1 '»u^ tf, jji^r11,:.....mm1! i hi iif'flvt« ■ i , ''f^iHir^seasacB; nr. 111	, ,, 1 ,....... ,1
NO. 30. > CLEVELAND, OHIO, MONDAY, MARCH,	13th 1916. LETO IX. — VOL. IX.!
•	taWMniHB
,	■	........ v?
Vlada Mexice se ustavlia Ameriki ori voadu v Mexico.
j Mestne novice.
U MiUcija v Cleveland se priprav-■ - lja, da odpotuje na meksi-kansko bojišče. Vojne priprave.
—(Me&tne vojašnice, Central in Grays Armory so oživele. Pregleduje se vojaška oprava, jermenje, puške, bajorieti in druga vojaška priprava. Vsi f* čl^ni državne milicije so dobili povelje, da morajo biti pripravljeni, da dobijo vsako uro poziv, da se oglasijo pri svojih polkih "in odkorakajo, kamor bo določil predsednik Wilson. 800 mož petega ohioskega pol«-. ka s polkovnikom X. Zimmerman je -poslalo prošnjo v Washington, naj se jih takoj odpošlje na meksikansko mejo. Vojni tajnik Baker je odgovoril, da vlada zaenkrat še he potrebuje milicije, toda narodna garda mora biti pripravljena vsak , Čas, da dobi povelje za odhod. . "J Cleveland ima kakih 1500 čla-
-	/ nov narodne garde ali milicije. J —Vsredo, 15. marca se otvo-
/ ri konvencija delegatov za Narodni Dom. Tajniki društev, ki k so vzela delnice, so nujno pro-šeni, da sporooe zadnji čas do torka začasnemu tajniku Frank Lunka, 5523 Carry ave. imena delegatov, ki so opravičeni zastopati njrh društvo na konvenciji. To tajnilkovo sporočilo se bo smatralo kot poverjeni-ca delegatom, kajti vsak delegat bo moral biti priznan od .poverilnega*odbora, ipredno dobi pravico do glasovanja. Začetek (konvencije je ob pol osni rh zvečer, 15. marca v Grdi-novi dvorani. (Pravila so v obrisu narejena, mnogo točk na programu je izvršenih, in od delegatov je torej odvisno, da pridejo na sejo z dobrimi, temeljitimi predlogi, ki bodejo kaj veljali. Ne samo Cleveland, j pač pa tudi ves slovenski narod * v Ameriki &leda na to konven-I fcijo, ko se dokaže, koliko so j zmožna slovenska napredna f društva v Clevfclandu, da naredijo kaj v svojo korist. Mi tem potom prisrčno pozdravljamo' narodne zastopnike. Njih delo bo trajen spomin napredka za . slovenslki narod. — Društvo Macabees, št. 1288 KiOTM je vzeHo 35 delnic. — Društvo Sava, št. 87, SSPZ je tudi vzelo 5'delnic.
—.Umrl je Josip Vavtar, doma iz Št. Ruperta na iDolenj-slkem, kjer zapušča ženo m 1. otroka ter stariše. V Ameriki je bival tri leta. Bil je član dr. 2užembei4c, katero mu je priredilo pogreb v pondeljek.
—Dr. Žužemberk je poslalo sledeče delegate na konvencijo za Narodni Dom: Jos. Slogar in John Ubic.
—V soboto in v petek ponoči so imeli roparji in cestni gun-meni svoje orgije tudi v slovenski naselbini. VasilvIvanček je bil ustavljen na 70 cesti in oropan za $49. Thos. King je bU ustavljen na E. 52nd St. blizu Superior ave. od štirih mož, ki so mu vzeli uro in $8.50. Mike Eror je bil napaden na E- 38th St. Roparji so mu vzeli uro, toda ko so videli, da so na uri • utisnjene začetne črke njegovega imena, so uro vrnili. Toda odnesli so mu $6. Zgodaj v soboto zjutraj je bil 1iapa<Ten Mihael Kosič, na 3837 St. Clair ave. Vzeli so mu uro in 25 cen-
-	toV. Dva nigra sta napadla na - E. 55tlh St. bliziu Superior ave.
John Kaflaba in mu odnesla $5 in uro. Poroča se še o več s manjših napadih in tatvinah. Rojaki, bodite previdni, ne no-, site preveč denarja s seboj.
—Rojake svarimo pred podpisi, katere razširjajo Nemci po Clevelandu, po saloonih in drugje. Vam pravijo, da se bodete podpisali proti vojski, kar je pa očitna laž. Na prošnjah, na katere vas silijo, da bi se podpisali, stoji tiskano, da vi zahtevate od vlade, da naj vlada prepove ameriškim državaljanom potovati v Evropo na oboroženih parnikih. iKakor vam je znano iz dnevnih novic, je ameriška vlada 'obsodila to propagando, ki je škodljiva ameriškim interesom, in če bi se taka postava naredila, tedaj bi /Meiftci klali in ropali po morjih, da se jim nihče ne bi mogel ustaviti. Prepričajte se torej prej, kaj podpišete, da ne pridete kje v zadrego, ker ameriška vlada je odločno proti tem podpisom, ki bodejo, četudi so odposlani v Washington, romali direktno v velikanski koš smetij.
—Na Common Pleas sodniji je vloženih toliko prošenj za ločitev zakona, da so sodniki resno •pričeli misliti, kako od-pomorejo temu zlu. Sodnik Levine je prišel na idejo, naj se ustanovi posebno "pomirjevalno sodišče", pri katerem se bo skušalo olja zakonska pomiriti in zopet združiti brez sodnje obravnave. 192 zakonov je bilo -ločenih meseca februa-rija.
—Na Prospect ave. blizu 10. *ceste postavijo nov hotel, ki se bo imenoval "Free Hotel". Veljal bo $2.000.000. Cene v hotelu bodejo nizike, in nobena soba ne bo velja-la preko $1.50. Vsaka soba bo imela svoje kopališče.
—Ker mati ni dala "catsup" na mizo, ko je prišel 20 letni mladič Albert Larbig, stanujoč na 5017 Guy ave. domov, je z nožem zabodel svojo sestro Alice in potem udaril mater v oči, da je takoj zgubila vid. Obe ženski ste v bolnišnici, mladič pa v ječi.
—2$, febr. sta se poročila Fred Drake, 1565 Addison kd. in Josephine Drake. V soboto pa je že« bila tožba za ločitev zatkona. Josephina trdi, da ko je ona šla na trg, da je njen mož pospravil vse pohištvo iz hiše. Zakon pa brez pohištva ne more trajati.
v—'Največji spor, kar ga pozna Cleveland, je nastal pri šolskem odboryi Ta _ spor bo .tlabo upljival ua učni sistem otrok in na .poduk splošno. Šolski odbor je poslal superin--tendentu elevelandsikrh šol. Mr. Fredericku pofciv, naj se takoj odpove sv6ji sltožbi, toda Frederick tega neče narediti. Izjavil se je, da ostane, dokler nje-igova defoa ne poteče. Sploh pa nihče ne ve, zakaj se gre, eden pobija druzega, in nastal je kaos v naših šolskih razmerah, ki bo slabo <u,pljivalo na poduk. Boljši državljani so se združili, da naredijo konec tem razmeram, ki pogubno upljivajo celo na mladino. ,	,
—Častni veter je priredilo mesto policistu. Dan Tafe, ki je 22. febr. na javni cesti ustavil zdivjanega konja, da ni pogazil pod seboj kakih 50 malilh otrok, ki so šli pravkar iz šole. Policist je rešil življenje otrokom, toda rdka mu je oihiromela pri tem.
—DČ Lunder-Adamič je pri nedeljski seji sklenilo vzeti 100 delnic za iNarodni Dom. Pri društrvu je bilo silno navdušenje za Narodni Dom, in člani so izkazali skrajno požrtvovalnost, ki je res občudovanja vredna. Največje bo pa dal narod s priznanjem in hvaležnostjo. Čast društvu! Za zastopnica sta izvoljena Ig. Smuk in A. Kuhelj.
■Hi .t,- ■ )•■	■
. ■ •	. imu' ' +	j	: ■
Novice iz bojišča.
, 5000 ameriških vojetkav v MeksikL
Washington, 12. marca. General Funston je bil imenovan vrhovnim poveljnikom onega oddelka ameriške armade, ki je bila poslana v Meksiko, da ujame razbojnika Villa "živega ip mrtvega". Vojno ministerstvo nče dati mriogo podatkov glede onih amerišfkih čet, ki so bile poslane v Meiksiko, računa pa se, da bo od 5000 do 8000 vojakov poslanih v Meksiko, in da je večina teh vojakov že prekoračila ameriško mejo in se nahaja že precej dttleč na ozemlju Meksike. Poroča se, da je 13, konjeniški polk ameri-, ške armade zadnji petek preganjal Villove vstaše preko maksikansike meje, toda da so Villovi ustaši napadli ameri-šiko konjenico in jo vrgli nazaj, ko je bilo 7 ameriških vojakov ubitih v boju, ki je trajala dve
uri. *
Amerikanci se boje za zgube..
General F-unston, poveljnik ameriške ekspedicije v Meksiko, je osebnp zahteval, da vojni urad ne izda nobenega poročila glede premikanja amerišikih čet General Funston je dobil povelje, naj vzame s seboj čet kolikor meni, da jih je potrebno. \rojni oddelek ameriške vlade se pa sedaj trudi, da pro-najde načrt, ipo katerem bi kolikor mogoče malo ameriških vojakov zgubite svoje življenje v Meksiki. Toda gotovo je že sedaj, da bo ameriška ekspedi-cija veljala precej življenj ameriških vojakov, in da »bodejo stroški precej narastli, predno ameriške čete ujamejo Villa. ' Boj bo obupen..
Da se prepreči čim več zgub' ameriških vojaJkov, je dobil -general Funston povelje naj hitro in ostro udari na sovražnika. Za ameriške vojake je 'boj jako težaven, iker se morajo bojevati z izdajalskim, obupnim sovražnikom na nepoznanem ozemlju, ki je dokaj gorato in jako pripravno za guerilla vojsko. Poleg tega pa je okraj prenapolnjen z moskito, ki so velika nevarnost vojalkom. Zato namerava armada hitrtf udariti in končati vso stvar, če pa. tega ne bodejo mogli, tedaj pa bo treba mnogo več vojakov in pričela se bo redna vojska. Če ne bo zadostovala redna armada voja'kov, ki šteje kakih 90.-000 mož, tedaj bodejo poklicali pod zastave državne milicije vseh držav, in če še to ne bi zadostovalo, t^daj bo predsednik razpisal narodni pOziv za prostovoljce. 'Nekateri generali računajo na to, da se bodejo Meksikanci z vsemi silami upirali ameriški invaziji Meksike.
Kaj bo naredil Villa?
Ali se bo Villa ustavil kje na utrjeni točki ali bo razdelil svoje bandite v posamezne čete, 4ci se bodejo v gorskiAi krajih ustavljale ameriškim vojakom, dosedaj še ni gotovo. Tudi se ne ve, ikoliko razbojnikov ima Villa pri sebi. Nekateri trdijo, da ima Villa le 500 mož, do-čim kažejo razni drugi podatki, da znaša moč Ville dO 15.000 mož, ki so jako dobro preskrbljeni z orožjem. Na vsak način, pai je predsednik Wilson odločen, da ne odneha poprej, dokler ameriške čete ne ulovijo Villa in njegovih banditov. Meksikanci proti Amerikancem
E1 Paso, Ter., 12. marca. Sem se poroča, da je začasni predsednik Meksike, general Carranza poslal proti ameriški meji 10.000 svojih vojalkov baje z namenom, da ulove Villa in
* - 'Hi, '-r- 'i
da pomagajo ameriškim četam. Toda pričakuje se pa, da bodejo ti vladni vojaki potegnili z banditom Villo, kaikor hitro se 1 kje snidejo. Tisoče teh vojakov se je prej borilo z Villo in ga jako ljubijo. Dočim se neuradno poroča, da bodejo te čete pomagale Amerikancem, pa je jasno, da Carranza ne bo mogel vzdrževati svojih čet, da ne bi napadle Amerikancev. Carranza ne pusti Amerikancem 1	v Meksiko.
