov se vobče oddajajo po doslej veljavnih predpisih, Občinski odbori morajo po posvetovanju z občinskimi agrarnimi odbori predložiti izkaz interesentov gozdarskemu oddelku pokrajinske upravo za Slovenijo, odseku B, ki po razpoloženi zalogi nakaže potrebe in določi ceno.
Interesenti smejo z delom odslužiti kupnino za drva ali les, ako uprava posestva potrebuje ujih delo.
§ 9.
Prošnje za stavbni les, ki gu je treba za popravo ali zgradbo hiš in gospodarskih poslopij in naprav, mora občinski agrarni odbor sestariti v posebnem izkazu ter jih predložiti pristojnemu okrožnemu agrarnemu uradu. Poslovanje je isto, kakor je bilo določeno za oddajo drv za kurjavo.
8 10.
Za posamezno gospodarstvo sc sme za novo zgradbo dovoliti kvečjemu 15 nr lesu. Leo so sme nakazati šele tedaj, ko prosilec dokaže, da jo že dobil gradbeno dovolitev in da je pripravil potrebno množino drugega materiala (kamenje, a j,mo, opeko itd.). Pri upravičenih pogorolcih ta dokaz ni potreben.
8 H-
Pri eventualnih sporih, ki se morajo reševati takoj, posreduje državni sekvestor, ako ga posestvo ima, po potrebi pa gozdarski referent okrožnega agrarnega urada. Na zahtevo ene izmed strank mora spor končnovel,javno rešiti okrožni agrarni urad sporazumno z okrajnun gozdarskim inžonjerjem-Stroške za posredovanje plača ona stranka, lil je spor zakrivila.
§ 12.
Okrožni agrarni urad mora voditi in nadzirati vsa ta opravila tor posebno paziti na to, da uprave veleposestev in občinski in občinski agrarni odbori natančno izvršujejo njim predpisane dolžnosti in da pravočasno prično z delom. Dolžnost mu je nadalje, [»azili na to, da se pravilno in pravično ugotovi potreba interesentov in množina razpoloinega materiala in da So cone določene zmerno in pravično.
Organi gozdnopolitične uprave so na prošnjo okrožnega agrarnega urada dolžni, [rri teh opravil®1 pomagati, kolikor jim to dopušča redno opravljanje lastnih poslov. Dolžnosti nadzorstva in kompetenca v gozdno-pbiicijakem in goznotehničnem oziru ostanejo s tem neizpromenjene.
§ 13.
Ako jjotom, kx> so se pokrile potrebe agrarnih interesentov, Se. preostane drv ali stavbnega lesa iz redne letne sečnje, so morajo iz tega kriti potrebo malega obrta.
V	Prekmurju se mora v okviru etata vpoštevati Po zmernih dnevnih cenah tudi {»treba za kurivo 'n za stavbni los ostalih poljedelcev po njih imo-rinskem stanju in vsega ostalega prebivalstva. Ta odredba za Prekmurje pa velja samo za čas, dokler ne nastopijo normalne prometne razmere glede za-mganja tamkajšnjega prebivalstva s kurivom in stavbnim lesom.
Morebiten preostanek se mora prodati po določilih naredbe z dne 3. septembra 1920., št. 14.082.
§ 14.
Zoper gozdne posestnike, ki bi ovirali izvrševanje tega zakona, je postopati po predpisih naredbe o državnem nadzorstvu in upravi veleposestev z dne 3. septembra 1920., št. 14.082.
§ 15.
Oe kdo premišljeno napravi kaj škode v gozdu v času, to se sekajo, spravljajo ali odvažajo drva ali Inn, ali če jxxia kdo občinskemu agrarnemu odboru neresnične podatke, dalje če za izdelavo ali dovoz dna ali lesa odstopi del drv ali lesa kot odškodnino ndi če les, dobljen po tem zakonu, proda jdi na kakr-nonkoli način odtuji, izgubi pravico do drv in lesu l*0 tem zakonu za prihodnji dve leti.
§ 16.
Ako se zahtevajo poklicani javni službeni organi v opornih zadevah na poslovanje na licu mesta, trpe nteoške za to interesenti.
§ 17.
la zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v ■‘Sluibenih Kovinah*, ter nadomešča naredbo ministra ^ agrarno reformo Ln ministra za šume in rudnike 0 ukazovanju kuriva in stavbnega lesa v veleposestniških gozdih interesentom agrarne reforme v Sloveniji z dno 27. aprila 1921., št. 12.443, seznamka uredb ministrstva za šume in rudnike št. 18, »Službene Novine* št. 195/21.
Našemu ministru za šume in rudnike [>ri poročamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur ]>a, naj se mu pokoravajo.
V	B e o g r a d u , dne 28. februarja 1922.
l>olju, je označena vrednost kolkov, izražena, v številkah, nad tem in pod tem pa je v elipsi napisano s cirilico in latinico: «napa», «para». V spodnjem delu kolka je na polnem polju napisano s cirilico in lati-
nlCO: „ 1 aksena	' kolok K'	v »»IZUntin-
skem slogu.
Označeni kolki so natisnjeni z istimi klišeji. Kolki po 5 {»ar so natisnjeni s temnomodro barvo. Kolki po 10 par so natisnjeni s sveti ozeleno barvo.
Kolki {X) 20 pav so natisnjeni z modro barvo. Kolki po 50 par so natisnjeni z rdečo barvo.
Kolki po 1000 Din so natisnjeni s temnorožasto barvo.
Taksno znamke za kvarto in domine so take:
Taksne znamke za kvarto in domine po 50 Din merijo 83 mm/24% mm.
Vzdolž vse dolžine zgornjega dela taksne znamke je napisano s cirilico in latinico besedilo: »Taiccd-j na Mapica. ::a Kapre h AOMHHe» — »Taksena marka j za karte i domine*. Sredi kolka, in sicer v krogu, I ki predstavlja venec, ji' na {»Imun polju državni grb i v belem orlu. Na levi strani grba je na praznem pro-j stom besedilo: «50 flH®pa », na desni strani
pa:
2.) Kolki po 1, 2, 3 in 5 dinarjev merijo 25 mm/j « Di"ra 50». Taksna znamka je izdelana v bizantin-35 mm. V zgornjem delu kolka jo napisano s cirilico j skem slogu.
Taksena"ina^k«'‘ • Sredi kolka, in sicer v! Te taksne znamke so natisnjene s svetlomodro
in latinico:
i krogu na poinem polju, je državni grb v belem orlu.: '>an °’ co!1:l I,a s ^rno l)arvo; pri tej priliki se. je i Spodaj na levi in im desni strani, in sicer v praz- i lu^^a prvotna vrednost teh znamk s črnimi nem belem polju, je označena vrednost kolkov
i številka!:, na prostoru nad številkami pa je napisano
Din"
i na polnem polju s cirilico in latinico:	Kolek je
j izdelan v bizantinskem slogi:.
Označeni kolki so natisnjeni z istimi klišeji.
Kolki {»o 1 Din so natisnjeni z rumeno ban,-o. Kolki po 2 Din so natisnjeni z ramenkastozeleno i barvo.
Kolki {jo 3 Din so natisnjeni z rožasto barvo. Kolki po 5 Din so natisnjeni z rdečerjavo barvo.
I 3.) Kolki po 10 Din merijo 26 mm/36 mm. V zgor-! njem delu kolka je napisano s cirilico besedilo: 10». Sredi kolka, in sicer v krogu j
I * 10
ZlHiiapa
kvadrati.
Kolki staro emisijo se smejo rabiti do konca meseca januarja 1923.; od tega dne pa prestanejo veljati ter se bodo lahko do vštetega dne 30. aprila 1923. zamenjavali pri vseh blagajnah, ki prodajajo vrednotnice na račun uprave državnih monopolov na ozemlju vse kraljevine; taksne znamke za kvarto in domine pa bodo zamenjavale carinarnice pri de-potu taksnih znamk uprave državnih monopolov.
Iz generalne direkcije posrednjih davkov v Beogradu,
dne 20. oktobra 1922.; št. 26.137.
v*del in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r.
Aleksander s.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje posle:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih, ministrov.)
TaKccHa Mapna
, ua polnem polju, je državni grb v belem orlu, okoli : njega pa ornamentika, izdelana v majhnih kvadrat-i cih.
Kolki po 10 Din so natisnjeni z vijoličasto j barvo.
4.	) Kolki po 20 Din merijo 25 mm/35 mm. V zgornjem delu kolka je napisano s cirilico besedilo: *20 ^HHapa*, v spodnjem delu kolka pa z latinico: »Dinara 20». Sredi kolka, in sicer v krogu, je državni grb v ščitu. V zgornji polovici kroga je okoli grba napisano s cirilico: »TaKCCHa Mapica*, v spodnjem delu kroga pa z latinico: »Taksena marka*. Kolek je izdelan v bizantinskem slogu.
Kolki po 20 Din so natisnjeni s temno modro-'zeleno barvo.
5.	) Kolki po 50 Din merijo 25 nim/351/^ mm. V i zgornjem delu kolka je napisano s cirilico besedilo: ' »Taiccena Mapica®, v spodnjem delu kolka pa z lati- j nico: »Taksena marka*. Sredi kolka, in sicer v elip-; sastem krog-u, pomaknjenem proti zgornjemu delu kolka, je državni grb v belem orlu, pod tem krogom, in sicer v spodnjem delu kolka, na prostoru med tem delom kroga in besedilom, napisanim z latinico: »Taksena marka*, jo napisano besedilo: «50
50». Kolek je izdelan v bizantinskem slogu.
Kolki po 50 Din so natisnjeni s pomarančasto barv’o.
6.	) Kolki po 100 Din merijo 25 mm/35 mm. V
zgornjem delu kolka je napisano besedilo: «100 a»llaPa' mn. „	delu	■■Tlll<ce"a-tl-aPKa"
Razglasi osrednje vlade.
^zgias o emisiji novih kolkov in taksnih znamk.*
Na predlog uprave državnih monopolov z dne *6- oktobra 1922., Pr. br. 33.891, je odredil državni Podtajnik za finance z odlokom z dne 20. oktobra
1922.,	St. 26.137:
Uprava državnih monopolov da z dnem 1. janu-ilrja 1923. v |)romet enotne kolke in taksne znamke /'a kvarto in domine za vso kraljevino, in sicer kolke P« 5, 10, 20, 50 par in po 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 100, fOO, 500 in 1000 dinarjev, taksne znamke za kvarto 'n domine pa po 50 dinarjev. ko!ki nove emisije so taki:
L) Kolki po 5, 10, 20 in 50 par merijo 25 mm/ ■ •> mm. Sredi zgornjega dela kolka je državni grb v sutu. Sredi kolka samega, in sicer v praznem belem
Priobčen v «Službenih Kovinah kraljevine 8rba, Hrvata i Slovenaca* št 258, izdanih dne 17ega novembra 1922.
100»,
Dinara —flel« pat iJaksena marka.;.
Sredi kolka, in sicer v krogu na polnem polju, je državni grb v belem orlu. Okoli kroga je izdelana ornamentika v bizantinskem slogu.
Kolki po 100 Din so natisnjeni s sajasto barvo. 7.) Kolki po 250 Din merijo 26 mm/36 mm. V zgornjem delu kolka je napisano s cirilico besedilo: 250	250», v spodnjem delu kolka pa
Taksen "‘marka- 250». Sredi kolka, in v krogu na polnem polju, je državni grb —
omamentika v bizantinskem
TaKccHa Mapna
z latinico: «250 sicer
krona. Okoli grba je slogu.
Kolki po 250 Din so natisnjeni s temnorjavo (fo-tografskorjavo) barvo.
8.) Kolki po 500 Din merijo 26 mm/36 mm. V zgornjem delu kolka je napisano s cirilico besedilo:
«500
HHHapa
500», v spodnjem delu kolka pa z latinico: «500	500». Sredi kolka, in sicer
v krogu na polnem polju, je državni grb — krona. Okoli grba je ornamentika v bizantinskem slogu.
Kolki po 500 Din so natisnjeni z rdečevijoličasto barvo.
9.) Kolki po 1000 Din merijo 26 mm/36 mm. V zgornjem delu kolka je napisano s cirilico besedilo: 1000», v spodnjem delu kolka pa
Dinara--- 100()ji	in
fliniapa
‘1000 T,Kce„. MapKa
z latinico: «1000 -7^. marka sicer v krogu na polnem polju, je državni grb — krona. Okoli grba je omamentika v bizantinskem slogu.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
St. 41.876.
Razglas.
Namesto odstopivših petih prisodnikov občinskega gerentskega sosveta v Centibi so imenovani za prisedniko tega sosveta: Ivan J o k 1 i n in Aleksander Fujs — oba v Čentibskih goricah, nadalje Vendel Gaal, Fran Vida in Fran Horvat — vsi trije v Centibi.
V	Ljubljani, dne 25. novembra 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopnik pokrajinskega namestnika:
dr. Baltič s. r.
Razpust društev.
Št. 41.039, z dne 16. novembra 1922.
Društvo »Mladeniška družba sv. Jožefa pri Sveti Trojici* je razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za 1 »ravni obstoj.
Št. 41.600, z dne 22. novembra 1922.
Društvo «Arbeiter-Turnverein ,Freiheit’ in Cilli* jo razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nuna pogojev za pravni
0l>St0j- Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranjo zadevo.
Po naročilu pokrajinskega nanuvetnika: Tekavčič s. r.
Št. 4529 in 4582.
Odobritev šolskih knjig.
Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je odobrila nastopni šolski knjigi:
a)	Z razpisom z dne 22. novembra 1922., št. 4529, knjigo: »Čitanka za obče ljudske šole*. Izdaja v 4 delih. II. del. Za drugo in tretje šolsko leto štirirazrednih in večrazrednih ljudskih šol. Sestavila Henrik S c h r e i n e r in Fr. Hubad, če trta pregledana izdaja. Oskrbel Ljudevit Č e r -n e j, okrajni šolski nadzornik. Cena vezani knjigi 8 Din. V Ljubljani 1923. Kr. zaloga šolskih knjig in učil.
b)	Z razpisom z dne 22. novembra 1922., št. 4582, knjigo: Dr. Fran Sturm: »Francoska vadnica*. Drugi letnik. Cena vezani knjigi 36 Din. V Ljubljani 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna.
V	Ljubljani, dne 22. novembra 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za prosveto in vere.
Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka: dr. Skabemč s. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
St. 13.532/22 zdr.
Razpis.
Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrajnega zdravnika pri okrajni sanitetni upravi v Celju v IX., odnosno VIII., odnosno VII. činovnem razredu državnih uradnikov.
Prosilci naj predlože pravilno kolkovane prošnje
do dne
2 0. dece m b r a 1 922.
pri i>odpisanem zdravstvenem odseku.
Prošnjam naj se prilože doktorski diplom (ali njega prepis), izpričevalo o fizikalnem izpitu, dokazilo o izobrazbi, dosedanjem službovanju, o starosti, o državljanstvu in o fizični sposobnosti.
Prosilci, ki še nimajo fizikalnega izpita, so nastavijo provizorno ter se morajo zavezati, da opravijo ta izpit vsaj v dveh letih.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 18. novembra 1922.
Sanitetni šef: dr. Katičić s. r.
radi izreka o kazni zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ložu z dne 23. marca 1922., opr. št. U 87/22/3, s katero jo bil obtoženec obsojen zaradi prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje po istem členu z uporabo § 260. e k. z. na 3 dni zapora, poostrenega z enim postom, in na denarno kazen 900 Din, odnosno ob neizterljivosti na nadaljnjih 18 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Po predlogu obtoženčevem, naj se vzklicu zaradi izreka, o krivdi in kazni ugodi, in po predlogu javnega ob-tožitelja, naj se vzklic 'obtoženčev kot neutemeljen zavrne, njegovemu vzklicu zaradi izreka o kazni pa ugodi, jo razsodilo rečeno sodišče dne 11. oktobra 1922. tako:
Vzklic obtoženca Ivana Tomšiča, rojenega lota 1877. v Knežaku, pristojnega v Stari trg, rimskokatoliško vero, oženjenega trgovca v Igavasi št. 18, še nekaznovanega, zaradi izreka o krivdi in vzklic javnega obtožitelja zaradi izreka o kazni zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ložu z dno 22. marca
1922.,	opr. št. U 87/22/3, se zavračata kot neutemeljena, z ozirom na razloge razsodbe prvega sodnika; kolikor pa gre obtoženčev vzklic zoper izrek o kazni, mu je ugoditi, in zato se kazen znižuje na 24 ur zapora in 100 Din denarne kazni, odnosno so ob neizterljivosti odmerja z nadaljnjimi 48 urami zapora.
Vzklicatelj se obsoja po § 390. k. pr. r. na povračilo stroškov vzklicnega postopanja.
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek II.,
6. zakona o pobijanju draginje po členu 6. istega zakona obsojen z uporabo § 260. b k. z. na 3 dni zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem, in na 500 Din denarne kazni, odnosno ob neizterljivosti na nadaljnjih 10 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Po predlogu javnega, obtožitelja, naj sc vzklic obtoženčev zaradi izreka o krivdi in kazni zavrne kot neutemeljen iz razlogov prvega sodnika, je razsodilo rečeno sodišče dne 11. oktobra 1922. tako:
Vzklicu obtoženca Ivana Palčiča, rojenega leta 1858. v Markovcu, oženjenega posestnika in gostilničarja istotam št. 4, pristojnega v Stari trg, še nekaznovanega, zaradi izreka o krivdi in kazni zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ložu z dne 30. marca 1922., opr. št. U 97/22—3, je deloma ugoditi. Kolikor gre vzklic zoper izrek o krivdi, se z ozirom na razloge razodbe prvega sodnika zavrača kot neutemeljen; kolikor pa gre zoper izrek o kazni, mu je ugoditi, in zato se kazen znižuje na 24 ur zapora in na 500 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa se odmerja z nadaljnjimi 10 dnevi zapora.
Vzklicatelj se obsoja po § 390. k. pr. r. na povračilo stroškov vzklicnega postopanja.
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek II., dne 4. novembra 1922.
dne 4. novembra 1922.
1611
U 89/22—8.