■V Washington je dospelo sporočilo, da se je -general Carranza izjavil, da ne bo pustil, 1 da ameriš(ke čete prestopijo meksikansko mejo, in da bo smatral prestop ameriške meje za sovražno dejanje napram Meksiki. Poročilo nadalje pra-■ vi, da je Carranzova vlada zmožna uloviti Villo in ga kaznovati 7. vsemi banditi vred.
Nevarnost« za Zjed. države. 1 'Mnogo Carranzovih čet je dospelo že v Sonoro in Chihuahua, in posamezna mesta ob ameriški meji so dobila svoje posadke. Carranzove čete vodijo* nekdanji generali Ville. To pomeni nevarnost za čete Zjed. držav. Dasi je meksikanslko prebivalstvo med seboj jako nesložno in razdeljeno v mnoge stranke, 'pa bi se hitro združili vsi, če začnejo Amer?kan-ci streljati na ineksi'kanskem ozemlju.
Kongres je z Wilsonom.
»Washington, 12. marca. Se-natska zbornica in zbornica f>o-slancev je popolnoma odobrila vse korake predsednika Wilao-na glede meksikaiistke zadeve. Predsednik je glasom ustave vrhovni poveljnik vojaških čet, kadar nastane vojska, in kongres je dni Wilsonu prosto roko, naj naredi ;kar hoče, da *e bandit Villa čimprej« ulovi. V poslan siki zjbornici j e kongres-man Asvvel'1 predla-gal, da vlada raizpiše $50.000 nagrade za onega, ki -ujame Villo, toda je bilo odklonjeno z izjavo, da bo predsednik po svoji previdnosti naredil, kar bo videl, da je praV.
Na tisoče prostovoljcev.
Washington, 12. marca. Odkar je predsednik Wilson izdal povelje, da morajo ameriške čete na vsak način dobiti Villo, je dobil vojni oddelek naše vlade na tisoče prošenj od posameznih oseb, naj se jih uvrsti v armado in odpošlje- proti jugu. Vojni tajnik se je izjavil, da ameriška vlada došedaj še ne potrebuje prostovoljcev, toda če se položaj iposlabša, da bo na vsak način potrebno izdati proglas za prostovoljce.
Koliko vojakov imajo Z. D.
Ob meksikansiki meji je danes kakih 30.000 ameriških vojakov, in še enkrat toliko se jih lahko pošlje tja v enem tednu. Ostane potem še kafkih 40.000 vojakov, ki so na Filipinih, na Havajskem otočju iit <po raznih garnizijah. Poleg tega pa stoji predsedniku nži razpolago še armada, broječa 129.3198 mož, ki obstoji iz milice .posameznih držav. Država Ohio n. pr. ima 5900 izurjenih miličarjev, država New Yonk 17.000, država Pennsylvania ti.ooo, California 4000, Colorado 2000, Illinois v200, itd. Te čete so takoj na razpolago. Ako to ne bi zadostovalo, tedaj ima predsednik pravico- poklicati prostovoljce pod zastave. Računa ?e, da če bi predsednik poklical prostovoljce, da se jih takoj oglasi pol milijona.
Več vojakov v Meksiko.
General Funston, vrhovni (poveljnik, je včeraj brzojavil vojnemu oddelku v Washington, da potrebuje več vojakov. General Scotl, načelnik generalnega štaba je takoj oddal povelje, da gre {Mrvi polk konje-
nice iz Monterey, Cal., na meksikansko mejo, nadalje enajsti polk iz Georgije, 12. polk iz Nevade. Peti regiment v Vir-ginije je dobil povelje naj bo pripravljen za vsak trenutek na odhod.
Carranza zahteva pravice.
Washington, 12. marca. Brzojavno sporočilo začasnega meksikanskega predsednika Carranze se strinja s tem, da se odpošlje amerišlke vojake v Meksiko z namenom, da ulove Villa, toda zajedno zahteva Caranza, da se tudi njegovim četam dovoli, da prekoračijo ameriško ozemlje z namenom, da poiščejo meksikanske bandite. Predsednik Wilson, ki je včeraj zaipustil Washington na predsedniški jahti Mayflower, se je izjavil, da pred pondelj-kom ne bo ničesar ukrenil, toda govori se, da bo ameriška vlada dovolila meksikanskim četam, da stopijo na ameriško ozemlje, toda pod takimi pogoji, da jim bo to ja)ko oteško-čeno. Meksikanski vojaki bodejo smeli Je na onih tiodkah prestopiti mejo, kjer ni ameriških vojakov in kjer imajo dokaze, da se skrivajo meksikanski banditi na ameriškem ozem-lju.
Brzojavni uradi so zaplenjeni.
»El. Paso, Tex., 12. marca. Voj-aSke oblasti Zjed. držav so zaplenile vse brzojavne urade na meksikansiki meji. Ameriški vojaki so vjeli vec meksikan-skih kurirjev, ki so hiteli s poročili v Meksiko. Na meksikansko mejo je dospelo dvanajst baterij lahikega poljskega topništva. Vsa amerišika konjenica bo v najkrajšem času odposlana na mejo. Glavna naloga A-merilkancev je, da hitrer udarila za Villom, še predno dajo Mieksifkancem priliko, da se zdnužijo proti »Meksikancem.
Napadi z bombami.
San Antonio, Tex., 12. marca. Dve kompaniji pehote ste bili odposlani v Bi^bee, Ariz., kjer je nastal prepir med Amerikanci in Meksikanci. Včeraj se je tu pripetila razstreFba z bombami, katero pripisujejo meksikanskim ogleduhom. A-meriške čete preiščejo vsakega Meksi/kanca, če ne nosi pri sebi kaj orožja.
Slovenci v vojski.
Na meksikansko-ameriški meji se nahaja med vojaki Zjed. držav tudi mnogo Slovencev med raznimi polki. Nekaj je tudi naših naročnikoV, 'ki se bo-Jejo gotovo oglasili s sporočili. Amerikanci na krovu torpedira-ne ladije.
Washington, 12. marca. A-iieriška vlada je danes poslala imeriškemu poslaniku v Pariz Sharpe in amerišlkemu konzu-u v Havre, Osborne, naj ne-nudoma poročata o podrobnostih glede torpediranega švedskega »parnika "Silliius", na ka-:erčm je bilo sedem Amerikan-:ev. Če se dožene, da so Nem-;i torpedirali parnik Sillius, ki e celo nevtralen parnik, brez ►varila, tedaj nastane težaven joložaj med Nemčijo in Ame-iko. Ameriški konzul Osborne r Havre je Sporočil, da je bil jarnik Silliius torpediran malo >red vhodom v havrsko pristali šče„ Tudi če netben Amerika-iec ni umrl radi napada na >arnik Sillius, pa bo ameriška /4ada vseeno prijela nemško dado, ker je stavila življenje Vmeri/kancev v nevarnost. Državni tajnik Lansing se je ,iz-avil, da vlada ne bo poprej ničesar naredila, dokler se ne dojijo zaprisežene izjave od pot-likov na krovu.
Pariz, 12. marca. Francoski Odvzeta trdnjava, ort VatKx, katerega so Nemci rzeli v petek, je zopet prišel v rancoske roke. V spošnem je
napad Nemcev na Verdun nekoliko odnehal. Francoska vlada je izdala sporočilo, da se Nemci Verduna ne bodejo mogli polastiti. Zadeli so na tako hu<i odipor zaveznikov 'pred Verdunom, da kaj tacega niso pričakovali. Francosiko vojaštvo je prepričano, da Nemci niso nepremagljivi, in da Če se jim (krepko postavi v bran, so tudi Nemci zapodeni v beg. Nadalje je francoska vlada uradno izjavila, da so nemška poročila glede mnogih francoskih ujetih vojakov, naravnost izmišljena. iKakih1 '1500 mož je' bilo dosedaj ujetih in skupne franieoske »gube pred Verdunom iznašajo le 40.000. Nemci trdijo, da so Francozi pred Verdunom zgubili 70.000 mož in je bilo 20.000 Francozov ujetih. •
Brazilija zapleni nemške ladije.
Rio Janeiro, 12. marca. Razni časopisi nasvetujejo, naj brazilska vlada zalpleni nemške ladije, ki se nahajajo v brazilskih pristaniščih. Nemška vlada je dolžna Braziliji 120.0d0.000 frankov za kavo in nemške ladije v brazil j skih pristaniščih bodo ravno poplačale ta dolg.
. Turčija pred padcem. 1 iPetrograd', 12. marca. Padec turšlkega cesarstva in de-moralizacija turške armade je skoro gotovo pred spomladjo, kot sodijo ruski vojaški kritiki. Ruski napredek ob Črnem morju in v Perziji je vzel turškim četam ves pogum. Zavzetje mesta iBizieh, blizu Trape-ounta pomeni, da pade sani Trapecunt v najkrajšem času. Rusi so Še 25 milj od mezopo-tamske meje in 150 milj od Bagdada. Kot se sporoča, so Tunki poskusili vse, da utrdijo Trapecunt, toda časa nimajo dovolj, da bi zvršili vse načrte. Portugalska v vojni.
London, 12. marca. Delna mobilizacija portugalske armade je bil'a odrejena. Portugalski je bila napovedana vojska od strani Nemčije, ker je portugalska vlada zaplenila 38 nemških ladij v portugalskih pristaniščih. iSJkupne zavzete ladije so nosile «32.000 ton. Portugalska armada obstoji iz 250.-000 redne vojske in skupaj z rezervami in orno vojsko se laihko pomnoži na 870.000 mož.
Rumunska zapleni živež.
London, 12. marca. Rumunska vtada je zaplenila 50.000 železniških vozov žita, ki je bilo namenjeno za Nemčijo in Avstrijo. Rumunsika vlada se je izjavila, da 'bo porabila, žito za lastno rabo.
INemško uradno poročilo.
Berolin, 12. marca. Saški regimenti so z malimi zgubami naskočili utrjene francoske po-' stojanke pri Ville-aux-Bois. Nad 700 mož je bilo ujetih. V drugih krajih so Nemci splošno napredovali.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, i<2. marca. Dva velika oddelka nemških čet sta skušala se približati našim postojankam pri Susey reki, toda sta bila odbita z zgubami. Niemške kolone, 'ki so napadale naše čete pri Dvinsku, so brle odbite.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 12, marca. Laške čete, ki so ostale v dolini Semeni, so se hipoma umaJknile. Italijani so začeli z ofenzivo severno od Feres, toda so se tudi tukaj umaknili in podrli mostove za seboj.
Nemci -hočejo Belgijce.
»Ijondon, 12. marca. Iz Amsterdama se poroča, da je nemška vlada izdala ukaz, da se morajo vsi Belgijci, ki stanujejo v Nemčiji že pet let, prijaviti k nemški armadi.
,-v r.v 3V , » ra At< '-:nm ' -—. ....... —.! .
Francoske zgube.
Berolin, 12. marca. Glasom® zaupljivih poročil, kakor se po-[f roča iz Amsterdama, se je fcj^H javil francoski vojni minister Galieni, da znašajo francosloera zgube sledeče: 800.000 ubitih, 1.400.000 ranj. in 400.00 ujetih. 1 V Londonu ne vrjamejo, da bi se francoski minister izjavil o francoskih zgubah, pač pa da J je poročilo iz absolutno nem- j šikega vira.
Carranza se zoperstavlja.
(Mexico City, 13. marca. General Carranza, začasni pred- i sednik meksikanske republike je danes izdal proklamacijo, v kateri pravi, da (pod nobenim pogojem ne bo dovolil Ameri- ' kancem, da prekoračijo ameriško mejo. Meksiikanska vlada bo, sama poiskala in kaznovala Villo. Iz teiga proglasa je tudi razvidno, da se namerava mek-sikanska vlada z oboroženo močjo ustaviti Amerikancem. i
Novi načrti.