V imeau Njegovega Veličanstva kralja i
Deželno sodišče v Ljubljani kot vzklicno sodišče
Razglasi drugih uradov in oblastev. j
U 468/22—4.	1608 j
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolžen ka Katarina Podgoršek, mesarjeva i žena v Trzinu št. 82, je kriva, da dne 2. oktobra 1.1.1 na semnju v Litiji ni imela vidno označenih cen
življt ndom potrebščinam	je vsled naredbe z dno 26. septembra 1922., s ka-
. .uu. ■i* "'l -n ‘Z ‘j’ Pn s 'Pe v 1>0 ‘ ' "J1 ;.	V<’1U i tero je bila določena vzkliena razprava, razpravljalo
0	pobijanju draginje m brezvestne spekulacije z dne 'luo u oktm.ri 1900 .„,,1 „redseds vom višieea
30. decembra 1921. Ur. 1. št, 6 iz lota 1922. in zato! , * , ' ,	Z	0	višjega
.	.	. .	’ v, . .	'	. 1 deželnosodnega svetnika Mladica, vpričo dvornosod-
se obsoja po .stom členu citiranega zakona na tri	svetnika Regallvja, deželnosodnih svetnikov
dm zapora m dvesto dmarjev denarne kazni, ob ne- drja Mohoriča in drja. Skaberneta kot sodnikov in izterljivosti pa še na nadaljnje 4 dni zapora, in po j ilvskultanta Rebu]0 kot zapisnikarja in vpričo držav-§ 389. k. P- r. na plačilo stroškov kazenskega posto-. nuga pravdnika drja. Hodžarja, o vzklicu, ki ga jo panja 111 (\tii itam, v/.vrs c.	| vložila obtoženka Neža Bravec zaradi izreka o
Po členu 19. navedenega zakona je to razsodbo j krivdi in kazni	razsodbo okrajnega sodišča v
po pravnomočnosti objavit, v Uradnem listu, m sicer L()žu z dne 27. marca 1922, opr. št. U 89/22-3,
01	sro 11 o o en'im 1.	|S katero je bila imenovana obtoženka zaradi pre-
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek HI,	stopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje ]K>
dne	31. oktobra 1922.	istem	členu obsojena z	uporabo § 260. k. z. na
“	3 dni	zapora, poostrenega z enim postom, in na
U VI 2177/22___3	1606 dinarjev denarne kazni, odnosno ob neizterlji-
# I vosti na nadaljnjih 12 dni zapora, in po § 389.
V	imenu Bljcgovsga VšJličanstva kralja! j k. pr. r. na povračilo Stroškov kazenskega posto-
Obtoženka Julija Lavš, rojena dno 4. decem-1	P(> Predlogu obtoženkinem. naj se vzklicu
bra 1876. v Hrastniku, pristojna v Ljubljano, rim-1 ^&odi in ona sama oprosti vsake krivde in kazni, Siko-katcliške	vere,	samska, trgovka	v Ljubljani,	še	'n J>0	predlogu javnega	obtožitelja, naj se obto-
nekaznovana,	je kriva, da je imela dne 12.	oktobra'	^-enkin	vzklic zavrne kot	neutemeljen, je razsodilo
1922. v Ljubljani v svoji prodajalni na Tržaški ■ rečeno sodišče dno 11. oktobra 1922. tako: cesti na prodaj postavljena živila, in sicer zeljo I Vzklic obtoženke Neže Bravčeve, rojene leta v glavah, solato, fižol v stročju, kostanj in hruške,1 1855. Branišljeve, v Cerknici, obvdovele gostilni-brez označenih cen, da torej kot prodajalka živi jen-1 Sarke v Ložu št. 26, tja pristojne, še nekaznovane, skih potrebščin v obratovališču ni imela sumarno ali '//0P|,r razsodbo okrajnega sodišča v Ložu z dne podrobno označenih cen posameznim predmetom ta- 27. aprila 1922, opr, št. U 89/22—3, se zavrača ko, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.	kot neutemeljen, kolikor gre zoper izrek o krivdi,
S tem je zagrešila prestopek po členu 6. zakonu z ozirom na razloge razsodbo prvega sodnika; ko-
i U 103/22—7.
1564
o pobijanju draginje in brezvestno spekulacije z dne 30. decembra 1921, Ur. 1. št. 6 iz leta 1922, in zato se obsoja po istem členu na 12 ur zapora in 200 K denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 24 ur zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Po členu 19. citiranega zakona je pravnomočno povračilo stroškov vzklicnega postopanja, razsodbo objaviti v Uradnem listu ob stroških ob-	Okrajno sodišče v Ložu, oddelek II
dne 4. novembra 1922,
Okrajno sodisče v Ljubljani,
dne 25. oktobra 1922.
likor pa gre zoper izrek o kazni, jo vzklicu ugoditi in kazen se znižuje na 24 ur zapora in 50 Din denarne kazni, odnosno se ob neizterljivosti 'odmerja z. nadaljnjimi 24 urami zapora, ker je sodišče v višji meri vpoštevalo olajšujoče okolnosti.
Vzklicateljica se obsoja po § 390. k. pr. r. na
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani kot vzklicno sodišče j je vsled naredbe z dne 24. aprila 1922, s katero j je bila določena vzkliena razprava, razpravljalo dne ; 11. oktobra 1922. pod predsedstvom višjega de-j želnosodnega svetnika Mladiča, vpričo dvomosod-I nega svetnika Rogallyja, deželnosodnih svetnikov j drja. Mohoriča in drja, Skaberneta kot sodnikov in ' avskultanta Rebule kot zapisnikarja, vpričo državnega pravdnika drja, Hodžarja in obtoženca Mihaela Milavca o vzklicu, ki ga je vložil javni obtožitelj zaradi prenizke kazni in obtoženec zaradi izreka o krivdi in kazni zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ložu z dne 12. aprila 1922, opr. št, U 103/22—3, s katero je bil obtoženec Mihael Milavec, rojen leta 1852. na Velikem vrhu, oženjen, trgovec s špecerijskim blagom v Danah št. 12, pristojen v Novo vas, še nekaznovan, spoznan za krivega prestopka po členu 6. zakona z dne 30. decembra 1921. o pobijanju draginje in po istem členu z uporabo § 360. a k. z. glede zaporne kazni obsojen na 2 dni zapora, poostrenega a enim postom, in 300 Din denarne kazni, odnosno ob neizterljivosti na nadaljnjih 6 dni zapora, in po § 389. j k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega posto-j panja in razglasitev razsodbe v Uradnem listu. Po predlogu obtoženčevem, naj se vzklicu ugodi in I on sam oprosti krivdo in kazni, in po predlogu jav-! nega obtožitelja, naj se vzklic obtoženčev zavrne,
I njegovemu vzklicu pa ugodi ter kazen zviša, je razsodilo rečeno sodišče dne 11. oktobra 1922. tako: Vzklic obtoženčev o izreku o krivdi in javnega I obtožitelja zaradi prenizke kazni zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ložu z dne 12. aprila 1922, opr. št. U 103/22—3, se zavračata kot neutemeljena z ozirom na razloge razsodbe prvega sodnika.
! Vzklicu obtoženčevemu zaradi izreka o kazni pa jo v toliko ugoditi, da se prvotna kazen znižuje :ia 24 ur zapora in 50 Din denarne kazni, odnosno ob neizterljivosti odmerja z nadaljnjimi 24 urami zapora, j Vzklicatelj se obsoja po § 390. k. im-, r. na w> i vračilo stroškov vzklicnega postojanja.
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek H,
dne 4. novembra 1922.
toženkinih.
U Vil 1263/22—2.
1566
j U 97/22—7.	1563
U 87/22—9.----------------- 1562 V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
1/	\y-__ »r »-v j. .1., Deželno .sodišče v Ljubljani kot vzklicno sodišče
V imenu Njefroves-a Veličanstva Kralja! ; je „aroiibo , „„	,922.. „ Ua,„r0
Deželno sodišče v Ljubljani kot vzklicno sodišče, je bila določena vzkliena razprava, razpravljalo dno je vsled naredbe z dne 26. septembra 1922., s ka-j 11. oktobra 1922 pod predsedstvom višjega de-tero je bila določena vzkliena razprava, razpravljalo želnosodnega svetnika Mladiča, vpričo dvornosod-dne 11. oktobra J922. pod predsedstvom višjega nega svetnika Regallyja, deželnosodnih svetnikov deželnosodnega svetnika Mladiča, vpričo dvornosod- drja. Mohoriča in drja. Skaberneta kot sodnikov in
nega svetnika Regallyja, deželnosodnih svetnikov drja. Mohoriča in drja. Skaberneta kot sodnikov in avskultanta Rebule kot zapisnikarja, vpričo držav-
avskultanta Rebulo kot zapisnikarja in vpričo državnega pravdnika drja. Hodžarja o vzklicu, ki ga je vložil obtoženec Ivan Palčič zaradi izreka o
nega pravdnika drja. Hodžarja in obtoženca Ivana j krivdi in kazni zoper razsodbo okrajnega sodišča Tomšiča o vzklicu, ki ga je vložil obtoženec j v Ložu z dne 30. marca 1922, opr. št. U 97/22—3, zaradi izreka o krivdi in kazni in javni obtožitelj za-1 s katero je bil obtoženec zaradi prestopka po členu
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
I Marija Belšak, rojena dne 1. aprila 1898. v j Stojncih in tja pristojna, samska, posestnikova hči j v Stojncih, hči Janeza Belšaka in Antonije Belša kove, rojene Bezjakovo, jo kriva, da je dne 4. avgusta 1922. v Mariboru kupila na Glavnem trgu od kmetice Antonije Tauferjeve za 80 K hrušk, in sicer | po tri za 1 K, ter jih hotela takoj nato prodajati po | tri za 2 K, odnosno po dve za 1 K, da je torej ku-! pila živi jenske potrebščine na trgu zaradi prepro-! daje v istem kraju in času.
j S tem je zakrivila prestopek po členu 9. zakona o pobijanju draginje in zato se obsoja po istem členu na 24 ur zapora in 200 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnje štiri dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na plačilo stroškov' postopanja in i izvršitve kazni.
Po členu 14. citiranega zakona ji je odvzeti zaplenjeno blago in izkupiček (48 K) zapade v korist fonda za prehrano siromakov.
Po členu 19. citiranega zakona je razsodbo po pravnomočnosti brez razlogov objaviti v Uradnem listu.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek Vil.,
dne 22. avgusta 1922.
Sa 3/22—17.	1610
Konec poravnalnega postopanju.
Poravnalno postopanje dolžnice Marijo H i 11 i -j e v e, protokolirano trgovke v Ljubljani, Martinova costa St. 8, je končano. Poravnava je sodno odo-
Deželno sodišče v Ljubljani,
dne 22. novembra 1922.'
Poravnalni sodnik: dr. Oolia s. r.
C ni 99/22—5 in C III 100/22- 5.	1615
Oklic.
Zoper Karolino S o j č e v o, posestnico v Cretu
št. 191: njive, cenilna vrednost 468.359 K; vi. št 192:! Družbene objave so razglašajo v »Uradnem listu travniki in pašniki, cenilna vrednost: 669.671 'K; | pokrajinske uprave za Slovenijo* v Ljubljani, od vi. št. 216: vrtovi, cenilna vrednost 26.475 K; vi. | nosno v uradnih listih na sedežih podružnic.
št. 217: gozdi, cenilna vrednost 800.834 K; vi. št. 241, 253 in 312: ribniki, cenilna vrednost 15.645 K — skupaj 3,674.284 K. Skupna cenilna vrednost zaokrožena na 3,994.250 K, najmanjši ponudek 2,662.850 K.
K nepremičnini vi. št. 126, 142, 143, 191, 192, 216, 217, 241, 253 in 312 spadajo te-le pritekline: 1 par težkih konj, 2 žrebeti, 5 krav in 3 telice, 4 vozovi, 1 navaden voz, 4 brane, 1 brana za travnike, 1 sejalnica, 1 mlatilnica z motorjem, 1 cirkularna žaga, 1 slamoreznica, 1 obračalnik za seno, 1 ko-silni Stroj, 1 obračalni plug, 2 pluga, 1 osipalnik, 1 sejalnik za koruzo, 1 vitel (gepelj), 2 konjski opremi, 6 sodov, 4 k.ndi, 10 grabelj, 10 vil, 10 lopat, pet krampov, 2 žagi, 2 sekiri v cenilni vrednosti 319.950 S kron.
! Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo, j Vadi j znaša 400.000 K.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 20. novembra 1922.
St. 89, katere sedanje bivališče je neznano, je podala pri okrajnem sodišču v Celju posojilnica v Celju, ki jo za8toi>ata odvetnika dr. Josip in dr. G vi-.
don Sernec v Celju, tožbi zaradi 700 K in 1500 K.|10,3- Sedež ji(xlružiuce^ Jesenice.
Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan
2 8. decembra 1 9 2 2. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 4.
V obrambo pravic Karoline Sojčeve se postavlja '«1 skrbnika Jožef Rebov, župan na Teharjah.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 14. novembra 1922.
Ljubljana, dne 20. oktobra 1922.
1014. Sedež: Lesce pri Bledu.
Besedilo firme: slovensko: Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu; hrvatsko: Tvornica lanaca, d. d. u Lescah kod Bleda; srbsko: OačpMKa nanaita, aivUHOtio nofly3ehe y Jlecnax ko;;	nem-
ško: Kettenfabrik, A. G. in Lesce bei Bled; fran cosko: Mamifacture de chaines, Socičtč Anonyme, Losce-Blod; angleško: Chain VVorks Joint - Stock Company, Ltd. Lesce by Bled; italijansko: Fabbrica Catene, Societa Anonima in Lesce presso Bled. Obratni predmet: Družba
a)	izdeluje, nakupuje in prodaja vse vrste verig in kovina« ti h izdelkov sploh;
b)	ustanavlja, pridobiva, zakupuje in obratuje druga, bodisi že obstoječa, bodisi nova podjetja te
j vmte ter se udeležuje pri njih, zlasti pridobiva njih delnice;
j c) razširja lastna podjetja z ustanavljanjem podruž-j nic in zastopstev, poslovalnic, zalog in skladišč v tuzemstvu in v inozemstvu — vse to pa v okviru veljavnih predpisov in družbenih pravil.
; Družbena oblika: Delniška dražba; ustanovitev I delniške družbe dovoljena in pravila odobrena z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne Besedilo firme: «Orient», mednarodna trgovsko- 11. maja 1922., št. 2609, in sprejeta na ustanovnem spedicijska in skladiščna delniška družba v Mari- občnem zboru dne 26. junija 1922. boru, podružnica v Jesenicah.	i Družba jo ustanovljena za nedoločen čas.
Sedež glavnega podjetja: Maribor (Meljska cesta Delniška glavnica: 2,500.000 Din, razdeljena na št, 12).	• 25.000 delnic po 100 Din, ki so v gotovini popol-
Obratni predmet:	! noma vplačane ter se glase na imetnika.
a)	družba se bavi s špedicijo in transportnimi posli Podpisovanje firme: firma se podpisuje kolekti -
vsake vrste jx> suhem in po vodi v tuzemstvu in ,10 *n sicer tako, da postavljata pod njeno p« komci-inozemstvu;	j napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo
b)	posreduje pri ocarinjanju blaga ter izvršuje do- svojeročno svoji imeni dva člana upravnega sveta
1600
A. Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme
A 251/22—-6.	.. ...... 1589 3—2
Poklic neznanik dedičev.
Anton Zajc, hlapec v Konjicah št. 38, jo dne 21. julija 1922. umrl, no da bi bil zapustil naredbo Poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja Rado Jereb, notar v Konjicah.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
tično kontrolo;
vskladišča raznovrstno blago ter vodi tranzitna in javna skladišča;
opravlja inkaso povzetij, na blagu ležečih bre-
ali pa en član in ravnatelj s prokuro, odnosno prokurist, ali pa ravnatelj in prokurist, in sicer zadnja dva vedno s pristavkom p. p. (per procura).
Upravni svet sestoji iz najmanj šestih in največ men 'in~ drugih obveznosti '// lastni"in’ za tuj! dvanajstih članov; člani upravnega sveta so: Pran ragun.	I Stupica, trgovec v Ljubljani; Fran Bonač, trgovec
izvaja raznovrstno reklamacijsko postopanje za; v kjubljani; inž. Dušan Sernec na Bledu, dr. Janko lastni in za tuj račun;	j Brejc, odvetnik v Ljubljani; Franc Woschnagg, tvor-
prevzema in likvidira razna že obstoječa i>od-j oičar v Šoštanju, Mihael Omahen, trgo\ec \ Višnji jetja slične vrste;	|	Hanuš Krofta, bančni ravnatelj v Ljubljani;
opravlja na podstavi potrdila ministrstva za fi- j ‘lr- 'l<>spf Seligstein, industrijec na Dunaju; Alfred nance, generalne direkcije carin z dne 20. sep-1 Meebold, industrijec v Beli peči. tembra 1922., Cbr.56.492, pri carinarnici naj Prokurist družbe: Hinko Haberl, zasebni uradnik Jesenicah carinsko posredniške posle.
Višina osnovne glavnico: 4,000.000 K; po sklo-
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek L,
dne 26. oktobra 1922.
E 643/22—13.
1627
Dražbeni oklic.
v Lescah.
Družba objavlja vse svoje javne razglase po
pu občnega zbora z dno 10. julija 1922. se zvišali j uPra”	v Urad™m ^	^ in
*	°	J	1 v uradnih listih na sedežih svojih podružnic.
Ljubija n a, dne 9. oktobra 1922.
1015. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic; odnosno srbsko-hrvatsko: Hipotekarna banka jugoslovanskih štedionica; češko: Hipotekami banka jugoslovanskych spofitelen; angleško: Imena upravnih svetnikov: inženjer Oskar Dia-j jjjg iiyp0ti1ecary bank of the Jougoslavian savings
niška glavnica na 10,000.000 K.
Višina, število in značaj posameznih delnic:
10.000 delnic v nominalnem znesku po 400 K, ki
se glase na prinosnika in so popolnoma vplačane;
zvišba se izvrši z izdajo 15.000 delnic nominalne
j, t • a i xi	... • vrednosti po 400 K, ki se glase na prinosnika in se
Na predlog Jerice Andrenškove, gostilni- ,	/	, * •	...	. .
čarke v Žalcu, in Obrtne kreditne zadruge v Slo- j Ul 1 1)0P° n()lll;l 'pacajo go o'im
venjgradcu bo dne 2 9. decembra 1 922. ob L ^ena upravnih svetnikov:, mže.	_	.....,r.........	............__„0--------------B-
desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi ob-/"’ »"/Hijski svetnik \ u,iu, Anton Jurca, v< o- banks; franc0sko: Bauque hypothecaire des caisses onem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremiČ-! )ra6c ut komeroialm 8vetn^f	Jank<) av a!; d’ćpargne yougos!aves; italijansko: Banca ipoteearia
nin, vpisanih v zemljiško knjigo za Latkovo vas,! r!fc v	cass* di risparmio	Hypo-
vl gt 328-	V Manboru; Franc 0ulda’ fr«0'™ v Marlb0,ru’; thekarbank der jugoslaviscben Spai-kassen.
,y .	Avgust Skabcrne. trgovec v Ljubljani; Jaroslav	.	,	.	.	.. ..
Označba nepremičnin: zidana hiša, cenilna vred- J)vK.,ik in Vaciav Šetunskv - oba upravna! Iredmet, namen in poslovni obseg podjetja:
nost 30.000 K; lesena, hiša, cenilna vrednost 5000 K; svetnjka .Cehbslav ije* v Pragi. I. Ribi,a ulice 18;1 Družba gospodarsko poelopje cendna vrednost 4000 K; Avgust DworSchak, špediter na Dunaju, IV., Favo-temljišča, cenilna vrednost 51.702 K, skupaj 90.<02 rjlftnstr,is,ge ^
kron. Najmanjši ponudek 60.544 K.	i jvavne razmere dražbe: Delniška družba; ustano-
Površina znašal ha 15 a om.	_ j vitev družbo dovoljena z odlokom ministrstva za
K nepremičnini spadajo te-lo pnteklme: 2 lopati, I ino in in(]ust,rijo z dno 15. avgusta 1921.,
1 vile za seno, 1 grablje, 2 motiki m 1 kramp v yi gt 3905 pravila potrjena s koncesijsko listino čemim vin.inruti n.t K	oddelka tega ministrstva v Ljubljani z dne 8. oktobra
1.	) pospešuje v interesu jugoslovanskih hranilnic, ustanovljenih po hranilničnem regulativu, medsebojne poslovne zveze in organizacijo hranilnic;
2.	) uporablja denar, ki ji je zaupan, zlasti v interesu hranilnic, po bančnih predpisih ter opravlja v ta namen, vpoštevaje potrebno varnost, nastopne posle:
Vadi j znaša 9081 K 50 v.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 8. novembra 1922.