San Antonio, Tex., 13. mafi ji 1 ca. Vojni načrti so se radi
pričakovanih dogodkov spf^l 1 menili. Prvotno so nameravali i hitro udariti za banditom Villo^ | toda ko je meksiikanska vUufils izjavila, da ne bo trpela amcrijfl ške intervencije, je armadno vodstvo spremenilo-i ' načrte najbrž tako, da se lahko | na več krajih naenkrat udari i||
1 Meksiko. ,
1
Funston prerokuje dolgo vojno.
i Fort Sam Houston, Tex., j|3 . marca. G«iieral Frederick Fuq*1 ston, vrhovni poveljnik amenH
I ške armade proti keksiki, se j$f » danes izjavil, da se bo ekspedM
>	cija začela, kakor hitro fcjlH » vodstvo dovolj vojaštva na raftlS
. polago, . da lahko brez skrwH udari naprej. General Funstgflfl . je dejal, da se ne smemo sami zt meksikansko ekspedicijo, tet i i je to resna stvar, ki bo vzdlfl i velvko več časa, kot se • domneva.
Topovi nad ameriškim mestom^
štiri milje od mesta No^aldB v Arizoni, so dobile amerišldfl čete štiri topove na hribih. Tem . povi so bili Obrnjeni proti aQvH| , riškemu mestu. Vojaške oblflH sti so topove zaplenile.
— Clevelandske ognjegamd naprave so tako v slabem
>	nju, da je treba nemudoma j $600.000, da se napravi najpo^a trelbnejše. Ako pride večji pOrS žar v Clevelandu, so ognjega&Ja
' ci brez moči, da usitavio ogenj^j Mestni svet se bo v pondeljefle^ zvečer o tem posvetoval, in '4 najbrž bodemo morali 25. aipri-^ ' la voliti, ali sme mesto izdati!
$600.000 denarja za ognjegmH ; ce. Kajti potrebnega denarjfij mesto nima in se mora najeti posojilo. Mesto pa si ne sxhm| posoditi denarja, če ljudje M|| dovolijo.
—Slovenska ;šola za držaw|i ' Ijane se vrši začasno vsak polšji deljek in vsak četrtek, namestOpj v petek kot prej. V petek zv«*P čer je v našem uradu u-ložij® 72 rojakov prošnje za držai^H ljanski papir. V petek so <k>^|jfl papirje sledeči: Jos. BattmH Jolm Smrke in Andrej vič.
—Dr. Srca Jezusovega nedeljo vzelo 10 delnic za Ni^ rodni Dom. Pozneje v"zam<gj^B več. Delegatom sta izvoljilHj John Pekolj in John Levs^tfH Jednako število delnic je vzcaql društvo Edinost. ZastopnmH sta bila izvoljena tprimož hHI goj in Mihael Kos. Tudi <ti|H štvo Lipa, št. 129 SNPJ se jS j odločilo vzeti 10 delnic. kaleftaB društvo bodeta zastopala Itufl Avseo in John F. Jadrič. \
IZHAJA V PON DEI J EK, SREDO
AmiriKo - $2.50 Za Clitd. po poiti #3.00 P Za Evropo - $5.50 Vo*am*xna Jte-viiKa - 5c
Vm pisna, dopisi ta denar naj m polilja na: "Clcvelandaka Amerika", •lit ST. CLAIR AYR. N. E., CLEVELAND, OHIO
^EDWARD KALTSff. Publisher._*_LOUIS /, PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Rood by 25.000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. I Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only.
TIUPHONE CUY PRINCETON 1 __
Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.
I ^^^ss	No. 30. Monday March 13. 2916
Konec strankarske politike.
Ko je Nemčija naznanila, dta bo potopila od 1. marca naprej Evsako ladijo, 3<i je oborožena, pjiajsifoo tudi samo za obrambo, I forez svarila, tedaj jc vstal pred-»P sednik Wilson in povedal Nfeni-| čiji, da tega ne bo storila, če I neče, da se prekinejo vse pri-■Uateljske razmere med Nemčl-g§o in Ameriko. Preil'sednik Wil IŠson kot prva glava največje države na svetu, ki je nevtralna, seje moral postaviti za'obrani-Hbp mednarodnih »pravic napram 1 Nemčiji, ki tako Jkrnto krši v«e ; človeške postave in pravice. I iDasi je odločno pisano v med-pjhftrodniih postavah, da imajo Mrgovski parniki pravico se ob-||«ioroževati za obrambo, če so gj napadeni, in dasi je nemški ce-I sar sani podpisal to leta 1897 ji'.in Se pozneje 1907 in Jeonečno ||y letu 1912, pa vendar Nemčija jgprši to postavo, katero je sama t gjjprteirala za veljavno. Kajti j »emika vlada je naznanila, d&
bodejo njeni submarini torpe- > ^idtrali vsak oborožen parni'k 1 Bbrez svarila. Kadar nastane tak j položaj, tedaj mora biti tu ne- < Hjpft, ki s«' zqperstav.i takemu gjroČetju in protestira glasno j ipjtotrti krivici, ki se godi vsem «
railco je tudi storil predsed-	«
|| Slik Wilson. In demokratski	|
HtOngresmani, .namesto da bi	i
HyiJsonu dali prosto roko, da	t
I? vodi naprej politiko z zunanji-	<
Hrti dršavaini, pa so začeli re-	1 IiroJtirati in se upirati Wilsonu.
Sit licer iz dhujfli' vzrokov: Eni	s
plfcongrcsmani so bili nnnenja,	(
|da bo Wilson radi sVoje politi-	,
PIfee povzročil vojno z Nemčijo,	£
Bjfttgi kongresmani pa so pod	t
tmm¥km tiipljivom a-li pa pod	t
Hpljivom Urbana in njih geslo	r Ijje, da mora Amerika opustiti
m&c) propagando proti Nem-	,
Hpfcdy so bili demokratični « Ijft&ngresinani in v kontroli v Hmigre&u, še vselej so zakrivili IpfeHko politično blodnjo, lzje-
je predsednik Wilson i Bpjž na mestu, tod'a pri njego-Ub resnem delu, so mu nepre-BLno nagajali ljudje njegove B||ttne stranke, če bi Wilson v Hem važnem trenutku popustil, Hpdaj bi bile Z jed. države po s BSelem svetu zasramovane kot < Hkbottie in strahopetne, med-, j ■ffrrodna postava ne bi imela 2 ■pičenega zagovornika več, in š Htfbici bi delali karkoli bi se s Pjim ljubilo.	č
In tedaj je vstal predsednik c HpiMi ter zahteval od Von- t jflpsa, naj glasuje ali se strinja 1 Bi njegovo politiko ali ne. In s Hpuovali so. Senat je s 64 gla- s Hm proti 14 sprejel Wilsonov c i program in mu dal zaupnico, j Bbornica poslancev pa je gla- s Kjjjovala pretekli torek in odobri- r Bjli'^predsednikov boj z Nemčijo j M 276 glasovi proti 141. S tem c m ie je svetu jasno povedalo, da I r ima predsednik Wilson zaupa- ^ r nje od naroda ter da se bo vo- r gjjtHla še naprej politika napram , Evropi, kakor jo bo začrtal r »predsednik Wilson.	2
Torfcovo glasovanje glede d EfiAdsednikove politike mora I [Kytraniti vsako mešetarenje s 1 S politik o. Pričakuje se od čla- c St»o»v kongresa, da vendar en- s Btrat mirujejo. Ustava daje ^ Kbredsedmku izvanredno pravi- j Pco, da vodi obravnavo z razni-I'«u tujimi narodi, in pri tem de- g gjfa* se mora predsednika podpi- t Prati, ne pa mu vezati roke ali s Ejfaa stavljati zapreke na pot, ker \ Kjed države v takem slučaju 1
pile doživijo dTuzega kot bla- 1
» .
mazo.	c
g Enaki izgredi kot so se do- s Kajali v kongresu pretekli te- f
(ten, se ne bi smeli nikdar več pripetiti. I11 ne bi se zvršila re-volta v kongresu, da nimamo med seboj nekaj ne-Amerikan-
cev. ki ne poznajo mednarodne kurtoazije, pravil, postav in politike. Pred sedn ilk Wilson se ni pokazal majhnega moža pri svojem težavnem poslu, in da je zatrl upor v kongresu, je tudi spričevalo, da računa s skrajnimi sredstvi, kadar sprevidi, da je v korist naroda.
Očitanja nekaterih, da namerava predsednik Wilson > peljati Ameriko v vojno so naravnost blazna,'ali kakor se je izjavil Mr. Kitchin, vodja večine v kongresu: Vsi satan« pekla si niso izmislili nikdar še huje laži kot je ta, da namerava predsedtak Wilson zaplesti Aimeriko v <ffyno. Predsednik Wilson jc na svojem potovanj 11, tekom svojih govorov, se ponovno izjavil, da prisega pri Bogu, da njegov namen ni vojska — ampak le borba za človeške pravice, za humaniteto, za odpravo brutalnosti iz vojske. In narod mu vrjame. Predsednik Wilson ni bojevit, samo odločen je, kadar vidi, da se teptajo človeške pravice.
In tudi v bodoče se bo predsednik trudil na vse načine, da prepreči vojno, (kakor mu je te-ško to narediti. Toda objed-nem pa bo ohranil ameriško čast. In pri tem svojem delu mora dobiti podporo od vsakega zavednega Amerikanca.Fred sedtaik Wilson se tbori za t<\ da je ameriška zastava spošto* vafia na vseh morjih, da imajo ameriški državljani pravico potovati kamor in kadar hočejo, ne 'zmeneč se predpise pmilita-ristione Nemčije.
»In v tem oziru se narod strinja s predsednikoma V teh te-ških časiBi mora biti ves narod s predsednikom.
•	—>—o-
Ali pride v poletju mir?
Skoro ob istem času, ko so se pričsli širiti glasovi o miru, da |)onujajo mir v Nemčiji, ker je Nemcem radi pomanjkanja živil že skoro neanosno prenašati nadaljna bremena vojne, skoro ob istem času se je pričel silni nemški napad na Verdun. Nemška armada je po več tednih počitka še enkrat udarila na sovražno armado, da zastavi svoje poslednje moči v svojo korist, potem pa naj pride padec ali zmaga. Verdun se je skazal za Nemce kot silna skala, ob kateri se je razbilo na desettisoče Nemcev. Lahko je budi seveda, da Verdun pade, toda s takimi žrtvami, da bi se komaj izplačalo. Ce pa Verun ne /pade, tedaj pa preti neizogiben polom.
Ali bo ta borba okoli Verdu-na prinesla. Nemčiji popolno zmago, ali pomeni padec Ver-ditna mir za Nemce, mir za Evropo, ali se sme tekom poletja .pričakovati mir, mogoče ob času, ko se bo krvavo proslavljala obletnica dvoletnega klanja, strašnejšega, kar jih je kdaj svet videl in doživel?