E 793/22—10.
Drav.beni oklic.
Na predlog posojilnice v Celju
2 8. decembra 1 922. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Sv. Jungert:
Označba nepremičnin: vi. št. 126: graščina, cenil-"a vrednost 1,284.000 K; vi. št. 142: hiša št. 8, ce-“ilna vrednost 30.000 K; vi. št. 143: gospodarska in 'Buga poslopja, cenilna vrednost 379.300 K; vi.
i nuarja 1922.; ustanovitev podružnice sklenjena v seji upravnega ‘sveta z dne 8. septembra 1922. Družbena doba ni omejena na določen čas. Pesedilo firmo podpisujeta: a) dva člana uprav-16261 nega sveta, en član upravnega sveta in en uradnik j s prokuro, b) ravnatelj s> prokuro in en prokurist; vsi j podpisujejo kolektivno, ravnatelji, ki niso upravni bo dne: svetniki, in prokuristi vselej s pristavkom p. p.
Pod najmanjšim ponudkom so ne bo prodajalo. | jgo;. g( 7003/21.; ustanovni občni zbor dne 19. ja- a) prevzema hranilnične hipotečne terjatve po o<i !!• x_ nnot v KA	11	’	Stopu;
b) dovoljuje hipotečna posojila v okviru papilarnega kritja;
e) izdaja zastavno listo, izžrebne tekem 55 let, na podstavi posojil, navedenih pod a) in b); č) dovoljuje posojila državi, oblastim, deželam, okrajem, občinam in drugim javnopravnim kor-poracijam, ki imajo pravico, za svoje potrebščine pobirati doklade, nadalje javnim fondom, ako jamčijo za ta posojila zgoraj navedene korporacije, kakor tudi melioracijskim zadrugam, ako je plačevanje obresti in glavnice po dolžnikovih dohodkih zajamčeno;
izdaja komunalne zadolžnice, izžrebne tekom 50 let s premijo ali brez nje, na podstavi posojil, navedenih pod č). kolikor temu glede zadolžnic
(per procura).
Prokurist za podružnico ma Jesenicah, ki zastopa | in podpisuje firmo skupno z upravnima svetnikoma Albertom Pečevnikom, odnosno Avgustom Skaber- { netom, je družbeni uradnik Franc Sevnik na Jose-! nicah.	| ‘B
Upravni svet sestoji najmanj iz 9 in največ iz |
12 članov.
s premijo ne nasprotuje zakon z dne 28. marca
1889.,	drž. zak, št- 32; žrebni načrt mora biti v vsakem primeru oblastveno potrjen;
e)	nakupuje nepremičnine za lastno uporabo in za zavarovanje lastnih bančnih terjatev;
f)	dovoljuje posojila koncesioniranim železnicam nižje vrste (lokalnim, vicinalnim, vlačnim, električnim, železnicam na žično vrv, tramvajem itd.), ako je z ozirom na garancijske izjave države, oblasti, dežele ali drugih javnih kor;»oračij, ki imajo pravico, pobirati dokhide, plačilo obresti in glavnico zajamčeno, ob pogoju, da se pasojilo zemljiškoknjižno zavaruje;
g)	nakupuje prioritetne obveznice in prioritetne delnice tuzemskih železniških podjetij, katerih obrestovanje, odnosno prednosna dividenda, je po plačilni obljubi ali poroštvu države, oblasti ali dežele zadostno zavarovano;
h)	izdaja izžrebne železniško zadolžnice na podstavi posojil, navedenih pod f), in vrednotnic, navedenih pod g) — te zadolžnice se morajo izžrebati tokom 78 let;
i)	prevzema v zvezi z drugimi statutarnimi jmsli delitev, arondiranjo, komasiranje in upravo zemljišč;
j)	dovoljuje ]>osojila in predjeme proti zastavi hra-• nilnih vlog in vrednostnih papirjev, ki se sprejemajo v zastavo od hranilnic, Narodne banke, njenih morebitnih naslednic, uprave fondov ali državne hipotekarne banke;
Družbeniki; Josip Medved, trgovec v Ljubljani, Sodna ulica št. 7; Viktor Kališ, izdelovalec metel v Rožni dolini št. 263; Franc Milavc ml., trgovec v Ljubljani, Cigaletova ulica št. 4.
Družbo zastopata dva družbenika kolektivno.
Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno napisano ali vtisnjeno ime dva družbenika kolektivno svojeročno svoje ime.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1922.
1017. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Pekol», veletrgovina z zobotrebci, družba z o. z.
Obratni predmet: veletrgovina z zobotrebci in njih izdelovanje.
Družbena pogodba z dne 30. septembra 1922.
Osnovna glavnica znaša 50.000 K ter je v goto-vini popolnoma plačana.
Poslovodja jc Peter Kozina, tvorničar v Tržiču.
Franju Zorčiču, uradniku finne «Peter Kozina v 'Tržiču® se je podelila posamezna prokura.
Ce ima družba le enega poslovodjo, zastopa družbo le-ta samostojno. Firmo podpisuje samostojno ali poslovodja ali pa prokurist tako, da postavlja svoj podpis pod njeno odtisnjeno, štampilji-rano ali po komerkoli napisano besedilo, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro: «p. p.».
Ce i>a ima družba več poslovodij, podpisujeta firmo kolektivno na enak način ali dva poslovodji
ali pa en poslovodja skupno z enim prokuristom,
nakupuje in prodaja vrednostne papirje, devize |	8 Postavkom «p. p.».
in valuto za lastni in za tuj račun, pri čemer jej Ljubljana, dne 27. oktobra 1922. vsaka spekulacija izključena;	1018< Sudež. Ljubljana.
l)	hrani in upravlja vrednotnice in vrednostne j. Besedilo firme. slovensko: Fried. Siemens, pat.
pm eU);	kurilni in kuhalni aparati družba £ omejeno zavezo;
m)	dovoljuje kredite v tekočem računu nedvomno ftrbskohrvateko; Fried. Siemens, pat. aparati za
plačevitim protokohramm trgovskim firmam, kuvanie j |oženj* društvo sa omejenim jamstvom, drugam društvom opravlja	čekovni in	žirovni! obratni	predmet:	izključna	trgovina	z izdelki
promc er za aga ka\cije;	j	firme Fried. Siemens	specialne	tvornice	patentira-
n)	eskontnu, reeakontira menice m druge terjatve uih aparatov ^ kuTi{ae _ kuhalnc__in to^ovodne
ter opravlja uikaso menic in nakaznic (čekov); priprav(! 1UI Dmiaj odnosno njenih pravnih naslM-
o)	posreduje ,m prenosu hramlmčmh terjatev z nikoV) na ozemlju kraljevin(, Srbov, Hrvatov in
eno liramliuce na drugo,	__	j	Slovencev,	razen na	ozemlju,	izvzetem	v § 1. (v
p)	sprejema denarne vloge jia vložne	knjižice	v	te-1	Stori Srbiji	Vojvodini, Crni gori, Bosni	in Herce-
kočem računu ali na obrestonosne blagajniške | govini)> 1X)tomtakem trgovina s Siemensovimi kuril-
t	nimi kuhalnimi aparati in napravami za toplo vodo,
dovoljuje stavbno kredite;	potem z drugimi dotičnimi izdelki za instalacijo ka-
zafcasno nalaga gotovino v drugih akreditiranih denarnih zavodih.
Borznospekulacijski posli na lastni ali na tuj račun so izključeni.
Oblika družbe: delniška družba.
kor tudi trgovske agende, ki so neposredno ali posredno v stiku z zgoraj imenovanimi predmati ali ki utegnejo biti z njimi v zvezi.
Družba temelji na notarski družbeni pogodbi z j dne 30. septembra 1922., posl. št. 1469.
Ustanovitev družbe dovoljena z odlokom mini- Osnovna glavnica znaša 500.000 Kj. ter je po-strstva za trgovino in industrijo z dno 14. oktobra j vsem vplačana v gotovini.
1921., VI. št. 4470, in s koncesijsko listino z dne j Poslovodje: inž. Max Wessely na Dunaju, XV., 24. avgusta 1922., št. 5528/22., oddelka tega mini-1 Felberstrasse 22, in v Ljubljani pod naslovom Ljub-
strstva v Ljubljani, in pravila odobrena z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 14. oktobra 1921., VI. št. 4470, in oddelka tega ministrstva v Ljubljani z dne 24. avgusta 1922., št. 5528.
Ustanovljena dne 16. septembra 1922.
Delniška glavnica: 2,500.000 Din, razdeljena na i 25.000 delnic po 100 Din, ki so v gotovini popolnoma vplačane in st) glase na ime; ta glavnica se »me po sklepu občnega zbora zvišati do 12 Vfe milijonov dinarjev.
Za nadaljnjo zvišho delniške glavnice je treba državno dovolitve.
Firma se [»odpisuje tako, da sc podpisujeta pod njeno napisano ali natisnjeno besedilo: dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta z enim ravnateljem ali prokuristom ali dva prokurista, ki jima je podelil upravni svet pravico, da [>odi»isujeta družbo kolektivno; prokuristi morajo postavljati pred svoje ime črki p. p. (per proinira).
Člani upravnega sveta so: dr. Vilko Baltič, zastopnik pokrajinskega namestnika v Ljubljani; Dragotin Hribar, veleindustrije*.', predsednik Kranjske hranilnice itd. v Ljubljani; Josip Ogoreutz, trgovec v Novem mestu; Ciril Pirc, župan v Kranju; dr. Fran Černe, ravnatelj mestne hranilnice v Ljubljani; dr. Josip Lavrenčič, odvetnik v Ljubljani; Robert Koll-mann, trgovec v Ljubljani; dr. Oton Fettich-Frank-heim, odvetnik v Ljubljani; dr. Rihard Karba, lekarnar v Kamniku; Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjih.
Objave družbe se razglašajo v »Uradnem listu pokrajiaske ujirave za Slovenijo®.
Ljubljana, dne 3. oktobra 1922.
1016. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firmo: MHavc & drug.
Obratni predmet: tvornica in prodaja metel.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. oktobra 1922.
Ijanske kreditne banke, blagovni oddelek; Alojzij Vodnik, kamenoseški mojster in upravni svetnik Ljubljanske kreditne banko v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 34; Josip Costaperaria, arhitekt v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2.
Družbo zastopata: a) ali dva poslovodji, in sicer eden imenovan izmed poslovodij, predlaganih po obeh bankah, skupno s poslovodjo, ki ga je podlagala firma Fried. Siemens na Dunaju in ki je bil izvoljen, sedaj z inž. Maxom Wesselyjem; b) ali en poslovodja z enim pokuristom kolektivno.
Firma se podpisuje kolektivno, in sicer tako, da sopodpisuje poslovodja, predlagan po obeh bankah, skupno s poslovodjo, ki ga je predlagala firma Fried. Siemens na Dunaju in ki je bil izvoljen, sedaj z inž. Maxom Weeselyjem.
Firma se podpisuje tako, da pristavljata njenemu besedilu, ki je lahko napisano, natisnjeno ali štam-piljirano, svoj podpis ali dva poslovodji, od katerih mora biti vedno eden oni, ki ga je predlagala firma Fried. Siemens na Dunaju in ki je bil izvoljen, za sedaj inž. Max Wessely, ali pa en poslovodja z enim prokuristom. Prokurist podpisuje s pistavkom, ki označuje firmo: p. p. (per procura). — Družba sme imenovati pokuriste, in sicer s sklepom občnega zbora, toda samo s pavico kolektivnega podpisovanja, tako (Ui podpisuje prokurist z enim izmed [»oslovodij. — Imenovanje pokuristov se ne sme izvršiti brez privolitve firme Fried. Siemens na Dunaju, odnosno njenih pavnih naslednikov.
Ljubljana, dne 24. oktobra 1922.
II. Vpisalo so se iz pr e me m be in
dodatki pri nastopnih firmah:
| 1019. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Dular & Fabiani.
Obratni pedmet: trgovina z manufakturnim blagom na debelo:
Besedilo firme odslej: A. Dular.
Izstopil je družbenik Pavel Fabiani; odslej je edini imetnik Alojzij Dular.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1922.
1020.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Emil Golle & Comp.
Obratni pedmet: galanterijska trgovina. Družbena oblika: javna trgovska družba. Družbenika: Emil Golle in Romeo Bašin, trgovca v Ljubljani:
Izstopil je družbenik Emil Golle; odslej je Mini imetnik firme Romeo Bašin.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1922.
1021.	Sedež glavnega zavoda: Ljubljana.
Sedeži podružnic: Split. Celovec (v likvidaciji), Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Ptuj, Brežice. Kranj in Novi Sad.
Besedilo firme: Ljubljanska kreditna banka:
Vstopil je kot član upravnega sveta Viktor Vou der Lippe, ravnatelj na Dunaju.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1922.
1022.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Julio Meinl, d. d.:
Otvorila se je podružnica firme v Novem Sadu. Ljubljana, dne 22. septembra 1922.
1023.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo finne: «Orient», mednarodna trgovsko-spedicijska in skladiščna delniška družba v Mariboru, podružnica v Ljubljani.
Sedež glavnega podjetja: Maribor:
Ministrstvo za finance je izdalo na podstavi člena 2. pravilnika o carinskih [»osrednikih s potrdilom z dne 20. septembra 1922., C br. 56.491, podružnici firme v Ljubljani dovolitev za izvrševanje carinskega [»osredništva.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1922.
1024.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Sava», lesna trgovska in indu-s tri jalna družba z o. z.:
Vpisal so jo sklep občnega zbora z dne 16. septembra 1922., da se znižaj osnovna glavnica, ki znaša se<laj 1.420.000 K, za 50%, torej na 710.000 K, in sicer tako, da se družbenikom poti potrdilu vrne 50% njih že plačanih temeljnih vlog, ki so torej znižane za [»olovico.
Ljubljana, dno 27. oktobra 1922.
1025.	Sedež: Ljubi jami.
Besedilo firme: Slovenska eskomptna banka:
Z odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo z dno 17. julija 1922., VI. št. 3806, v zvezi z odlokom oddelka tega ministrstva v Ljubljani z dne
II.	avgusta 1922., št. 4963, in z dodatkom z dne 30. avgusta 1922., št. 5621, se jo sklenila na izrednem občnem zboru dne 20. maja 1922. razdružitev (iružbe spričo fuzije s Trgovsko banko, d. d. v Ljubljani.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1922.
1026.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Textilia,>, trgovska in industrijska delniška družba:
Izbrisala se je prokura Josipa Sekule, vpisala pa se je prokura Stanislava Adamca, ravnatelja v Ljubljani, ki podpisuje skupio z enim članom upravnega sveta vedno s pistavkom p. p. (pr pocura). Ljubljana, dne 10. oktobra 1922.
1027.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Žitni zavod, družba z o. z.; Družba sloni odslej na družbeni pogodbi z dne 25. julija 1921., izpemenjeni po sklepu občnega zbora z dne 29. septembra 1922. v §§ 13., 20. in 28. V § 13. se je prečrtalo besedilo: »Poslovodjo lahko nadomešča postavljen prokurist, ki podpisuje tako, da označuje svojo lastnost kot pokurist s pristavkom p. p.».
Odstopil jo poslovodja Franc Knific; za poslovodjo je bil imenovan dr. Vekoslav Kisovec, ravnatelj Slavenske banke, d. d., pdružnice v Ljubljani. Ljubljana, dne 27. oktobra 1922.
III.	Izbrisala se je nastopna firma:
1028.	Sedež: Ljubljana.	*
Besedilo finne: Badiura & Co.:
Zaradi postanka obrata.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1922.
^ li. Vpisi v zadružni register.
I. Vpihala, e e je nastopna zadruga: 102*). Sedež: Predoslje.
Posodilo firmo: Živinorejska zadruga v Pred-oslfiti, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: povzdiga živinoreje.
Zadružna pogodba, (statut) z dne 3. julija 1922.
VMak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem ia z njega petkr-atnim zneskom.
Oznanila se izvrSujejo z razglasom na deski zadruge, z okrožnicami ali na drug običajen način.
Načekurtvo sestoji iz 5 zadružnikov; člani na eelništva so: Ivan Ovsenik, posestnikov sin v Pred-osljlh St. 44; Janez Škotič, )K>sesUiik v Britofu St. 9: Ivan Zupan, 'poeeetnikov sin v Srakovlju St. 4; Iv&rv Žibert, posestnikov sin v Suhi št. 21; Matevž Pičman, posestnik v Tatineu št. 4.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno načelnik ali njegov namestnik in en član načeluištva.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1922.
1L Vpisalo so se- i z p r c m o m b o i u dodatki pri nastopnih firmah:
1039, tevijarska gospodarska zadruga na Dobra-čevi pri Žlreh, registrovaua zadntga z omejeno zavezo:
Vpisala se jo izgrememba §§ 4., 6. in 7. pravil, sklenjena na občnem z>x>ni dne 4. junija 1922.
Vsak član jamči z deležem in še z enkratnim | mrakom deleža.
Ljubljana, dne 8. novembra 1922.
1031.	Mlekarska zadruga ua Dobrovi, registrot ana Zadntga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načeluištva Peter Novjik, }»o-sestnik na, DbbroNi št. 35, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Jožef No^•ak, f>osesUiik v Razorih št, 6.
Ljub 1 j a n a , dne 7. novembra 1922.
1032.	Kmetijsko društvo za Hrastje In okolico,
registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Janez Mrak, po--estnik v čirčičah št. 24,	pa se je novo-
izvoljeni član načelništva Jože Bizjak v Čirčičah -»t. 32.
L j u b 1 j a n a , dne 8. novembra 1922.
1033.	Stavbena in gostilniška zadruga Delavski dom na Jesenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba § 7. zadružnih prani, sklenjena na občnem zboru dne 28. aprila 1922. Ljubljana, dne 8. novembra 1922.
1034.	Hranilnica in posojilnica v Kranju, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo:
Vpisale so se nastopne izpremeiube, sklenjene tut občnem zl*oru dno 28. avgusta 1922.:
Izbrisala sta sc člana načelništva Rajko Ma-renčič, posestnik in trgovec v Kranju, in Vincenc Majinko, proftvor v Kranju, vpisala pa sta se novoizvoljena člajia načelništva Anton Koblar, dekan v Kranju, in Jernej Kušlan, trgovec v Kranju.
■ Vpisala se je izprememba § 24. pravil. Ljubljana, dne 8. novembra 1922.