Beseda mir ima danes magično moč na vse ljudi, na nevtralne istotako kot na one, ki so udeleženi v vojni. Z mirom v resnici računajo v Nernčji, in kar Nemčija reče, to bo naredila Avstrija, Bulgarija in Turčija. Nasprotno so zavezniki sveto oMjubili, da ne odnehajo prej od vojne, dokler poipolno-
I ponujan ^ \n vide} g*'jI
*	krepko zavrnila. In lahko se
rfcče, da je Rusija tekom voljne največ trpela, imela najbolj v strašne zgu'be, in bi ji mir ta-kordkoč dobrodošel, toda rtfr sk^ vlada mora čutiti, da sedaj " ni primeren čas za sklepanje 1 - miru, ker pričakujejo se vedno . še zdrobitve nemške sile. i Pretekli teden so prihajali 1 posebno iz nevtralnih dežel »gla- i " sovi, da Nemčija ponuja mir i ' pod gotovimi pogoji, in ker je j ' mnogo i* teh glaso\r prišlo iz t
•	Wasliingtona, kjer se je o ml-
^ ru nekako izrazil sam nemški 1 ■ poslanik Bernstorff, se je tem vlasovom precej vrjelo. Glasom 1 teh potočil stavi Nemčija sle j deče pogoje za mir: , • | Nemčija je pri volji izprazni- 1 ' ti Belgijo in Francijo, tako <la ;
nastane tam položaj, kakor je 3 bil pred vojno. Nemčija ne za- 1 hteva vojne odškodnine niti J od Francije niti Belgije in ne 1 zahteva tudi nobene kolonije od j ; omenjenih dvdh dežei. Ravno ta i 1 ko je Nemčija pripravljena se j 1 odreči lastništvu svojih kolonij r v Afriki, razven nemške vzhod- 1 ne Afrike.	1
Od Rusije zalhteva INiemčija 1-sanio, da odstopi Poljsko Po- 1 ljakoni, da se iz 'Poljske naredi J 1 samostojna kraljevina, z nem-' škim princem kot vladarjem in pod avstrijskim pokroviteljst-L vam, Nemčija celo od Avstrije t ' zahteva, da je Avstrija odstopi ^ ! de* Galicije v korist 'Poljski. Nadalje naj Rusija izroči Nem- ' či'ji provincijo Kurland, kjer je kakih 750.000 prebivalcev. No- " vo ustvarjena država Poljska ^ bi št«la kakih 17.000.000 prebi- ^ valcev, in naj bi se nahajala v ^ sredi med Rusijo, Avstrijo in ^ Nemčijo, kakor nekak predzid ^ pred', ruskimi napadi. Neinški j>rinc ikot vladar Poljske, bi JJ skr1)el za to, da Poljaki vodijo ^ svojo politiko v korist Nemcem, in kadar bi Rusija imela ! napasti Nemce, bi morala naj-prvo napasti Poljake in Nemci ^ bi se čutili varne za poljskimi zidom.
. s
Za Avstrijo zahteva Nemci- ^ ja malo Črnogoro in del Srbije, . zato pa mora dati Avstrija del Galicije. Avstrija po teh nemških računih torej ne d*obi ničesar. Vsaj ndbene ma'terijalne vrednosti ne. Ostali del Srbije in Mactfclonije dobi ipa Bulga- n rija, ikateri pripade ve liko večji P plen kot sami Avstriji. Avstri- g ja dobi nadalje del severne Al- n banije, a južni del dobi Grška s zajedno z enim delom Matiedo- n nije, kjer leži mesto Bitoij (Mbnastir). Zato se pa zahteva ocf Bul'garov, <la odstopijo Bul- h garom Kavalo in Dramo. Po- L leg tega pa zahteva Nemčija, ^ da se prizna premoč Avstrije c nad Balkanom, in nadmoč nemške 'trgovine v Turčiji. In h po vesteh, ki so ((ospele iz Wa- F sliingtona se trdi,da bo tNiem- 0 čija prisilila, da odsto'pi Italija- v nom Trident in nekaj milj te- Š< ritorija ol> Soči, toda brez Go- n rice; to dobijo Italijani od d Nemčije v zahvalo, ker se ves n čas vojne niso bojevali z Nem- Z1 ci, ampak samo z Avstrijci.
Stališče zaveznikov.
Z pzirom na došedanje uspehe Nemcev in na položaj zaveznikov, to niso nikakor hudi mi-	v rOvni pogoji. Francija in Belgi-	g ja ostanejo take kot so bile pred	k vojno, Anglija ostane nespre-	k menjena, in dobi poleg tega še	<b afriške nemške kolonije.	g Toda kaj pa zavezniki pravi-	b jo na te nemške mirovne po-	N nudbe?	ii Zavezniki niso še nikdar, te-	t\\ kom vojne govorili o kakih	n mirovnih pogojih, kalkor ,so to	li delali Nemci. iPg je vendar danes jasno, kakšni so mirovni	P zaihitevi zaveznikov. Zavezniki	tt stoje na stališču, da morajo	bi Nemci zapustiti vse ozemlje,	c< katero so zajedli ne samo v	tt Belgiji, Franciji, ampak tudi	k vse ozemlje Srbije in Rusije,	v in na temelju takih zahtev bi	n se dalo govoriti nadalje o miru. .	d;
Poleg tega se je pa že v za-	lj
četku povdarjalo, da mora	n«
Nemčija plačati Belgiji odškod-	T
nino za vso škodo, ki jo je po-	tc
vzročila nemška vojska v Bel-	g>
giji, in katera škoda znaša ne-	k;
kaj tisoč milijonov. Samo cer-	ki
Ikev in samostanov so Nemci	ni
Hjonov l^jIvdv^no°stT ^e
so'pa kmetije opustošene, po- |
drte hiše, uničena trgovina
Poleig tega zahtevajo zavetniki odškodnino tudi za Francijo-
Brez soumnje je, da bo Rusiija zahtevala od Aivstrije Galicijo in Boikovino, tako da !>otisne Avstrijo do Karpatov, ^ko pa se vojska vrši nadalje, in za slučaj, da zavezniška ar- . mada prodre na nemški terito- 1 rij, bi Rusija brez suninje za sebe zahtevala tudi del Prusl- : je, vzhodno od Visle, poljsko okrožije Slezije in provincijo. ; Podrdbno o tem je tesko danes razpravljat^
Kar se tiče Srbije bo Rusija brez dvoma za njo zahtevam < povračilo vse zgulbljene zemlje, 1 poleg tega pa avstrijske pro- j vincije Bosno iA Hertfeigovino i z delom Dalmacije in Albanije.
Italija bi od svoje strani za- 1 htevala Trident in Bozen, o- l krožje Soče s Gorico, Trstom, 1 Tolminom, nadalje Istro, del 1 Dalmacije, severno do reke ; Narente., (na vsak način ima- ? jo Lahi dober želodec. Op. u-red.) in poleg tega še vse dal- $ 111 a t in sike otoke. Nadalje bi Ita- 1 lija zahtevala južno Albanijo z t ki'ko Avlona, ki bi omogočila r Italiji, da postane gosipodarica r Jadranskega morja.	<
Vprafianje Turčije. j
Kar se tiče Turčije je tudi J teško povedati. Rusija zahte- 1 va za sebe Carigrad, kar ji tudi ^ po vsej pravici gre. Ko so ru-ski vojaki zavzeli Erzerum, je J pričelo vse zgledati, da se cela J Armenija in morda celo Mala Azija priklopi Rusiji, vsa doli- 1 na reke Evfrat in Tigris, in Ru- 8 sja gotovo ne bo dala iz rok, s kar je že dosedaj dobila. Fran- 1 cija je že zdavnej gledala po Siriji z Lefoanonom, dočim na- r merava Anglija seči po Palesti- ^ ni. Italija in -Grška se boriti za posest Ejgej skih otokov od ust- ^ ja Dardanel do/ Rhodosa. V Mesopotamia se vrši borba v med Angleži in Turki, in An-gliežli iščejo ves tamojšni svet severno od Bagtlada. Ali z eno s besedo, v programu zaveznikov je, da zasedejo vse dosedanje ( turško cesarstvo.
Kaj bo iz tega?
Sedaj, iko smo precenili tako nemške kot angleške zahteve, pride vprašanje, kaj bo iz vsega tega? Ali je kaj pričakovanja, da se bodejo stranke med seboj pdbotale? Nemčija je po- a nudila poseben mir Belgiji, ter k da Beligija miru ni sprejela, ti
Francoski je Nemčija obeta- p la, da ji odstopi del province v Lorraine, posebno trdnjavo r( Metiz in okolico, kjer živi fran- ^ cosiko prebivalstvo, dočim ob- S| ljubuje (Nemčija, da podeli pre- s< bivalstvu Alzacije avtonomijo. t< Francozi so pa prepričani, da l(j oni z vcVjsko, če jo nadaljujejo rj vse to sami lahko dosežejo in \s Še kaj zraven, zato se tudi tem n nemškim ponudbam niso po- p dali. Dežele Alzačija i>n Lorrai- „ ne so v ustih vsakega Franco- a za, in Francozi so pripravljeni n za pridobitev teh dežel se bo- <] jevati do konca.	r<
Kako je n^ vzhodu?
sit
Kar se pa tiče položaja na	n vzhodu, se ne spreminja m no-	z| go. Rusija se brez dvoma nika-	-j <or ne bo odi>ovedala Poljski,	z| kar znači, da bo Nemčija zgu-	n jila vse sadove svojega mučne-	n ga delovanja, ki si ga je prido-	jr jila na vzhodnem zemljišču,	^ Na Balkanu pa bode/jo zahteva-li zavezniki vse to, kar je bifo	cj; zi^ulbljeno in na ta način bo	n nemško-avstrijska pot iz Bero-	• i na v Carigrjul zopet zaprta.	jt ( Ako bo Nemčija zgubila	n Poljsko in nadalje vse v Srbiji, tedaj je jasno, <la je bilo vse bojevanje Nemcev in Avstrijcev zaman. Nemčija bi prišla iz	g te vojne brez sadu, brez svojih	z; colonij in obdana z verigo so-	iP vražnikov, ki bi ji pustili ko-	li maj dihati.	bi
Nikakor se ne more trditi,	o;
da je Nemčija danes že zgub-	T
jena ali da je prišla že popol-	n
noma na konec svojih močij.	ir
Toda če vojna traja še ipol leta,	pi
tedaj zmanjka tudi Nemčiji po-	si
Rojev za nadaljni dbstanek. In	ni
caj hoče Nemčija s svojo veli-	tc
co produkcijo brez kolonij, če	dl
nima trgov, kjer bi raizpecava-	zi
želela ali pa da se bori prav do zadnje kaplje z malo nado, da
se je vseeno 'posreči priti kot zmagovalka iz boja. .
Jasno kot beli dan je, da v
Angliji ni človeka, ki ne *bi zahteval, da se vojna nad'aljuje prav do s/krajnqga konca. Angleško ljudstvo ni sicer toliko navdušeno za vojno samo kot tako pač pa je angleški narod radi tega tako silno razljučen nad .Nemce, ker se ne poslur žujejo poštenega bofja. iNlapadi Zeppelinov na mirna in neutrjena mesta, sumarinski boj, vse to kaže Angležem, da Nemci ne pripoznajo v svoji divjo-ti nobene zakonite borbe, ampak prostodušno more ženske in otroke.
Zgodovina vse svropske vojske ni še nikjer povedala, in niti sami Nemci niso mogli dokazati, riti niso Ikdaj trdili, da bi zavezniki morili otroke in ženske, bodisi s Zeppelini ail s submarini, dočim se te grozote vsak dan ponavljajo od strani Nemcev. In to je glavno, kar je razburilo angleški narod, da je ipripravlpjen prenesti tudi največje žrtve, da konečno u-tiiči Nemca in da bodejo narodi na svetm po tem imeli mir.
Istotako se danes Francozi borijo z|i svoj obstanek, in vsak Francoz je prepričan, da če Nemčija zmaga, da ne bo vec »vobodne Francije, ker v slučaju popolne zimage Nemcev, ie določeno, da se vzame vsa severna polovica Francije s Parizom vred, nakar je Fran-:ija kot država mrtva. Radite-ja so Francozi odločeni do mirti ne podati se, pač pa vzgajati do zadnjega moža.
Glede miru v poletju se to-*ej lahko reče: Ako bo Neirnči-a do poletja občutno poražena, la ne bo mogla r nadaljevati /ojske, tedaj bo mir, če pa Memci še vztrajajo, bodejo vztrajali tudi zavezniki in boj se bo vršil še dolgo, dolgo naprej. Evropsko klanjd je postalo v resnici bofba na življe-ije in smrt posameznih naro-iov.
-o-i—
Parlamentarna pravila..
1	-
Kadar zboruje kako driištvo ili Jednota, itedaj se mora taco društvo aH Jednota ravna-i po gotovih pravilih, katerim »ravimo "parlamentarna pravila". Ta pravila določujejo ed zborovanja, obnašanje pri iborovartju, kako se predlogi tavijo, kako se glasuje in kaj e ima narediti pri kočljivih očkah. Ker je pri nas toliko Iru&tev, za katere vse bo ko-istno, če kaj več zvedo o par-amentarnih pravilrh, ponatls-lemo na tem me&tu ta pravila. Vavila, kot jih tukaj navaja-iio, so priznana kot najboljša od vtoritet na tem polju in po jih se ravnajo vsa naJjboljša ruštva, kongresi in velika zbo-ovanja.