1033. Društvena nabavua zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisali »o se člani načelništva dr. Joža Basaj, Ludovik Tomažič, Dore (prav Viktor) Masič, Anton Pestotnik in Rudolf Wagner — vsi v Ljubljani; vpisali i>a so «e novoizvoljeni člani načelništva Ivan Avsenak pri Gospodarski zvezi, Franc Zrnate k pri ravnateljstvu južne železnice, dr. Franc Kržan liri Ljudski posojilnici, Jožef Slak pii Zadružni Zvezi in Jernej Hafner — vsi v Ljubljani.
Ljubljana, dne 7. novembra 1922.
• 036. Oblačilnlca za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Izbrisali so se člani načelništva dr. Ivan (reete: Krame) Petrič, dr. Ivan Slokar in Janko Jovan, vpisal {xi se je novoizvoljeni član načelništva Josip Dular, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani. Ljubljana, dne 8. novembra 1922.
}037. Osrednja zadruga lesnih producentov in lesnih trgovcev za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Vpisalo so se nastopne izpremembe, sklenjene na občnem zboru dne 6. junija 1922.:
Po § 6. izpremenjenih pravil sostoji načelništvo odslej iz načelnika, njegovega namestnika, tajnika, ki je obenem lahko tudi blagajnik, in še 6 odbor-! nikov. Nadaljnje besedilo ostane neizpremenjeno. Izbrisal «e je član načelništva Viktor GrobOtek. Ljubljana, dne 8. novembra 1922.
1038.	Prva delavska pekarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Stanislav Urbanc in Valentin Vrhunc, vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Valentin Vrhunc, nadzornik v Ljubljani št. 7, Kolodvorska ulica št. 56; Karel Tekauc, skladiščnik v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 7.
Ljubljana, dno 8. novembra 1922.
1039.	Kmetijska zadruga za Spodnje Štajersko,
vpisana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Račjem:
izbrisali so se dosedanji člani načelništva Franc Pišok, Josip Kolman, dr. Anton Jerovšek in Josip Trofenik, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Jernej Frangež, {►osestnik v Bohovi; Ja kob Florjančič, posestnik pri Sv. Miklavžu; Josip Kolman ml., posestnik v Slivnici; Josip Greif, posestnik v Rač,jem.
Maribor, dne 8. novembra 1922.
1040.	Elektrlčna-strojna zadruga v Šmarci, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba §§ 10., 13., 14., 22. in 24. zadružnih pravil, sklenjena na občnem zboru dne 28. maja 1922.
Ljubljana, dne 8. novembra 1922.
1041.	Delavsko konzumno društvo pri rudniku v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Gašper Majdič, Jurij Kanka in Jurij Železnik, vpisali pa so se novoizvoljmi člani načelništva Jakob Grohar, lesni mojster v Toplicah št. 123; Phane Peterlin II., strojnik v Kisovcu št. 72; Rudolf Stibernik, jamnik v Kisovcu Št. 72.
L j u b 1 j a n a , dno 7. novembra 1922.
III. Izbrisali sta se nastopni z a d r u g i:
1042.	Sedež: Mekinje.
Besedilo firme: Živinorejska zadruga v Mekinjah, r. z. z o. por. v likvidaciji:
Vsled razdružitve.
Ljubljana, dne 8. novembra. 1922.
1043.	Sedež: Stara Loka.
Besedilo firmo: Živinorejska zadruga v Stari Loki,
r. z. z o. z. v likvidaciji:
Vsled razdružitve.
Ljubljana, dne 8. novembra 1922.
Št. 24.694/22.	1539 3—2
Razglas o ofertalni licitaciji.
Na podstavi odloka ministrstva za promet z dne 18. septembra 1922., št. 30.958, se razpisuje v zmislu člena 89. zakona o državnem računovodstvu (določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave*) javna pismena ofertalna licitacija za nabavo železno konstrukcije preko reke Drine pri Modjodji km 98-7/8 ozkotirne proge (76 cm) od Sarajeva do Uvca obenem z njo montažo na že stoječih nabrežnih stebrih.
Licitacija so bo vršila pri železniški direkciji v Sarajevu, II. nadstropje, soba št. 98, in sicer dne 12. januarja 1 923. ob desetih.
Železna konstrukcija z razponom 132-7 m sc mora montirati tako, da se ustavi promet samo za malo časa.
V ponudbi je treba v dinarski veljavi označiti:
1.	) točno edinično ceno izgotovljene neocarinjene železne konstrukcije franko vagon na obmejni jk>-staji državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) ceno za montiranje nove konstrukcije:
3.	) čas, potreben za izdelavo konstrukcije v delavnici;
4.	) način in rok dostavitve;
5.	) čas, potreben za montažo.
Montiranje se mora izvršiti brez velikih in kompliciranih gradbenih odrov, kor se stanje vode močno in pogostoma izpreminja.
Ker se položi nova konstrukcija namesto sedanje Roth-VVaagaerjevo konstrukcije, ee pozivljejo po nudniki, naj obenem postavijo ceno, istotako v dinarski veljavi, za. odpravo te konstrukcije in dveh stebrov pod njo. Ponudbi je treba priključiti pregledni načrt, t. j. vzdolžni pogled, tloris in presek, načrt za montiranje in tehnično poročilo.
Za izdelavo nove konstrukcije so odločilni: «Op-šti i tehnički propisi za proračun i izradbu željezni!) željezničkih mostova, izdani od Direkcije za gradnju novih željeznica u Beogradu god. 1919».
Vsi oni podjetniki, ki bi hoteli prevzeti to gradnjo, se pozivljejo, naj izroče ali pošljejo do odreje nega roka svoje ponudbe, {»odpisane s firmo in za pečatene, na zavitku opremljeno z napisom: »Ponudba za most prelce Drine ponudnika N. N.», v vložni zapisnik podpisane železniške direkcijo.
Ponudba mora biti kolkovana z 20 dinarji, vsaka priloga pa z 1 dinarjem.
Nadalje se morajo izpolniti nastopni pogoji:
A.	Za kavcijo morajo položiti najkeeneje do desetih na dan licitacije pri eni izmed tuzemskih bank tuzemski podjetniki 5 %, inozemski pa 10 % skupne vsote oferirane vrednosti, in sicer v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so po ministrstvu za finance priznani za sposobne za kavcije in »a) pupilarno varni. Začasna kavcija se lahko tudi poda z garant nim pismom onega izmed tuzemskih denarnih zavodov, lei mora biti registrirano pri generalnem inšpektoratu ministrstva za finance. Ponudnik, ki mu ostane nabava, mora vsako začasno kavcijo nadomestiti s stalno kavcijo.
B.	Vsak ponudnik mora predložiti pismen doka/., da jo zmožen izvesti gradnjo.
C.	Državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev morajo predložiti komisiji potrdilo, da so svoje podjetje prijavili davčnim oblastvom in da so
i plačali davek zn tekoče trimesečje, i Priloge pod A, B, odnosno C, se morajo poslati i obenem s ponudbo v {»osebnem zaprtem zavitku z. napisom: »Prilogo A, B, odnosno C, k ponudbi za most preko Drino».
Vpoštevale so bodo samo one ponudbe, ki ustrezajo navedenim pogojem. Zakesnele, nepopolne in brzojavne ponudbe se sploh ne bodo vpoštevale.
Podloge, potrebne za predložitev ponudb, izdaja direkcija državnih železnic v Sarajevu (II. oddelek) proti plačilu 150 dinarjev.
Prisile ponudbe se predlože na vpogled in v odobritev ministrstvu za promet, ki odloči o njih sprejemu.
S firmo, katere ponudba se sprejme, se sklene j {»ogodba, ostalim ponudnikom pa se takoj vrne ! položena kavcija. — Končno se pripominja, da bo i morala firma, katere ponudba se sprejme, priznanice ob iz.plačilu zaslužka predpisilo kolkovati in da ee ji od zaslužka po veljavnih predpisih odtegneta 1 % na račun davka na poslovni promet iu 1 % zx potrošno zadrugo.
Iz direkcije državnih železnic v Sarajevu,
dne 7. novembra 1922.
St. 196/5—VH—1922.	1580 3—2
Razglas o licitaciji za dobavo železnih peči in Sčedilnikov.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. mat ca 1921. in njegovih izpremomb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922, in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Kovinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za dobavo železnih peči in ščediluikov.
Popis in vrsta potrebnih peči in Ščedllnikov ka. kor tudi obči {»ogoji za njih dobavo se dobivajo za 5 dinarjev pri ekonomskem oddelku (soba št. 8) podpisane direkcijo. —-VpoStevajo se v prvi vrsti oferti, v katerih se ponujajo običajne trajno žarne peči s samotnim vložkom; torej je treba priložiti sliko ali katalog.
Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, so mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dostavitev železnih peči in ščedilnikov po razpisu pod št. 496/5—VII zn dan
7.	januarja 1923. ponudnika N. N.*.
Ponudbo morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dne 7. januarja 1923., in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene ko misije. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 13 podpisane direkcije.
V&ak ponudnik mora po Členu 88. zakona o dr-iavnem raCunovodetvu položiti kavcijo 6 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujeno vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. 0 položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku draž-beue komisije.
Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, In potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Vsak ponudnik mora ostati v besedi najmanj 30
niško službo (naredba ministrstva za prosveto st. 4529 z dne 23. februarja 1922.).
4.	) Biti mora politično in moralno neoporečen.
5.	) Ce je moral po starosti odslužiti redni kadr-ski rok, mora predložiti potrdilo vojaškega oblastva, da ga je odslužil ali da je oproščen
6.	) Biti mora neoženjen.
7.	) Biti mora duševno in telesno zdrav in sposoben za prometno službo, kar je treba potrditi z iz-pri če valom železniškega zdravnika v Zagrebu.
Vse to so mora dokazati s potrdili političnih, šolskih, vojaških in cerkvenih oblast,ev.
Sprejeti prosilci se dodele zaradi praktične iz-
dni j)© licitaciji; predložiti sme tudi ponudbo za j 0brazbe postajnim predstojništvom.
delno nabavo.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacij« podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih.
Onim Hcitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11, uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnik železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 14. novembra 1922.
St 360/35-VI1.~-1922.
1622 3 -1
Prejemki so ti-lo: Uradniški pripravnik dobiva mesečno plačo 80 Din, poduradniški pa 75 Din 'in lTri{)adajočo dragonjsko doklado [>o kraju službovanja (17 do 19 Din na dan). Po opravljenem prometnem izpitu se zviša mesečna plača na 100 Din, odnosno 90 Din, draginjska doklad;) pa na 18 do 20 Din.
Prosilci se izrečno opozarjajo, naj ne vlaga,jo nedostatno o|>reTn]jcnih prošenj, ker se s tem reševanje prošenj po nepotrebnem, otežuje.
Prošnje, kol kovane s 3 Din, naj se {lošljojo podpisani direkciji najtesneje do dne
2 0. decembra 1922.
Razglas O dobavi gumijskih cevi za P«™ j kraljeviBe SrS^žKmtov'ifšl^I^v v Zagrebu,
kurjavo.	;	dne 24. novembra 1922.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 8«. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Kovinah* z dno 25. novembra 1921., pismeno of vrtal no licitacijo za nabavo gumijskih cevi za parno kurjavo na dan 2 9. decembra 19 2 2.
Ponudbe se bodo otvarjale točno ob 11. uri označenega dne v ekonomskem oddelku.
Popis potrebnih količin omenjenega materiala in obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcije v sobi j št. 8 za 2 dinarja.
Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu poo št. 360/35—VII. za dau 29. decembra 1922. I>omninika N. N.® Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih imoblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku družbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe; predložiti smejo tudi delno ponudbo.
Vsttk ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10%,, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesmejo do 10. ure na dan licitacije, l>odisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih.
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku družbene komisije.
Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da jo plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti so opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabavo in da pristajajo dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po tl. uri, ne bo dovoljeno vstopiti V sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija driavnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 20. novembra 1922.
1620	Razpis.
Pii okrajnem zaatopu v Rogatcu se razpisuje služba cestnega mojstra. Prednost imajo prosilci z dovršeno prakso pri gradbeni direkciji, odnosno gradbeni sekciji.
Prošnji je priložiti rojstni list, domovinski list, nravstveno izpričevalo, izplačevalo gradbene direkcije, odnosno sekcije, in zdravniško izpričevalo.
Prošnje naj se vlože do dne
1, januarja 19 23.
V Roga t c u, dno 25. novembra 1922.
Okrajni zastop rogaški.
Same etijave.
1628
MU 1159/1/1.—1922.	'	1621 3—1
Razpis natečaja.
V področju podpisane direkcije ja popolniti več izpraznjenih mest za prometne uradniške in pod-uradniške pripravnike.
Pogoji za sprejem so ti-le:
1.	) Prosilec mora dokazati, da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno da je optiral, če jo slovanske narodnosti.
2.	) Mlajši ne sme biti nego 18 in ne starejši nego 35 let.
_ 30 Probiti je moral maturo srednje sole (uradniški!	zastopov, odnosno potrdilo dotičnih lira-
Lokaina železnica Ljubljana-Vihuika.
Razglas.
Dvajseti redni občni zbor delničarjev Ijubljansko-vrhniŠke lokalne železnice bo dne 15. decembra 1 9 2 2. ob enajstih v Ljubljani v dvorani Kranjske hranilnice v pritličju na desni.
Gospodje delničarji se s tem vabijo na ta zbor.
D n e v ui red:
1.	) Poročilo o poslovanju v lotih 1919.. 1920. in 1921.
2.	) Predložitev računskoga zaključka za poslovim lota 1919., 1920. in 1921., odobritev računskega zaključka in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3.	) Dopolnitev upravnega sveta.
4.	) Izprememba družbenih pravi!.
v »yc **
Glede udeležitve pri obenem zboru in izaršo-vanja glasovalne pravice kakor tudi glede sklepanja o predmetih dnevnega reda se opozarjajo delničarji na §§ 15., 16., 17. in 20. <lružbenih pravil. Delnice, ki niso v posesti države, odnosno bivše kranjske dežele, okrajnih zastopov, občin ali hranilnic, se morajo vložiti najkesneje do \ štetega dno 7. decembra 1922. v. družbenem uradu v Ljubljani, Knafljeva ulica Št. 9.
Delnice je položiti s svojeročno spisano, odnosno po firmi potrjeno konsignacijo v dveh izvodih. En izvod se vrne s potrdilom in legitimacijskim listom deponentu. Po občnem zboru se vrnejo delnice le proti vrnit vi konsignacije.
Glede delnic, ki so v posesii državo, odnosno bivše deželo kranjske, okrajnih zastopov, občin ali hranilnic, zadošča namesto deponiranja uradno potrdilo državne blagajne ali dotičnih okrajnih in
Objava o izplačevanju življenskih zavarovalnih polic dunajskih zavarovalnih družb.
Usoda glavnic, zavarovanih pri dunajskih za-varovalnicah, je prizadevala po prevratu za vam vancem v naši državi zaradi nizkega tečaj:), avetrij ske valute mnogo težkih skrbi. Največji dol zavarovanih glavnic, ki so izza leta 1919. zapadlo v izplačilo, jo ostal do danes neizplačan, ker se niso mogli v tem oziru do sedaj na večkratnih mednarodnih razpravah doseči nikakršni pozitivni uspeM v zaščito zavarovancev.
V	tem položaju pa ja nastala sedaj bistvena izprememba. Podpisana zavarovalna družba je namreč deponirala celotno premijske rezerve za svoje zavarovance v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev brez vsake državne pripomoči v zakonite predpisanih vrednostnih papirjih jugoslovanske ve Ijavo. Istotako pa jo založila premijske rezerve za vse ono zavar ovance v naši državi, ki imajo police nastopnih zavarovalnih družb: Aliianz, Atlas, Allge meiner Boomtenverein, Giseiaverein, Janu«, Univer-fale, Wiener stifdtische VereicherungBrAnstalt (vse na Dunaju) in Erste M i 11 Ut.rvl i e rrd V ersioh emu anstalt (v Budimpešti).
Skupne premijske rezerve znašajo približno, 30,000.009 jugoslovanskih kron.
Zato je v naši državi odpravljen eekvester mul imetkom podpisane zavarovalne družbo in njenim ! podružnicam v miši državi se je podelila dovolitev za sklepanje novih živi je uskih zavarovanj.
Vsi zavarovanci navedenih zavarovalnih družb, katerih police so spričo primerov smrti ati dospelosti medtem dospele v izplačilo, se pozivi jejo, naj se zglase pri ravnateljstva: podpisane zavarovalne dražbo v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1, odnosno pri njeni začasni poslovalnici v Zagrebu.
I Frank opanaka ulica št. 2, kjer se jim na podstavi predloženih potrebnih listin izplačajo zapadle glavnice v celoti v jugoslovanskih kronah.
One police vseli drugih zavarovancev navedenih družb, ki še niso dospele v izplačilo, bo podpisana zavarovalna družba zamenjala za nove police, glaseče se na jugoslovanske krone, s poroštvom, da se zavarovano glavnice ob svojem Času celotno iz j plačajo v naši državi v domači valuti.
Ker pa podpisana zavarovalna družba doslej še ni prejela od omenjenih družb vseh podatkov, potrebnih za izpremembo teh tekočih polic, naj se dotični zavarovanci za sedaj no ustno ne pismeno no obračajo na dražbo. Rok reg:ilacije zgoraj označenih polic se takoj po sprejemu potrebnih podatkov objavi po časnikih.	1598
V	Ljubljani, dne 28. novembra 1822..
Zavarovalna družba na življenje sPeaihR».
1581 3- 3
Objava.
«S a v a», lesna trgovska in industrijahia družba z o. z. v Ljubljani, Beethovnova ulica 3t. 10, ob javlja, da jo njen občni zbor dne 16. septembra 1922. soglasno sklenil, znižati osnovno glavnico družbe v znesku 1,420.000 K za petdeset odstotkov, torej na 710.000 K, s tem, da so družbenikom vrne petdeset odstotkov njih že plačanih osnovnih vlog, ki so potemtakem znižujejo za polovico. Ta sklep je bil (K) sklepu deželnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani z dne 18. oktobra 1922., opr. št Firm. 1962,. Rg. C I 46/17, vpisan v trgovinski register pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Družba je na zahtevo pripravljena, zadostiti ali dati varnost vsem upnikom, katerih terjatve obstoje na dan zadnje, t j. tretje, priobčitve to objave. Glede upnikov, ki se ne zglase pri družbi v treh mesecih od označenega dne, bo smatrala dražba v zmislu § 55. zakona z dne 6. marca 1906., drž. zak. št. 58, da se strinjajo z nam er jan o znižbo osnovne glavnice.
«Sava», lesna trgovska In Industrijalna družba i. o. z,
v Ljubljani,
dne 18. novembra 1922.
pripravniki) ali pa dovršiti štiri razrede gimnazije ali njej slično šole (poduradniški pripravniki). Absohd-rani učiteljiščniki morajo predložiti tudi dovolilo mi-nietretva za jn-osveto, da se smejo sjurejeti v želez-
nilnic.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1922.
Upravjii svet.
155)0	Razid druStva.
Moško-ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda® za Planino in okolico v Planini pri Ra-keku se je prostovoljno razšla.
Pran Klatita s. r., bivši predsednik..
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.