Organizacija.
Kadar se ustanovi novo dru- j tvo, naj se ravna sledeče: Ob j apovedanem ča>su ali malo po- . neje, naj eden izmed navzo-rti stopi na oder in pokliče borovalce k redu. Ko se na-edi mir, predlaga ta oseba, da ekdo prevzame pVedsedstvo, 1 otrjednem imenuje tako o«e-o, ali pa predlaga, <fa ga nav-oči sami izvolijo iz svoje sre-ine, in temu se pravi predsed-ik. Ko je predsednik zvoljen, e organizacija popolna, "ko se e zvolil tajnik in drugi potreb-i uradniki.
Konvencija delegatov.
Pri konvenciji, kjjer so -dele-;atje navzoči, se zvoli najprvo ačaisni tajnik in predsednik. *otem se pa mora takoj zvo-iti poverilni odbor, da ta odor Odloči kdo pravzaprav je pravičen biti navzoč in voliti, ^a odbor potem sporoča zibor-ici, kdo ima prava pooblastil* 1 kdo je sumljiv. Odbor, teSrtiko riporoča kaj naj se nareŽdf s umljivimi delegati. Nihče, ki i spoznan pravilnim delega-crtn, ni opravičen voliti ali prelagati na konvenciji. Organi-acija konvencije je gotova, ko
!ajnrkonve^ijePrC '
Ko je seja pravilno organizirana. je navada, da eden izmed navzočih na kratko pove, zakaj se seja vrši, nakar se lahko takoj začne z r edin i m po sk>vanjem. Navadno se izvoli odbor, ki stavi resol/ucijo, in ta odfbor mora čimprej poročati.
Organizacija društva.
Kadar se ustanavlja nove društvo, in je izvoljen predsednik in tajnik dotičnega zborovanje, vstane navadno ona o-seba, ki se je največ truidila za društvo Hi v kratkih besedalh pove namen zborovanja. Kakor hitro se odobri ustanovitev društva od navzočih, se zvoli od'bor, ki sestavi ustavo in pravila novega društva, ali pa se za vsaiko zvoli poseben odbor. V ustavi mora biti najmanj pet točk, in sicer sledeče: 1. lmte in namen društva. 2. Kaj se zahteva od1 članov, da so sprejeti. 3. Kateri so društveni uradniki, njih način izvolitve in njih dolžnosti. 4. Zborovanja društva. 5. Kako se spremeni ustava.
Pri prihodnji seji se ustava prebere 'in se odobri; podpisati jo morajo vsi, ki so postali člani drušitva. Potem se naredijo pravila in .zvoli se odlbor, ki imenuje stalne uradnike, nakar se voli o njih. S tem je organizacija društva končana.
Predlogi.
Na naših sejah je navada, da se stavijo cele kopice predlogov, tako da ubogi člani ne vedo, kako bi volili. Pomniti je treba'najprvo, da sme predsednik le tak predlog dlati na glasovanje, ki je »bil podpiran. Predno ni predlog podpiran se ne sme o njem debatirati niti voliti. Šele ko je predlog podpiran, se naj prične debata o njem.
Gre se za kalko. stvar pri seji. Stavljen je predlog in proti predlog, in pri tem *se ne sme zaiti od glavnega vprašanja ali točke, zakaj se gre v poglavitnem. Glaswje se n. pr. za potro-šenju kake svote denarja, za imenovanje odbora za gotovo dobo časa, ?td. V takih slučajih mora iti vedno prvi na vrsto oni predlog, ki se glasi za naj-Dalje na tretji strani.
D Pouk v angleščini In lepopis M
j mo lio^Kbo,k'J*najbolje^alo-] len, In n« vzame ga na kriza na »t j vojna.,PUHte zan*
a	Sf'
• ^
National Drug Štora t Slovenska lekarna.
a
_ vo^al St. Clair a ve. in 61. ceste. . S posebno skrbnostjo izdehije-mo zdravniške predpise V za-3 logi imamo vse, kar je treba v najiboljši lekarni.	(45)
1 JOS. KALAN, 1
1	'
•101 ST. CLAIR AVE.
^SiowHsim gostima H-
fine pijače za dom. Dobro vino in likerji. Zmerne cene.
i
Of laaite se pri domačinu in Sodete zadovoljni.
>	POZOR!	\
Najboljša prilika, da kupite i konje pri meni. Kdor hoče za i majhen denar kupiti dober i "tim" in dva voza in vso opra-
-	vo, naj se ogJaši sedaj pri me- ? -1 ni, ker ima izvrstno pri-liko, da 1 i'si naredi denar. Lahko ostane-
) jo konji pri meni v hlevu, neo-1 ženjen pa je lahko na hrani pri » meni. Vprašajte pri Ig. Fortu-
-	na, 15717 Holmes ave. Collin-wood, O.	<Q(30)
raHHHHMHMKlHGaiilS
Mr. Clemen« lUdnoha, SM Palmer St., Detroit, Mich.. J« rabil Revero-vo Zdruvtlo za oblitt ia jetra leo m imel obUtno neprllllco fer nam Je pL tal: "Bil aem bolan vaC kot eno leto IR pol. Potem aem lired«l o l*eve-
SMvem Zdravilu za oUstl In Jetra ter tem bil olajlan. Radi toga lahko priporočam to zdravilo v«lm, ki trpijo vilad oblatnlh neprlllk."
Kadar vas hrBet boli
iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in JLio rabite
Sovera sKidnoy and Livar
Q ___ ■ (Se vero vo Zdravilo za obi8tl In jetra) ki
K A ITI P H V vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi ■ I Vlllwlly se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur-ja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca- Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih.
*7 A A I/ 4 h ponavadi tudi pojavlja road C aro m obUtnlh noprlllk In da te iaapvl^d pomaga zdravljenju, naj M rabi tudi SCVERA'S BALSAN , Or LIFE [Severov tlvljenakl Balaam] kateri J« I« veEkrat
• likaial ivojo vrednost v zvezi ■ Severovlm Zdravilom ta obisti In^elnu
Ccnu Heveroveita Zdravila za oblitl ln jetra: 60o a 11.00. Cena Beveroveifa Žlvljenikefa Ualzatiia: 70o.
V pnvlrtjte vaiega lekarnarja za Severov« Pripravke. Ako va* ne mora salolitl, naroČite Jih od uiu. x	_
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids. Iowa
FTtAJVK. MULEV
NAZNANJA, DA DELUJE ZA
THE RAY S. DUNHAM COMPANY
ISlet ST. AND MILES AVE.
prodaj j« nekaj Cm 1000 lotov, n« katerih jo mostna voda, kanali, tlaki, plašno ceste in lepa drevesa. MILES HARWARD PARK. Pridite k nam in
se pef ovortmo.	«.
1081 ADDISON ROAD.
. Bell Garfiold 4611 R
IftSIP	SL0VENSKI p®-
i	^ebni zavod, zaloga
npvp	pohištva, pečij m barv.
/KI r	Kočije in avtomobili za
Iil4Uliy	poroke, krste in druge
msm&m	Prilike'
Cf flair	Se priporoča narodnim Sloven«m
DIU5 tiair	w nakloDjeooit m podporo! Po.
Avenue.	strežba redno točna in poltena.
_-J	^^•AhŽI^ 1
t Slovenska Dobrodelna Zveza.
(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASS'N.)|
Uttanavljena 13. nor.	Inkorpor. 13. marca
t državi Ohio	UmJ	v državi Ohio
Sedež: CLEVELAND. OHIO
III I HI	^
VRHOVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: JOHN GOR NI«, 6106 BT. CLAIR AVENUES. PODPREDSEDNIK: FR/IMOfc KOQOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: PRANK HUD O VERNI«, 1052 BAST 62nd BT. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 EABT 62nd STREET. 'VRH. ZDRAVNIK: J. M. SELIfiKAR. 6127 ST. CLAIR AVE.
I	ODBORNIKI:
/ Frank M. JAKfilC, 1203 Norwood Rd. Jod RUSS, 6712 Boona ave. | I Frank ZORIČ, 5909 iFrosser ave. Frank CERNB, 6033 St. Clair ave. * / Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK, 1061 Addison Rd. J	Anton OfifKtR, 1168 E 61st 8L
K 8e)e vrhovnega odbora ae vrtijo vsako četrto nedeljo v mesecu W ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada.
Pisarna vrhovnega urada 11062 E. 62nd St. drugo nadstropje, sa-f daj. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R.
1 Vsi dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaznice, naj se K pošiljajo na tvrhovnega tajnika.
Zvesino glasilo: "CfLEVBLAND^KA AMERIKA"
Nadaljevanje iz 2. strmi. ,
* »m"■ ' ■1	i"
večjo svoto denarja^ za prvo osebo, ki je bila imenovana ali za najdaljšo dobo. Če predlog ni sprejet, se vzame drugi za njim jjtd. Dokler se veČina ne zjedi-fni za eno stvar. Kadar je en Apredlog na eni seji sprejet, se «e more več o njem glasovati, Bhzven da člani enoglasno ta-yi> zahtevajo. Lahko pa pri pri-> /Jodnji seji tak sprejet predlog jtppet pride na vrsto za debato, tfcko v to privoli večina.
ffl , Nominacije in volitve.
^ Najlaglje ?e člani zjedinijo ha volitve uradnikov, ako se Inainina^lje uradnikov prepur Isti pos/ebnenmi odboru, ki je za ko zyoljen; ta odbor se 2*bere Hc svoji posebni seji in zbere pajftolj sposobne može izmed prjLtva za kandidate, nakar po-■H|Jk svoj report zbranemu dru-p- Ko je oddan ta report, Eo predlaga, da se poročilo ■a odbora sprejme. Potem se l^ftberejo imena nominirancev ■P se mora za vsakim nnenorh Tk-koliko počakati, «da se čla-I "bm da čas za premišljevanje.
Lik član, ki ni zadovoljen s l/ako nominacijo, laihiko predla-l)a drugo osdbo, in če je njegov JSed'log podpirap, se voii in če M sprejet z večino, se dotična Kjfeba šteje za nomlniranca. H|o glasuje z vzklikom, se iMpo takoj glasuje pri vsakem Kolenu, ki se bere, toda bolj obi-Hjno je, da se voli za vse u.rad-
[Svčasih da društvo predsedni-Mr pravico, da zbere kandidate, ■r potem se deluje inako kot K bi poseben odbor imenoval Kndklite: Tretji način izvo-Hve jej, da vstane eden izmed ■anov/ in predlaga kakega kan-■dag/ Drugi zopet predlaga ISbga in trojega, dokler ni < ■aganih dovolj veliko šte-Kv>tem se stavi predlog, >fa ■alključi nominacija in gla-H se po vrsti, kakor so bili Kovani. Večina vselej zado- { ■e za izvolitev.
Uradniki.
Predsednik aH načelnik, mo-mtor. Glava društva je vse-Bznana po enem izmed teh L. Njega se mora vselej nar , Ki po njegovem uradu, in če Krt sam o sebi, mora reči: Rnje predsednika je... Nje-K dolžnost je predsedovati EuSržati re<l in mir pri seji. Kfije mora on odločevati, Hi $e zaporedoma predlorgi Hrijo, o čem se razpravlja, { Kfpredloge na glasovanje in Banja uspeh ^glasovanja. Ha t i mora, da nihče ne krši Kil, ki se tičejo debat. On ■utftria vsa pisma in dopiso-BBjiih naznanja društvu in 1 ^ča tajniku, da odgovarja, Hp je -društvo sklenilo. Pred- I iHiik I ali ko sedi, ikadar kaj mbri ali /dočim drugi govori-Koda /mora vstati, 'kadar da Rčlajh predlog na glasova-rPredsednik ima istotako »cdj -voliti kot drugi člani. Hlatiko ko^a druzega poob-jda govori, toda te pravice f le v redkih slučajih po-■On mora podpisati tudi
■pjjired&ednik je vselej na- j
■ .(Dalje prihodnjič.)	j
M---H
OR. 8V. JANEZA KRST. ftT. 37. J. S. K. J. , preda. A. BraniselJ, 1046 B. 61. SL ■tuj. R. Per d an, 6024 EK. Clair ave. blag. Al. Zakraj&ek 1016 B. 62. St. zastop. Ft. MIlavec 1031 B. 61. St. zdrav. F.J. Keen 6204 St. Clair Av.
Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v J. Grdlnovt dvorani 6026 81. Clair ave.
m	_	■ |
I 8AMOST. KRANJ8KO POOP. I DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, preds. J. Vidmar 3666 E. 81. St. taj. J. TrCek 3696 E. 78. St. E. blag. Ant Fortuna 3696 B. 81. St. Nadzorniki (obflednem zastavonoša to spremljevalci) Fr. Maver, Jos. iPapel in John Perko. Vratar Alojzij Gllba.
-----i\
Telovadno In podporno druitvo
"8LOVEN8KI SOKOL" star. J. Kalan, 6101 SL Clair ave. taj. F. Hudovemik 1062 B. 62. St. blag. John FekolJ 1197 B. 61. St. sdrav. F.J. Kern 6202 (9t. Clair Av. Društvo zboruje vsako drugp nedeljo v mesecu ob 9. url dop. v mali Schwalbovl dvorani. dec.-16. dvorani.	avg. 16.
f "DR SLOŽ. SESTRE, 120 88PZ.
preda. A. Lunder, 1372 B. 47th St. podpredsednica Agnes Prevtlvižek. taj. Ang. M ar kič, 1363 B. 63rd St. blag. Fr. Vesel, 4030 St. Cialr ave. zdrav. F.J. «ern, 6204 St.ClairAv.
Druitvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob poi»8. zvečer v Grdimovl dvorani.
a ... . ! f » * 1 , ^
' MLAD. DR. 8V. ANTONA PAD.
preds. D. Blatnik, 3641 B. 81st St. .1 tal}. Jos. Lekarn, 3668 B. 81st St. II. taj. Jos. Papel, blagajnik Job. Lekan st. 3666 B. 80th St. nafietolk Alojz pilha, 3662 E. 80th St. pod-načelnik Josip Hribar.
Drufttvene seje se vrte vsako 4. nedeljo v mesecu v M. Plutovl dvorani na 3611 B. 81at St.
«---4
DR. Z. M. B.
Na«. F. H. Mervar, 1361 B. 66. St. podnačelnik Andy Sadar, podna-čelnikar namestnik Jos. Vesel, preds; J. Megllč, 6614 Schaefer Av podpredsednik; Mike £ele,
I.	taj. L. Mrfcar, 11146 B. 61at St.
II.	tajnik Jos. Glavič; blagajnik Math Glavioh, «6306 Glasa ave.
Druitvo »boruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri pop. v Knausovi dvorani.	aug. 16.
H-:-«t
E D I N O 8 T. Slov. Nar. Pev. Pod. 8am. druitvo preds. Mih. Kos, 1420 E. 49th SL taj. John Jadri«, 1426 B. 40th SL blag. A. Zaviršek, 3332 St. Clair Av. zdrair. F.J. Kern, 6204 St.Clalr Av.
Druitvo zboruje drugo^edeljo v mesecu dop. na	Clair
ave. Bprejema rojake ln rojakinje od 16—40. leta. Pevske vate vsak torek in četrtek zvečer na 6026 8L Cialr ave.	,
DRUITVO SV. BARBARE iT. 6. ' Spadajoče v Forest City, Pa. preds. J. K romar, 998 E. 63rd SL I. taj. Jos. Terbovec, 1636 B. 38 St. Redne mesečne seje se vrte vsako četrto aoboto v mescu v John Grdinovl ivoranl.
■ i.........
DRUiTVO CARNI«LA iT. 493
L. O. T* M. M. preds. Fr. Babnlk, 1382 E. 43. St. taj. Jul. Bresovar, 1173 E. 60. St. finančna tajnica ln blsgajmica: Mary Doles, 1692 E. 27th St. zboruje vaaki prvi ki tretji torek |v mesecu ob 8. zvečer v John Gr-dlnovi dvorani, 6026 St. Cialr ave.
sep. 16.
«-
Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8DPZ. NEWBURQ, O.
preds. Fr. Kokotec, 8103 Marble taj. Jak. VolcanAek, B. 82dn St. blag. J. Simončlč, 872S B. 77th St Dr. W. Hopkjtps, 8013 Jones Rd. > Druitvo je vstopnino znižalo za ipol leta ter, zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tomažln dvorani 8112 Marble ave.
!i SAM. POD. DR. 2U2MBERQ ^
preds. R. Maver, 4220 Superior, taj. John Roje, 1392 E. 47th SL blag. Fr. Mareilč, 4331 Superior 1 zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Cialr ' Zboruje zadnjo nedeljo v moaecu ob 2. url popoldae, ,ns :1044 St. Cialr ave. Druitvo laje $7 bol-niike podpore na^teden in za $160 plačuje se $1.00 na mesec. Rojake se vabi k obilnem pristopu.
marc. 17.
^	"SRCA JEZUSA".	"
zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. popol. v Knausovi dvorani. Sptejema člane od 16—46 leta. Bolnlfika podpora je $6 na teden, 1300 srartntoe za $1.00 ina mesec. Preds. J. PekolJ, 1197 B. 61 st St. ' I. taj. M. Oblak. 1236 B. 60th St. blag. Frank Oo5, 1031 B. 61at Bt. zdrav. J.M. SBLIŠKAR, 6127 St. Clair ave. IB	H
Zastopnik za "Clevelandsko Ameriko" v Leadville, Colo, je naš rojak Mr. Anton Prijatelj, katerega priporočamo ro-jakom za pobiranje naročnine.
i" ~' ——----—:-r*—■
«-i—i-;-«
8V. JOŽEFA Sam. K. K. Podp. druitvo »boruje četrto medaljo v mesecu ob 2. url popoldne ▼ J. Grdinovl dvorani. _— Vstopnima od 18—M. leta prosta, od 26—36. leta "$2.00, pd 36—40. leta $2.60. Rojaki se vabijo k obilnemu pristopu. Predsed. F. Koren, 1683 B. 41 St.
I.	UJ. F. KodmerlJ, 466 B. 162 St.
II.	taj. J. Stamp«, '6197 SL Clair. blag. John Germ, 1089 E. 64th St. Zastopnik za zapadno stran, Geo. , Kofalt, 2038 W. 106 St. za Newburg John Lekan, 3614 E 80 St.
m,—:--j,
, 8LOVENIJA • -zboruje vsako prvo nedeljo v- mesecu V prostorih na 8044 SL Cialr ave. Predsednik Frank Spelko 3604 St. Cialr ave. tajnik Frank Russ, 6104 SL Clair ave. blagajnik: John Fortuna, 1376 Bast 43rd Street Zdralmljk za sprejem novih bratov: Frank J. Kern, 6202 SL Cialr ave. -——	i	9
Kadar iSčete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali pišite nam, da denemo v list. Ker je "Clevelandska Amerika" razširjena po vseh mestih« se bo prijatelj kmalu dobi) 1
Tisoče in tisoče rojakov bete "Clevelandsko Ameriko". Ali ste tudi vi med njimi, ali ste zvest naročnik lista?
Čedna front soba se odda brez hrane za i ali 2 fanta. 1386 E,
53rd St.__(30
Naprodaj imam dve novi hiši, vsaka za dve družini, jako čedne in moderne hiše, na lepem prostoru. Objednem naznanjam cenjenim rojakom, da sprejemam vsa stavbena in kontrak-torska dela.
FRANK OPASKAR, 1106 64th St. Rosedale 3595 R-	UO
Takoj dobijo d'elo fantje, ki se hočejo naučiti dela za livarje 'IMoulders'*. Začetna plača je $175 na dan. Vlprašajte pri Walworth Run FWindry Co. 2488 W. 27th St.	(32)
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
LAKE SHORE BANK
m pe pravilih plsfaie de dom, ko pofsgnste i*mir vts
4%
t
St. Clair ami SMafSC. Pmpwt and Hins Superior and AddUon.
I' " Dr. Richtcrs Piin-EipeBer
bolest ln otrpe-' lost udov ln ml-
RICHTER CO.
FINO VINO
vedno dobite pri Josip ^ Koželu. Belo niagara in 'X concord vino. Posebno \ ! I ženskam je moje vino zna- v I no. Po stari navadi Josip f
i K6«ely, 4734 Hamilton ave
lanapm, d* Ik al	r»e«M matom-
In aaraj«« In «1 Mjčfct«jiU> sdravil. da m aa «wk»*Hl
VUi sdravaBU rtetpli a«rij« priti r aaia UiurM,	ff^Tf^fil aataaCaa
pa laUI ■dravalka. Imamo tudi popslno sale-fli fvvdJtfOi priiliiiii«?! foalthdk polvtb1 UIb, dHav, clear la cladkarja.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addiaon Rd voaal St Clair Arm.
T ■ . - -	■
AU ČAKATE?
"Čakal bom, dokler me ne
* 1
bo bolelo," pravijo nekateri, ki
jfh holijo zobje. Ali vi čakate toliko časa, da pogori vaša hiša, namestOj da bi »poprej vzeli zavarovalnino proti ognju?
Kadar je vaš otrok bolan, ali čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate, da pride najhujši mraz'v janu-ariju, predno kupite gOrko obleko ali suknjo? Nikar ne čakajte, dokler vas "ne boli". DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. 5402 Superior ave. & E. 55th S t-.
lUradne ure: 9—12 dop. in 1—5.30 pop. Ob pondeljkih, četrtkih in sdbotah zvečer. Vse delo garantirano. iZobe deremo brez bolečin. 1 j	(35)
SLOVENCEM
želim naznaniti, da sem otvo-ril svojo lastno krojačnico na 6113 St. Clair ave. kjer imam že sedaj trgovino z moško o-pravo in čevlji.
Obleke, katere naročite pri meni, bodejo vedno narejene po najnovejši modi. Dobro delo in trpežno vam vedno garantiram, kajti dolgotrajna skušnja v tem poslu me je dovolj naučila/ Rojakom se priporočam v obilen obisk.	j
Naznanjam tudi, da sem dobil v zalogo spomladanske čevlje in vso drugo moško opravo. r Pošiljam blago v staro domo- s vino zanesljivo in točno. (34) t
FRANK GORNIK, slovenski krojač: in trgovec c z moško opravo.	1
6113 St. Clair ave.	i
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, j j i
!	|u |. — 1 1 c
! Dr. A. A. | ;
I Kalbfleisch, |
i 6426 St Clair Ave.
1:1
Govori se slovensko in hrvat- ; \ ! dco. Točn. po.heib.. C
a$0- 9
pili na razpolago. Ženske |{ strežnice. Edini zobozdravnic | ; ^ ki urad v medu, kjer «e govori ; r. ! slovensko in hrvatsko.	v
Uradne urei	! !	^
»	1	n
Od 9*30 do IliSO dop.	I
Od 1:30 do 6:00 pop.	f
Od 6:00 do 8:00 ivečcr	I	I]
S	n
Telefon urada:	Z	b
East 408 J.	i 1
Telefon stanovanja: I z
Eddy 1856 M. t p
^m........I...............h
-!-
AAAAAAAA AAAAAAA
W WWWW WWW www www w
►	Vsakemu, kteri mi poš ♦ -^ lje naslove svojih prija- ♦ I
►	teljev im znancev živečih ♦
►	v Ameriki, mu pošljem ♦
►	lep spomin.	ap# s t HEN. X SCHNITZER, +
^	BANKIR.	+ j
^ 141 Washington St. # n
P NEW YORK. # -^ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦
8 - Hour : Union i
SCRAP TOBACCO
J« delan iz nsjbo^šega duh«!	4 na is cigar«. Samo najboljši	s tobak se potrebuje. Najbetfii	d tobak za žvečenje. V vsekem	n paketa je kupon.	v __S
Union
Mada	I
-:—t*—	I
Hočeš delo?
Dva kleparslka pomočnika iz- I ičema v starem "kraju,- dobita I italno delo. Plača od 30 do 60 I en trn- na uro. Delo dobita tu- I li dva fanta v starosti 16—$7 I et, ki imata vesieije, da se iz- I lčka te obrti. L. Skok, sloven- I
istoJ"«^t kr°Sjl
_!L „ ±
Dr. L L SIEGELSTEIN
3. HADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCUD AVL
blisu E. 9tH St.
I
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVUO
Na isti neČin tn.z istimi
aparati ket zdravijo v
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
Uradna ura:
9.	ij. da 4. pop.
7. zvač. do 8. sva£.
10.	do 12 dop. ob nadetyah.
I zre z it e ta oglas, da ne pozabite naslona
WMWMSMHMai
POZOR ROJAKI! Držite se gesla Svoji k svojim!
Vsem cenjtenim rojakom naznanjam, da sem prevzel znani salon in hotel "Gilbreath" na 694 E. 152nd St. ColKnwood. Tu imam vsak dan sveže pivo, domače vino najboljše vrste, fino žganje, drožnik, brinjevec in dobro slivov ko. Iitiam vselej p.ijfinejše smodke ter dobro o-kusfio hrano vsak dan, sveži go-iaš, za prigrizek pa vedno fi-domače kranjske klobase.
Nadalje imam na razpolago mnogo lepo urejenih spalnih sobv za prenočišče. Pri meni svira vsako soboto godba pri kateri se fantje lahko po domače zasukajo. Pozdravljam vse Slovence in (Slovenke po celem Clevelandu i'i> okolici ter se jim priporočam. Anton Sershen 604 E. 152nd St. Collinwood, O.
(Mon-Fri-38V
NAZNANILO.
Cenjenim gospodinjam in dekletam ulljudno naznanjamo, da imamo sedaj tudi dobro šivrljo, ki vam izdala obleke po vaši želji in po poljubnem kroju. Delo bo dobro, cene zmerne. Ker je trgovina na novo u-rejena smo si nabavili sedaj veliko zalbgo, krasne vzorce vol- • n enega blaga ter lepo izbero blaga za pomladansko sezono, Ker bo treba novih, lepih oblek za bližajoče se Velikonočne praznike, se vam nudi sedaj ltepa prilika. Se priporočava
TOMSIC & šTAMPFEL,
6x39 St. Clair ave.
-- (40)
DELO!	DELO!
Takoj dobijo delo dekleta 18 let stara ali več v tovarni pri strojih, pa $1.50 na dan. Pridite pripravljene tna delo. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave.	(3a)
. Pozor!
Slovensko pod,porno društvo Doslužencev naznanja, da se vrši seja vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 9. uri dopoldne v Grdinovi divorani. Bratski pozdrav Geo. Krainčič, tajnik, 5810 Bonna ave.	(36)
Nove hiše naprodaj!
Prav po nizki cehi, ena ima 4 sobe, druga 6 sob, ena deset sob. Zadnja je stara 5 let in za dve družini, prav po nizki ceni. Električna luč- in .mestna voda. , Oglasite se na 1970? Shawnee ave. stop 125 Shore Line.	(30) .
I A. M. KOLAR, I
Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIQE AVE. I
Se priporoča Slovencem v I obilen obisk, točna postrežba. Vedno sveše pijače.
—-—^l; v-- w ■ —r— ■ —
JPozor rojaki!
Proda se radi bolezni v družini prav poceni dobro urejena grccerija, dobri in pošteni odjemalci. VpraSa v uredništvu.
----- (30)
POZOR!
Proda se dober "candy store" in nekaj grocerij^ ter prodajalna s mehkimi pijačami, pfav nasproti hrvatske cerkve, na jako lepem prostoru. Proda se radi selitve iz Cleve-landa. Frank štrumbelj, 1274 E. 40th St.	(30)
Išče se priletna ženska ali udo- f|
iobro izurjena v kuhinji, za
malo družino. Služba stalna za I
[»ošteno žensko. Plača po dogovoru. Poizve se v uredništvu.
DELO! DELO!(30)
DEKLETA DOBIJO TAKOJ I DELO V TOVARNI ZA PLETENJE. LEPA PRILIKA ZA DOBRA DEKLETA, • DA DOBIJO DOBRO PLAČO. VPRAŠAJTE PRI N. J. RICH CO. EUCLID AVE. IN E. 61 st ST. .	(30)
ŠOCena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih	, ,
češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . $13.00
Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL
Vinska poroda ob 3 do 10 gal. velja $ 1.00, za 25 gal. potoda $2.00. Pri večjih naroČilih je sod brezplačen. Te cene so samo za na debelo. Naro-----— cilu naj se priloži denar in natančni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva slovenska druiba za prodaja finih pijač.
6102-04 St. Clair Ave. - - Cleveland, 0. ^
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
\ 6112 ST. CLAIR AVE. .................................................
Čistenje in likanje obleke
DOBRO DELO. i NIZKE CENE.
f. Molke obleke................$1.00 Ženske Idklje.....................50e
; Molke snknje................$1.00 Ženske dolge suknje.......$1.00
Jopiči...............................50c Ženske obleke.................$1j00
The DAMM DRY CLEANING Co.
^ 730-w 1574 g, 55th ST.	3024
A. J. DAMM, poslorodja.
I
klfaii^aAwaHMMWaAslilialiia^^
I J; S. Jablonsti,
Slovenski fotograf
«22 St Clair An	MI4 Broadway
Izdeluje slike sa lenitbe in dijMsike slike, otrolke slike, po n^jnovejii modi in pojpskih cenah. Za $3.00 rednostnih stik (en ducat), naredimo eno veliko wko v naravni velikosti istonj.	•
HT VSE DELO JE GARANTIRANO.
■i——
11 Zavarujem proti ognju i j Sli in drugim nezgodam j
|| POSEBNOST 1 Varnostmi boadi aa draštvssM aradalks |1 pa 25c. od »100.00 na Isto. - Javni notar. - Pojasnila jI || ln nasveti xastonj.	I
AUGUST HAFFNER, ]
1203 Norwood Rowl	5
^niniimmnMitiiiUMsoMoioossisssaiiHi^
TEL. PRINCETON 1S3S-L
FRANK černf
m	SLOVENSKA TRGOVINA	ML—d
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMa FONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair Are.
Kadar ielite kupiti dobro uro In drugo zlatnino, Columbia grafofone, ploKe v vseh jesikih, posebno importirane slovenske I plošče is stsure domovine ter vse v to stroko apadsjoče predmete, obrnite
sanpno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna II odplačilo. Točno poprav«ai^e ur, slatnine in grafoft)no^Vfalu> ^ II
i 1 a _ _ J a mJC.n a	^	j
* K' J J *	"	Ji III
:>. 1	.. ižHUaL^i ■ .' a.	. .—	,1»
Odlomek iz kolesar-jevega zapisnik«.
Silvester Koiutnik.
Bilo je krasno poletno juttt* ko sem se vesel podal s kole-č som na pot. Takrat sem kot kolesar-začetmik prvič hotel izvršiti daljšo turo, kakor sem jih bil izvršerval doedaij. V to svrho sem si dobro očistil in namazal kolo, a namazal som si tudi želodec, kajti zadnji je kolesarju -poleg* potrebnih nog najslavnejša gonilna sila. Poleg obligatnc 'kave sem pognal v svojo jedilno črnima t o še precejšen kos suhe klobase in o-gromno kepo sira, dve snovi torej, ki sta priljubljeni tudi hribolazceni, ker se baje znata prav dolgo upirati razkro-jevalnemu želodčnemu nagonu. Da sem s to svojo turo hotel tudi svojo novo športno obleko peljati na izprehod, bodi povedano mimogrede.
Kakšne zgode in nezgode mi je usoda v svpji kolesarjem večkrat toliko dvomljivi naklonjenosti pripravila za ta dan, se imi seveda niti sanjalo ni. Bil setni še premalo izkušen, da bi bil na lastno osebo vedel, kakšne nepriliike lahko zadenejo kolesarja na daljši turi sploh, sosebmo pa še kolesarja-novin-ca. Imel sem naboljše nade in tako sem se s kolesom pogumno pognal v božji zrak.
Toda že takoj začetek je t)il nekoliko sumljiv. Ko sem namreč Skočil na kolo, zajela se mi je verižica žepne ure za sedlo — rsk ! —^ in že je bila pretrgana. Brž je bila škoda za »prvo silo popravljena s čvrsto nitjo, katero mora vsak previden kolesar — kakor se mi je bilo os vet a lo otd verodostojne strani ; — imeti vedno pri sebi, da «1 v nesrečnih .slučajih lahko tudi popravi nastale škode na hlačah, srajci ali jopiču, IPo popravljeni škodi sem skočil torej še enkrat na kolo, a takrat pre-vidneje in že sem poleg slin z*, čel požirati tudi kilometre,
HBSHBSKMEBBHHSHSHSSSKHMBHHBSBHS"
Bilo je res prijetno pofetno
jutro. Nebo je bilo jasno in modro, kakor bi ga bil obrisal z
mokro cunjo, a v hrbet mi je prhal prijazen vetriČ, kakršen je priljubljen vsakemu kolesarju, ker ga kaj izdatno podpira pri urnem motenju nog, medtem ko ga sapa, ki mu -piha o-krog nosu, ovira kaj neljubo. Cesta je bila gladka in suiha, a ne prašna ter ob straneh posuta z drobnim in mehkim peskom, ki je boleznemu gumiju najboljši prijatelj. Zavistni in škodoželji gramoz je bil sicer tudi tukaj, a je mogel le s sredine ceste motriti ono pripravo, kateri še ni bil nikdar naklonjen, a jaz sem vočigled u-godnitfr voznih raizmer kakor besen pritiskal na stopala, da je v (Naglem in divjem diru škripalo sedlo in brnelo kolo. .
Cesta je 1>ila prazna, brez vozil, ljudi in živine. Sele ko sem se bližal mali vasiti, zapazim, kako je v precejšnji daljavi pred menoj gnal pastir svojo mnogoštevilno čredo črez cesto, in ker misem v svojem telesnem podstrešju imel ravno drugih misli na razpolago, »a-čel sem premotrivati, ali bo prišla vsa obilna čreda prej črez cesto, preden bom prispel na njeno prehodišče. Takšne misli se rade vrinejo v možgane vsakemu kolesarju, ki vidi pred seboj igovejo čredo in je imel že kdaj smolo, priti s svojimi nenaklonjene! v goveji obliki v neljubo dot i ko, kakor se je bilo to pripetilo tudi že meni. Oddaljenost od črede in brzino svojega dirkanja sem bil presodil celo dobro in oddahnil sem si, ko sem prišel na prehodišče in sem našeil cesto pro- . sto. .	|
j Ali oddahnil sem si hitro. Čreda se sicer ni brigala zame, ko sem brezskrbno drvil naprej toda brigal se je pastir, ki me je bil zapazil šele v zadnjem hipu. Skočil je ntaizaj k cesti, začel s prstom kazati na kolo in kričati na vso moč svojega obširnega grla:
"Gospod — glejte, glejte — glejte — kaj se vrti pod vami 1"
----—_—----
•Ko bi bil poredne* naglo iz
ustil, kar je hotel povedati, b
bil jaz morda ostal bladnokr
ven in morda bi ne bilo prišli do zame neljube katastrofe; i mrcina je kričal svoj "■glejte -glejte —" tako v presledkih it s tako močjo, da sem nehoti pogledal na stran in pod sebe kamor je kazal kričač. Vsle< prenagle kretnje sem se,*kako bi trenil, že čutil sredi ceste n; trdem gramozu, ki je povzro čil, da sem izigubil glavo in po stal neroden. Hoteč naglo kre nitn z ostrega in trdega gramo za na stari tir, storil sem do brega preveč in že sem bil po leg cestnega roba v travi — m trebuhu, kolo nerodnb pasti na me, mi še danes ni umljivo.
"Gospod, glejte, zdaj se p: nič več ne vrti!" zadri se je hu dobnež še enkrat, a takrat n< v presledkih', ampak s tak( gladko naglico, da bi mu -bi najraje od rose mokro pest po rinil v nesramno zijajoče žrelo Seveda ni porednež čakal take dolgo, da bi bilo prišlo do nameravane operacije, ampak ji že v prihodnjem trenutku brusil pete po hladni jutranji rosi da so bili njegovi podplati oc rose umiti videti -popolnom? snežnobeli.
Kaj sem hotel! Vstal sem, o brisal mokroto s trebuha, po ravnal kolo, ga potisnil na ce sto in ga znovič zasedel. Ra zun padca in mokre ter od trave neikoliko ozelenele suknjt se mi ni zgodilo nič hujšega Pastir pa je kakor v zasmehovanje: še nekaj časa zmagoslavno z ibičem pokal 2a menoj Začetkoma sem se jezil, a kc mi je minila prva jeza, sem -st moral nasmejati. Uverjen ^tr bil, da ho porednež na danes izvedeni način položil še marsikaterega kolesarja-neizkušen ca v travo ali v cestni prah. Zž svojo osebo pa sem si iz ravnokar doživelega dogodka izvedel nauk, da sta previdnosi in hladnokrvnost za vsakega kolesarja rprepotrebni lastnosti gledal sem, da sem kolikor mo goče ju imel v najkrajšem ča su. In kako sem ju potrebova
■j*'.'-" '	y . ■ I
pri raznih prilikah! Tudi klic, i ki me je bil danes vrgel iz se-• dla, mi j« poznejše večkrat za-> donpl na uho, a ni pri meni več i dosegel kakšnega učinka, če ■ sem, ga pozneje slišal, sem se i ali peljal mirno naprej, ali pa i — če se mi je Tavno zddo in , sem dobre volje — sem povr-I tal s kazalcem po čelu ter za-klical kričaču: "Tebi «e tudi i vrti!"
Solnce se je bilo medtem pomaknilo nekoliko višje na oboku in me začelo zasledovati s svojimi žgočimi žarki, ki mi prav nič niso bili po godu. Kako t>i mi pa tudi bili po godu, ko sem se — že prej nekoliko vroč — kmalu začel potiti kakor severni medved ob afriški obali. Nehote sem se začel voziti počasneje, kajti pot, katerega sem si moral vedno in vedno brisati -s čela, mi je lil v takšnih curkih, kakor bi mi s svojo slano vsebino hotel zaliti oči. Tudi noge so mi postale težke, tako težke, da sem — prišedši do košatega hrastu ob cesti — postal, prislonil kolo ob deblo in se vsedel počivat.
kako je bilo poči van je prijetno, ka:ko j'e sosebno prijalo izmučenim nogam! Naslonil se'm se ob desni laket, podprl glavo oli dlan, iztegnil trudne noge in gledal brezmiselno preid se v zrak ali pa zrl naprej po cesti, ki ise je kakor sivobel tiak vila med rodovitnimi, <*o-bro obdelanimi poljanami. Mfed počivanjem mi je pomalem vendar zmanjkalo preobiln-e z»-kožne mokrote. Kar je nista posrkala robec in srajca, jo je popihala prijetna sapica; da — zadnja mi je bila celo tako uslužna, da mi je naposled s pomočjo telesne toplote uisušila tudi srajco — katere pa seveda raditegfc nisem izvlekel in mi posušila robec, katerega sem bil v svrho poznejše zopetne rabe razgrnil na košat izrastek Ob hrastovem deblu.
Dolbro izipočit in ohlajen isem črez neikaj časa skočil kvišku, da nadljujem pot, kaltero sem bi! prevozil šefce dobro polovico. §topim torej h kolesu, da
ga potisnem na cesto in ga zasedeni. Takoj na prvi pogled se mi je zazdelo, kakor bi pri
njem nekaj ne bilo v redu. Pa
res — zadnja gumijeva cev jc bila prazna, je bila brez zraka Ta ismola! Kolo brez zraka je slabši kakor konj brez podkev Toda ni bilo mnogo časa premišljati, ampak reklo se je najti rano in jo pravilno zalepiti, Vsak kolesar mora biti svojemu kolesu zasilni zdravnik ir vešč ranocelmik,, sicer se mti lahko pripet], da zna iti peš in mora kolo kakor krotkega psička gnati poleg- sebe. Rana je bila kmalu najdena in ni bila prenevarna. Žrebelj namreč, ki ima svojo domovinsko pravico navadno v petah kmečkih čevljev, je tičal globoko v kolesni ceVi in se čultil celo domačega. Zalotil me je bržčas kratko prej preden sem šel pod hrast počivat. Ko sem si bil- s svinčnikom zarisal mesto, kjer se je bil zas ril v melvki obod, sem ga krepko pograbil za debelo, polokro-glo glavo, ga izvlekel in ga kakor nadležno golazen vrgel daleč od sebe. Gotovo ni nikdar več prišel v*dbtiko s kakšnim kolesom. Po četrumi zamudi me je železni konjiček zopet nesel naprej, kakor bi se mu ne bilo nič pripetilo.
Če sem se pa zdaj vozil počasneje, ni bila morda kriva zakrpana rana na cevi, arilpak je bila uzrok moja previdnost, ker sem Bi mislil:
"Nisem sicer praznoveren, pa — pretrgana verižica, prevrat za cesto, predrta cev — 'to je že trojna' smola! 'Ljudski preigovor, pravi sicer, da do tretjič gre rado, jaz pa mislim, da gre lahko četrtič, petič in še dklje."
Kratko rečeno: postal sem plah. Ena in ista nadloga se ne pripeti rada zaporedoma, ampak se rada nadomestuje s kakšno drugo nepriliko. Vsaj moja trojna smola je kazala itako: vsaka je bila drugačna. Da bi si naj zdaj v izpremembo še iprecepil hlače, raztrgal jopič ali preparal srajco — mi ni nikakor šlo v glavo si še misliti
*
-.i- . ,,M «,fw«i1	IA m
nisem uiTcUi. v uzii sem sc xun.i
rajjšt previdno in to tembolj ker sem tuintam začel srečava^
ti ali dohajati voznike in posamezne ljudi, kar je bito znamenje, da se bližam mestu, svojemu cilju.
Ravno sem se bil srečno izognil visoko naloženemu* vozu
—	čitatelji kolesarji, ali veste, kaj je visoko naložen senen voz kolesarju začetniku? — ko zapazim v primerni daljavi pred seboj žensko, ki je nesla obširno košaro na glavi. Dalo se je uganiti, da je danes bržčas tržni dan v mestu, in da nese žena te ali one poljske ali vrtne pridelke lačnim meščanom naprodajt INlič neljubega sluteč približam se mirno korakajoči osObi skoraj celo za hrbet, pozvonim in se obenem popeljem na stran, na desno, da bi se je izognil in se peljal naprej. Nepričakovano in 'hre-šoeč zvoncev glas pa prestraši ženo tako, da se strese po celem telesu; komaj še pograbi košaro, ki je 'bila prišla iz ravnotežja in se z vso svojo vsebino Ihotela podati na cesto. No
—	za prvič je še osftala na glavi, a le za par trenutkov. Zgra-bivši košaro skoči tudi ženica na stran, seveda na desno in pred mene ter se naglo ozre; da je ne povozim, krenem v zadnjem hipjU nazaj, a 'zbegana nesrečnica tudi stori tako, Zd'aj sva bila skupaj: kolo se ji zapelje v bok, .ne sicer z veliko silo, pa vs^j tako močno, da se ufoožica pre vrže na cesto, jaz padem n-a cesto, kolo pa kot nekakšno mejišoe obleži mirno med nama.
(Konec prihodnjič.')
RAZNO.
KAPITA'LIZIRANJE HRA-BROSTNIH SVETINJ.
"Az Est" jtavflja, da pretresajo merodajni ogrski krogi misel, kapitalizirati mesečne prejemke imeteljev hrabrostnih svetinj, če imajo dotični samostojno obrt ali hočejo kupiti zemljišče. V tem slučaju bi se izplačalo inreteljem zlate hrab-J
I jem vet srebrne svetinje 2000 Icron, imeteljem mate srebrne ■
svetinje pa 1300 kron. Tudi prejemka invalidov in sirot bi|j se kapitalizirati.
POSLEDICA PIVOVANJA. I
Dne 1. avgusta je bilo vefrl
t renskih vojakov na potovanju j z ,Dunaja v Inomost Vojaka ! Henrik Frank in Ignacij Grab-aer sta bila oba pijana. Frank*J
je Grabnerja v pijanosti na vtse / načine zmerjal, ga eek> s čev-[jem v glavo suval in tudi vse * prizadevanje straž mojstra, dlll t>i napravil mir, je bilo breza uspeha. 1K0 je končno Fra^k Ckabnerja imenoval "SaVire- | krut" se je ta v jezi in v aija- j riosti tako spozabil, da je vjzel| piuško iti ustrelil na Frarlk^j Zadel ga je tako nesrečno, J® je bil Frank takoj mrtev. Grjfl ner je bil1 obsojen na dve leS težke ječe.
Il^emci zgubijo v Alzaciji.
London, 9. marca. Francozi 5ko uradno sporočilo pripovedu-J ie, da so francoske čete zavze-1 le več nemških strelnih jarkov J \r Alzaciji.%Severno od re/ke Ai- 1 sne so Francozi zdrobili -Nem-, i :em več njih postojank. Nada- 1 Ije pravi francosko uradno po-j počilo, dia je francoska antile-ji rija zdrobila več nemških po-* vtojank v argonskiih' gozdovih.! Vzhodno od reke Meuse sofl Nemci zopet/ pridobili Harjfl lammount reduto, za kater<9 se je vršil boj ie zadnjih štiri® najst dnij, in je bila reduta po*fl novno v francoskih in nemškiol rokah. V Woevre distriktu soj Nemci prisilili Francoze, da sf J se umaknili iz vasi Fresnes. Tu( so Francozi ponovno* zgubila 700 mož.	\ M
Francoski zrakoplovcu bombardirajo. \ |
Pariz, 9. marca. OddAlek. sestnajst francoskih zrakoiplo^ vov je včeraj pripljulo ffla Metz-(Slablons 'železniško ixisl jo in zagnal 1*25 bombr"« nemških vlakov je bilo unifl nib. Francoski zrakoplovcifl se, vsi srečno vrnili domov. < *
THE STAR ^
m mm 'hnhm ca
5824 ST. CLAIR AVE. BLIZU 55th ST.	1
,	\	1	I
-Naša vrata so odprta za trgovino --i
*20.000 razprodajo pohištva
ZAČETEK V PETEK, 10. MARCA 1916. ob 10. uri dopoldne. POLOVICA CENEJE KOT PREJ.
Mi vam tu nudimo blago tvrdke Gross & Feder, 300 Vine St. Lorain, O. ki je postala insolventna in je prosila za bait- I kerot na sodniji Z,jed. držav. Najcenejše pohištvo v zgodovini Clevelanda. V zalogi so krasne postelje iz medenine, železne postelje, lesene postelje, fina peresa (fedri), žimnice, peči, preproge, dreserji, bufeji, stoli, gugalniki, mize, vozički itd. J
JSfeKpJ naJeih posebnih cen:	t	\
\ \
Postelje iz medenine, vredne $20, $30 $12.98 Fini stoli, usnjen sedež, vredni $3 po $1.10 V Železne postelje, vredne $4, $5 po . $ 1.98 Dreserji, cena $12 po . . . $4.35 j Jedilne mize, vredne $15 po . . . $6.95 I Gugalniki in fine mize . 98c» $ 1.20 in vec |
Posebnost 5000 metelj po
^— ----------